Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
7109
Vrhovnikovi
  • Karel Vrhovnik. (Verhovnik). Sistory.
    datum rojstva: 11. 10. 1889, kraj rojstva: Šoštanj, vojni status: Civilist, datum smrti: 17. 7. 1943, kraj smrti: Auschwitz, država smrti: Poljska, kraj pokopa: Auschwitz, država pokopa: Poljska, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Artur Verhovnik. Sistory.
    datum rojstva: 27. 10. 1923, kraj rojstva: Šoštanj, vojni status: ?, datum smrti: 15. 8. 1942, kraj smrti: Celje, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Alojzij Verhovnik. Sistory.
    datum rojstva: 23. 6. 1922, kraj rojstva: Šoštanj, vojni status: ?, datum smrti: 15. 8. 1942, kraj smrti: Celje, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
Pokopališče Podkraj, Velenje


      VRHOVNIKOVI
KARL         1889 – 1942
ARTUR      1923 – 1942
LOJZE        1922 – 1942
 ŽRTVE OKUPATORJA

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
1.1.2022. 00:00
23.7.2025. 07:12
M. Kermavnar, 22.7.2025, dopolnil besedilo na nagrobniku in Opis
Nagrobnik
Velenje, Partizanski spomeniki št.53
0964 VELENJE, 2985/4
7554
Šujica - spominska plošča na rojstni hiši Vladimirja Dolničarja - Rudija

EŠD: ni

Po pripovedovanju lastnika nove hiše na naslovu Šujica 13 sva zvedela, da je rojstna hiša Dolničarjevih, ki je stala na sosednji parceli (702/12), bila pred 25 leti porušena, zemljišče z vsemi priteklinami pa prodano njemu. Za spominsko ploščo pa je slišal, da sta jo odnesli Vladimirjeva vdova in hči ali svakinja, ne ve točno, v Ljubljano, kamor sta se preselili. V 25 letih se za Dolničarjeve, kot spominsko ploščo, ni nihče interesiral.

Prvotna plošča je bila odkrita leta 1949.

21. aprila (1981 opomba DD) so pred rojstno hišo narodnega heroja Vladimirja Dolničarja - Rudija (padel je v Baški grapi marca 1943. leta, ko so Nemci, Italijani in belogardisti obkolili bataljon Dolomitskega odreda) odkrili spominsko ploščo. Ob tej priložnosti je o liku tega narodnega heroja partizanskih Dolomitov spregovoril predsednik ZZB NOV Dobrova Matija Pečenik. Le-ta je predal to obeležje v čuvanje predsedniku Sveta KS Dobrova. Poleg številnih predstavnikov družbenopolitičnega življenja KS Dobrova in naše občine so se slovesnosti udeležili bratje in sestre Vladimirja Dolničarja z družinami, med njimi pa je bil tudi Ivan Dolničar-sekretar predsedstva SFRJ. Učenci osnovne šole 7.maj pa so izvedli prisrčen kulturni program.

Vir: Naša komuna, št. 9, letnik 17, 12. 5. 1981.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 67. 

Fotografija: last Danice Dolničar

V TEJ HIŠI JE BIL ROJEN 13. 3. 1919

DOLNIČAR VLADIMIR - RUDI

NARODNI HEROJ

ČLAN RAJONSKEGA KOMITEJA KPS VIČ OD LETA 1941

IN KOMANDANT I. BATALJONA DOLOMITSKEGA ODREDA

PADEL V BELŠKI GRAPI 18. 3. 1943

ZZB - NOV DOBROVA

Deponirani spomeniki
T.Bizjak in P.Strajnar, 13.5.2022 D.Divjak 23.8.2022
23.8.2022. 00:00
4.12.2025. 07:56
Dodal fotografijo in tekst D.Divjak 23.8.2022
Spominska plošča
Dobrova - Polhov Gradec
k.o. 1982 - Šujica, parc. št.: 703/2
5486
Hermanci - Plošča Štefka Sovič

Na domačiji Jožeta Soviča stoji spominska plošča Štefki Sovič. Do leta 1943 je bila tu znana partizanska postojanka, kjer so se večkrat ustavljali kurirji. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključila tudi gospodarjeva hči Štefka Sovič (11. 12. 1925, Hermanci-28. 12. 1944, Velika Nedelja). Na kurirski poti v Veliko Nedeljo je leta 1944 v Senšcah skupaj s spremljevalcem padla v zasedo in bila v spopadu smrtno ranjena. Ploščo so odkrili 23. junija 1958.

Preko Miklavža pri Ormožu in Vuzmetincev proti Hermancem, ali pa iz smeri Ljutomera.

V TEJ HIŠI SE JE RODILA 11. 12. 1925

      ŠTEFKA SOVIČ

      PADLA 28. 12. 1944

      PRI VELIKI NEDELJI KOT

      SEKRETARKA MLADINE

      V BORBI ZA SVOBODO

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 1. maj 2020
25.9.2022. 00:00
Na hiši št. 8, ki je obnovljena in brez tablice s številko, ni videti plošče. Je mogoče na kateri drugi hišni številki? M. Hladnik 25. 9. 2022
Spominska plošča
Ormož
K.o.: 303-HERMANCI, št.parc.: *42
3254
Bitka brigade Ivana Gradnika

Ni v RKD. 

Odkrit 4. 7. 1969.

  • JSNP 177
Na planini Božica, pri razpotju ceste pod Kobariškim Stolom.

BORCI SNOUB
IVANA GRADNIKA
SO SE DNE 18. 5. 1943
SPOPRIJELI NA TEM 
POBOČJU Z MOČNIMI
FAŠISTIČNIMI ENOTAMI
IN JIH PREMAGALI

ZB- NOV
SRPENICA KOBARID ŽAGA
1969

M. Hladnik po podatkih in fotografijah Jurija Popova 2. 7. 2018, tretja fotografija mhladnik 2008
11.12.2020. 00:00
Odkrit 5. 7. 1969. Javni spomeniki na Primorskem, 400. M. Hladnik
skala z nadzidavo
Bovec
6455
Neznanemu borcu XIV. divizije-Olešče

Tu sta pokopana dva borca Štirinajste. Mirko Hrga in Tonček Bogataj. Vir: Milan Guček, Pekoči sneg, str,152.

Nad cesto, v bližini stan. hiše Olešče 11. Označeno.

V SPOMIN NEZNANEMU 

  BORCU XIV. DIV. KI JE 

 PADEL TUKAJ FEB. 1944

                     BORCI N.O.V.

Obstoječi spomeniki
Bor1974 S.Gradišnik
2.11.2023. 00:00
S.Gradišnik, dodal opis, 2. 11. 2023
Spominska plošča na naravnem kamnu in zidanem podstavku
Laško
1031 OLEŠČE, 633
3445
Spomenik padlim v NOB na Dolgem mostu

... na sredi pa ima vklesano posvetilo in imena žrtev, je posvečen v NOB padlim domačinom. Med napisanimi je tudi narodna herojinja Malči Belič.

Oblikoval ga je arhitekt Marko Šlajmer, odkrit pa je bil 29. novembra 1956.

  • EŠD 22778
  • Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 71.
  • Vanja Brkić: Prestavili spomenik na Dolgem mostu. Dnevnik 28. 5. 2022.
Spomenik je stal na ploščadi z okrasnim zelenjem na koncu ulice poleg Malega grabna, kamor je bil prestavljen ob gradnji zahodne ljubljanske obvoznice, v bližini hiše Dolgi most 2, Ljubljana. Zdaj stoji 500 m proti SV.

[spredaj]

1941 – 1945

V SMRT SO ŠLI

ZA ŽIVLJENJE

ZA TE

ZA VSE NAS

Z NJIHOVO ŽRTVIJO

JE VSTALA DOMOVINA

IZ RUŠEVIN

ZASEJALI SO SEME

ZA NOVI VELIKI ČAS

DOLŽNI SMO JIM ZANJ

ZAHVALO

IN NEMINLJIV SPOMIN

[ob strani]

ARTAČ ANTON

NAR. HEROJ BELIČ MALČI

BARTA VLADIMIR

BOŽIČ CVETO

ČEPON MARIJA

DOLNIČAR AVGUST

ERBEŽNIK ALOJZ

ERBEŽNIK MATEVŽ

ERBEŽNIK IVAN

HLEBEC LOJZ

JAVORNIK RADO

KOSANC ANTON

KUŠAR ALOJZ

KLEBEL VINKO

KLEBEL SLAVC

LAZNIK SREČKO

LAZNIK PETER

MIKUŠ VINKO

MATEVŽIČ ANTON

OBLAK STANISLAV

ŠEMERLE IVAN

ERBEŽNIK MATEVŽ

[zadnja stran]

PLEŠKO CENE

PEČENIK ANDREJ

RAVUŠ MILAN

SKOPEC STANISLAV

ŠTREKELJ ALOJZ

ŠTEPANČIČ JOŽE

TOMC PETER

TURK MIROSLAV

SINGER STANISLAV

JAGER ROMAN

LAZNIK ANTON

LAZNIK IVAN

MARINČIČ FRANC

PEZDIR IGNAC

PAVLIN DARINKA

STERMECKI JOŽE

TRČEK FRANC

ZALOŽNIK IVAN

ZDEŠAR ANTON

ŽIROVNIK ANTON

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 16. 9. 2018, dopolnila M. Hladnik 28. 5. 2022, imena padlih Mojca Župančič
18.12.2022. 00:00
Konec 2021 je MO Ljubljana na zahtevo zasebnega lastnika parcele spomenik prestavilo v bližino Poti Rdečega križa in PST pri viškem pokopališču. ZB si je več let prizadevala, da bi spomenik tam ostal, vendar je zasebnik, ki je zemljišče pridobil pri denacionalizaciji, vztrajal, čeprav je bila občina pripravljena zemljišče odkupiti. -- M. Hladnik 28. 5. 2022 Združil sem podvojeni zapis o spomeniku tako, da sem besedilo na spomeniku, ki ga je 27. 8. 2022 prispevala Mojca Župančič, dodal temu zapisu; zvezdico zanj sem prestavil sem prestavil na mesto, ki ga je označila Mojca Župančič, podvojeno zvezdico pa pobrisal. -- M. Hladnik 18. 12. 2022 Dodal štiri sveže fotografije M. Hladnik 6. 1. 2023
Visok, vitek kamnit steber, ki se na zgornjem in spodnjem koncu pahljačasto razširi
Ljubljana
Vič, 1428/8
1059
Spomenik dr. Ivanu Korošcu

Betonski blok z vgraviranim napisom. Nad napisom je vgrajena bela marmorna plošča s posvetilom.

Na tem mestu je v noči 17./18. maja 1942 padel pesnik in prvoborec dr. Ivan Korošec. Umrl je dobrih 500 m od svoje domače hiše na Lazah pri Borovnici. Domnevno so ga zadeli italijanski stražarji, ki so iz bunkerja ob železniški progi Borovnica – Verd obstreljevali bežečo skupino partizanov. Najprej so ga pokopali na domačem vrtu, kasneje pa na borovniškem pokopališču. Napisal naj bi okrog 50 pesmi, vendar sta se ohranili le dve.

Po dr. Ivanu Korošcu se imenuje osnovna šola v Borovnici, kjer je postavljen tudi njegov doprsni kip odkrit leta 2010. 

Viri:

Arhiv ZB Borovnica

Spletna stran borovnica.si pod »predstavitev / znani Borovničani«

Miroslav Ravbar, Borovniška COŠ dobila ime po dr. Ivanu Korošcu, Naš časopis Vrhnika december 1985

  • Evidenčna številka po registru nepremične kulturne dediščine  EŠD 11567
Laze pri Borovnici Približno 500 m od zadnje hiše v vasi, na levi strani gozdne ceste za Pokojišče.

Posvetilo:

COR CORDIUM !  

SRCE VSEH SRC

Napis:      

BORCU NOB 1941 – 1945

TOVARIŠU

KOROŠEC DR. IVANU

ROJ. 23.I. 1913 PADEL 17. V. 1942

SLAVA NJEGOVEMU

SPOMINU

Peter Palčič marec 2017
19.9.2025. 17:33
Borovnica
2004, 3650/1, cesta
6716
Spominska plošča na gasilskem domu-Cvetkovci

Spominska plošča 13 padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Vzidati jo je dala ZB NOV Ptuj, odkrita je bila 8. 7. 1953.

Cvetkovci 10, gasilski dom

               "Spomin padlih žrtev
             fašizma vasi Cvetkovci
           in Osluševci od 1941 - 1945
                      BORCI
PETEK Franc                  roj.  1921 - 1944
LEBEN Franc                   "     1912 - 1944
MEGLA Ivan                     "     1893 - 1945
NEMEC Jožef                  "     1922 - 1945
KOVAČEC Dionizy           "     1919 - 1942
PODLESEK Alojz             "     1898 - 1941
                        TALCI
ROŽKAR Jakob              roj.   1911 - 1945
HORVAT Franc                 "     1903 - 1945
MEGLA Ivan                     "     1893 - 1945
RIŽNAR Martin                 "     1912 - 1945
RIŽNAR Kristina               "     1914 - 1945
KORPAR Ferdinand         "     1890 - 1943
PETEK Mailda                  "     1898 - 1944
 Slava njim, ker so dali življenje za svobodo
          Org Z.B. Cvetkovci in Osluševci"

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 7.5.2021 15.maj 2021 dopolnil D.Divjak
15.5.2021. 00:00
15.5.2021 dopolnil podatke in dodal tekst plošče D.Divjak Slike "2-4" Bor1974-04.II.2024
Spominska plošča
Ormož
K.o.: 329-CVETKOVCI, št.parc.: 560/6
2224
Podhosta - Spomenik NOB

Spomenik je lokalnega pomena.

Na večstraničnem, v sredini rahlo zoženem kamnitem stebru, so imena 85 domačinov, ki so izgubili življenje med drugo svetovno vojno. Spomenik je oblikoval Miloš Lapajne, postavljen je bil leta 1954.

Dan poboja talcev 16. avgusta v Vavti vasi, je proglašen kot spominski dan občine Dolenjske Toplice vključno s pohodom po poti, ki so jo morali talci, zajeti 16. avgusta 1942, prepešačiti do Straže.

Ustreljeni so bili naslednji talci:

Jožef Bavdek, roj. 3.9.1917 (ali 17.9.1917) v Loški vasi.

Karel Blatnik, roj. 29.10. 1894 v Podhosti.

Anton Fink, roj. 19.5. 1922 v Meniški vasi.

Anton Gorše, roj. 16.9. 1914 v Podhosti.

Ludvik Gorše, roj. 26.11. 1906 v Podhosti.

Franc Janežič, roj. 19.6. 1913 (ali 18.6.1913) v Podhosti.

Jože Mavsar, roj. 23.2. 1903 v Rumanji vasi in stanoval v Meniški vasi.

Anton Medic, roj. 21.12. 1909 (ali 23.12.1909)v Podhosti.

Franc Mlinar, roj. 27.4. 1904 v Ameriki  in stanoval v Podhosti.

Alojz Oblak, roj. 14.11. 1905 v Podhosti.

Franc Oblak, roj. 14.10. 1902 (ali 10.10. 1902).

Janez Oblak, roj. 15.7. 1900 v Podhosti.

Jože Pavlin, roj. 16.10. 1903 (ali 10.10.1903) v Podhosti.

Janez Šercelj, roj. 2.2. 1911 v Meniški vasi.

Anton Turk, roj. 24.11. 1901 v Podhosti.

Alojz Zupančič, roj. 26.12. 1912 (ali 28.12.1912) v Podhosti.

EŠD 22352

foto123

Spomenik stoji desno nad cesto, ki pelje iz Soteske proti Podturnu, na dvignjenem platoju, do katerega vodijo kamnite stopnice. KOORDINATE: S 45º 45' 34,23"; V 015º 01' 52,44"

Našteta so imena 85 domačinov, ki so izgubili življenje med drugo svetovno vojno.

BORCI

BRADAČ FRANC,BRADAČ VIKTOR,BRADAČ JANEZ, TURK ANTON, MAVSAR JOŽE, RUS JANEZ, ŠENICA KAREL, ŠERCELJ JANEZ, ŠPOLAR JANEZ, FINK JOŽE, ŠKUFCA ANTON, BOBNAR ALOJZ, BAVDEK LEOPOLD, BAVDEK JOŽE, BLATNIK KAREL, ZUPANČIČ ALOJZ, GORŠE LUDVIK, GORŠE JOŽE, GORŠE ANTON, ŠTRUMBELJ FRANC, MEDIC ANTON, MLINAR FRANC, TURK JOŽE, PAVLIN JOŽE, OBLAK JANEZ, PAVLIN LUDVIK, JANEŽIČ FRANC, JANEŽIČ JANEZ, OBLAK FRANC, OBLAK ANTON, TURK ANTON

ŽRTVE

JERELE JANEZ, STRUNA MILENKA, ŠENICA RUDOLF, ŠTRAVS JOŽE, STRNIŠA FRANC, ŠERCELJ ANTON, ŠERCELJ JANEC, MUHIČ IVANA, MUHIČ LEOPOLD, PELKO ALOJZ, BRADAČ JOŽE, MEŽNAR ANTON, GRABNAR ANTON, GORŠE EDVARD, GORŠE SLAVKO, PEČAVER JOŽE, POLIČNIK FRANC, ŠTRUMBELJ MIHAEL, MEDIC JOŽE, KONCILJA JOŽE, KONCILJA VIKTOR, TURK LEOPOLD, REPAR JOŽE

Franc Kulovec, 20.2.2019 1.marec 2021 dopolnil D.Divjak
30.5.2022. 00:00
1.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak V Krečičevem katalogu je spomenik pripisan Jožetu Plečniku, čeprav je kot avtor napisan samo Miloš Lapajne. -- M. Hladnik 30. 5. 2022
Kamnit steber, ca 6 m
Dolenjske Toplice
K.o.: 1496-PODTURN, p.št. 4015/6
9604
Padli delavci pivovarne Union

V Pivovarni Union je komunistična celica začela delovati leta 1923. V 30. letih je bilo več pivovarjev zaradi komunističnega prepričanja preganjanih in zaprtih; prvi sekretar celice Anton Šušteršič je leta 1931 naredil samomor v zaporu. Med vojno so v kleti pivovarne delavci skrivali in popravljali orožje in sanitetno blago, ki so ga v pivskih sodih neopaženo vozili do partizanov. Junija 1943 je bilo zaradi izdaje aretiranih 86 delavcev pivovarne. Osemnajst delavcev je izgubilo življenja kot partizani ali žrtve fašističnega nasilja.

Delavci pivovarne so dali 27. avgusta 1947 vzidati spominsko ploščo padlim sodelavcem. Plošča je bila vzidana na pročelju upravnega poslopja pivovarne, takrat na naslovu Pivovarniška ulica 1. Danes plošče ni več najti.

Viri:

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 45-46.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 40-41 (vir slike 1). 

Izak Košir, "Kapital pred dediščino", Mladina, št. 46, 15. 11. 20019 (povezava).

Plošča je bila vzidana znotraj kompleksa Pivovarne Union na Pivovarniški ulici 2. Domnevno je bila vzidana ob starem vhodu s Celovške ceste, pri zdaj porušeni vratarnici, kjer je danes vrt pivnice.

O. (zvezda) F.

SLAVA PADLIM BORCEM

ZA SVOBODO

1941   1945

AMBROŽ IVAN

ARHAR VINKO

BAJT ALOJZIJ

HRIBERNIK SIMON

JANEŽIČ STANISLAV

JERNEJC IVAN

JUHANT IVAN

KOKOTEC MATIJA

KOŠAK IVAN

KOTAR FRANC

LAVRIČ KONRAD

MADON ALBERT

METLAR ZVONE

PRESETNIK LUDVIC

PRIMOŽIČ ANTON

ROZMAN VINKO

VIDMAR RADO

ŽIDANEK SLAVKO

DELAVCI IN NAMEŠČENCI PIVOVARNE UNION

Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić
22.4.2025. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
7196
Cerovlje ob obletnici osvoboditve
Cerovlje / Ceroglie 17, na JV fasadi hiše.

OB TRIDESETLETNICI OSVOBODITVE
V SPOMIN PADLIM
                         1945   1975
NEL TRENTENNALE DELLA LIBERAZIONE
IN MEMORIA DEI CADUTI
OBČINA DEVIN NABREŽINA
IL COMUNE DUINO AURISINA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
5.2.2022. 00:00
plošča
Italija
1482
Padlim, Dolenja vas, pri cerkvi

Plošči levo zgoraj in desno spodaj sta obledeli.

Dolenja vas pri Senožečah. Na zidu okrog cerkve, preveri natančno lokacijo in jo popravi na zemljevidu. Hiša v bližini: Dolenja vas 39A

                                 [zvezda]
        PADLI POD OKUPATORSKIMI SO STRELI
         IN V OGNJU ZA SVOBODO SO ZGORELI
                                2. 6. 1944
FRANETIČ RUDOLF   1890       MOŽE JOŽEF   1881
     MOŽE JANEZ   1885          MOŽE KAREL   1909
  VIDMAR ANTON   1900       VIDMAR JOŽEF   1914
       ŠUC ALBIN   1920          ZLOBEC MILAN   1924
.
     Plošča levo zgoraj:
 USTRELJENI IN VRŽENI V GOREČO
                 HIŠO 2. 6. 1944
OD PODODIVJANIH NACIFAŠISTOV
.
     Plošča desno spodaj:
             NIKOLI NE POZABIMO
OBNOVLJENO IN DOPOLNJENO L. 2008

 

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 19. 10. 2013
20.6.2023. 00:00
M. Kermavnar, 20.6.2023, dopolnil Besedilo na spomeniku. M.Kermavnar, 13.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil besedilo na spomeniku, dodal katastrske podatke in 1 fotografijo iz spletišča Geneanet.org
Grob(išče)
Divača
2441 DOLENJA VAS , 1369/3
4652
Spomenik NOB v Trebenčah

Kamnit kvader, zidan iz obdelanega kamna, ima na sprednji strani vzidano kamnito napisno ploščo.

EŠD 21038

Datum odkritja:  12.5.1985.

EŠD 21038

Spominsko obeležje stoji v bližini križišča poti v severozahodnem delu vasi. Hiša v bližini: Trebenče 2a.

MED NOB 1943/44/45 SO BILE V VASI

TREBENČE NASLEDNJE USTANOVE IN 

PARTIZANSKE EDINICE

PARTIZANSKA OSNOVNA ŠOLA, SODIŠČE

IDRIJSKEGA VP, KOMANDA MESTA

CERKNO, ČEVLARSKA, KOVAŠKA,

OROŽARSKA IN SEDLARSKA DELAVNICA

            KO ZB NOV G.P.T 12.5.1985

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar, 21.12.2019,
Spomenik
Cerkno
K. o. 2339 Gorje, parc. št. 855/12
5491
RAČE-Spominska plošča na Mustafovi domačija

Na Mustafovi domačiji je bila ena prvih postojank, postojanka osvobodilnega gibanja na območju Rač. Franc Mustafa-Hadži je bil med prvimi borci v Račah. Kot študent se je med okupacijo zaposlil pri železnici. Spomladi 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko in je takoj pobegnil. Maja 1943 se je priključil partizanom. Skupaj z Ivanom Šalamonom-Skalo in Francom Kepflom-Zmajem je ilegalno deloval na terenu Rač in okolice. Januarja 1944 je postal komandir Lackove čete, 27. aprila 1944 pa komandant Lackovega bataljona. Ob vključitvi Lackovega bataljona v Pohorski odred je bil postavljen za namestnika komandanta tega odreda. Po preureditvi tega odreda v Lackov odred je bil namestnik komandanta do oktobra 1944, ko je bil poklican v štab IV. operativne cone in je bil nato operativni oficir pri tem štabu do konca vojne. Aprila 1945 je v navedeni funkciji zopet odšel v Lackov odred. Po osvoboditvi se je ponesrečil v letalski nesreči. Julija 1943 je odšel v partizane tudi njegov brat Jože Mustafa-Bojan. S partizani pa so sodelovali tudi ostali člani družine. Spomladi 1944 je po Hadžijevem naročilu oče Franc Mustafa peljal z vozom ranjenega partizana iz Sel pri Vidmu na Videž pri Slovenski Bistrici.. Bil je izdan. Nemci so ga aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče  Dachau, od koder se ni več vrnil. Člani družine Mustafa so še naprej sodelovali in podpirali partizane. Novembra 1944 so Nemci aretirali mater Štefanijo, hčerko Mimiko in sina Poldeta ter jih poslali v taborišče Hitenbach. Vrnili so se po osvoboditvi. Domačijo je okupator zaplenil, premičnine pa izropal.

Plošča je bila odkrita leta 1985.

Vir: Zbornik spominskih obeležij NOB v občini Maribor-Tezno, Maribor, julij 1987

Zaradi adaptacije in izdelave toplotnoizolativne fasade je bila plošča odstranjena in shranjena ter čaka na montažo.

Rače, Ptujska cesta 49

ZARADI SODELOVANJA V NOB

JE OKUPATOR 12.6.1944 ODVEDEL

FRANCA MUSTAFA V DACHAU

OD KODER SE NI VEČ VRNIL

V NEMŠKO TABORIŠČE

JE IZSELIL TUDI DRUŽINO 

                     KRAJEVNA ORGANIZACIJA

                         ZVEZE BORCEV RAČE

Deponirani spomeniki
D.Divjak, 28.april 2020
29.4.2020. 00:00
3.12.2025. 17:42
Po razgovoru z domačimi na danem naslovu 31.X.2024 ugotovljeno, da so hišo, na kateri se je nahajala plošča, pred leti podrli in tam postavili novo. Kam je izginila plošča, starejši ne vedo, mlajših, ki bi pa morda lahko vedeli, pa ni bilo doma-Bor1974, 03.XI.2024
Spominska plošča
Rače - Fram
K.o.:716-RAČE, št.parc.: 3065
1181
Šušteti spominsko obeležje

Gladko obdelana plošča z napisom je prizidana na podstavek iz grobo obdelanega kamna. Spominsko obeležje na kraju zgodovinskega dogodka so odkrili leta 1954.

EŠD 15296

JSNP 128 (Kraj je zapisan Suštela, datum odkritja pa 1950)

Spominsko obeležje padlim trem žrtvam nacifašističnega terorja v letu 1943.

Po nekaj dnevih je oče oba sina Jakumin peljal z vozom in oslom pokopat na pokopališče v Bertoke. Mimo so vozili s kamioni in džipi Nemci in se mu smejali.

To mi je povedal še živeči tovariš Serafin Turk iz Pobegov, ki je to videl !

Na križišču v Sv. Antonu ki pelje cesta za Marezige - Dvore levo zavijemo v zaselek Šušteti, na koncu zaselka gremo po peš poti cca dva kilometra v smeri Pečki ob poti v gozdu stoji obeležje.

NA TEM MESTU SO 2. X. 1943 

FAŠISTI USTRELILI

VATOVEC NIKOLAJA

ROJ.  V ČEŽARJIH 10. I. 1906

JAKOMIN JOSIPA 

POBEGIH 13. I. 1909

JAKOMIN ERNESTA

7. VIII. 1907 

SLAVA PADLIM

Ivan Zorč 10. 03. 2017
Spomenik
Koper
173
Svetinova skulptura, Poljče

Spomenik je sestavljen iz varjenega železa, drobcev granat, orožja in treh mlinskih kamnov. Izraža protivojno tematiko, mlinski kamni pa simbolizirajo trdnost in upor naroda proti okupatorju.

  • EŠD 27912

Na steni stavbe (JV vogal) je še ena Svetinova skulptura. 

V neposredni bližini sta v istem kompleksu še dva kipa v človeški velikosti: partizan, ki meče bombo, in družina (mož s puško, žena z otrokom v naročju, ki mu podaja strelivo). 

vojska123

Spomenik stoji jugozahodno od stavbe Poljče 27, v okviru centra za obrambno usposabljanje Poljče.
Obstoječi spomeniki
Nika Bajec, M. Hladnik
Skulptura
Radovljica
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 1036/1
5063
POSTOJNA-Spominska plošča ustanovitev prvega odbora OF

Spominska plošča iz svetlega marmorja o ustanovitvi orvega odbora OF, odkrita 4.7.1959. Kasneje je bila plošča obnovljena.

Na južni fasadi stanovanjske hiše Ljubljanska 42. Stavba se nahaja ob odcepu ceste Na lokvi, na levi strani cest v smeri proti središču Postojne.

9.II.1942    JE BIL V TEJ  

                   HIŠI USTANOVLJEN PRVI 

                   ODBOR ZA POSTOJNO

v levem delu plošče je znak Triglav in napis OF,

v spodnjem delu morje

Daniel Divjak, 10.3.2020
10.3.2020. 00:00
Spominska plošča
Postojna
K.o.: 2490-POSTOJNA
1248
Dekani spominsko obeležje v borovem gozdu

Spominsko obeležje je postavljeno ustreljeni materi z dvema sinoma in nečakom. Ustrelili so jih nacisti. Obeležje je bilo postavljeno 27. 4. 1952.

EŠD 15295

Verzi na spomeniku so iz pesmi Karla Destovnika Kajuha Pred velikim rojstvom (2. kitica), 

V borovem gozdu nad nogometnim igriščem Dekani stoji spominsko obeležje, 300 m vzhodno od zadnjih hiš v Dekanih (Hrib) in 200 m od nogometnega igrišča, na južnem koncu parcele, ograjene s kamnitim zidom.

[zvezda]

NA TEM MESTU SO NACISTI 

DNE, 2. 10. 1943 UBILI

ŠTEFANČIČ IVANO ROJ. 6. VIII. 1888

 NJENA SINOVA  ZORKA ROJ. 1. III. 1917 

VLADIMIRJA ROJEN 15. V. 1920 IN

TOŠKANA VLADIMIRJA ROJ. 15. V. 1921

VSI DOMA IZ DEKANOV.

.

TAKO UMIRAMO ZDAJ MI, 

KI V NAS ŽIVLJENJE SE PORAJA 

IN VSAK MRTVAK V TA MRAK 

KRIČI UPRI, UPRI SE RAJA

Ivan Zorč 23. 03. 2017
Spominsko obeležje
Koper
K.o.: 2603-DEKANI, št parc.:
2761
Plavški Rovt

Na tem mestu plošče ne pozna ne RKD ne jeseniški arhiv ZB. Na delovanje te kurirske postaje opozarja tudi kovinska plošča s podobnim besedilom, EŠD 5343  ("Severno od Hrušice in Zakamnikove domačije, pod hribom Jela v Karavankah je bila kurirska postaja"), ki se nahaja malo nad Hruško planino.

                                             .

    Relejna kurirska postaja G 28 je bila organizirana konec aprila 1944. Razlogov je bilo več. Zveza med postajo G 8 na vrhu Mežaklje in G 10 pod Golico je bila ena najdaljših, saj je zahtevala 7 ur hoda, poleg tega pa je bila tudi najzahtevnejša. Na poti je bilo največ nevarnih prehodov; na Hrušici pred karavanškim tunelom je bila stacionirana sovražnikova enota 90 mož. Kurirji so morali prečkati magistralno cesto Jesenice-Planica in še reko Savo, ki jo je bilo potrebno največkrat prebresti, kajti na treh mostovih so bile pogosto sovražnikove zasede. Drugi važen razlog pa je bila v tem, da so želeli postopoma uvesti vsakodnevno zvezo z G 8 na eni in z G 10 na drugi strani ter dalje z G 31 pod Kepo na Dovjem, preko katere je šla povezava do Kranjske gore in na Koroški v Ziljski dolini - na K 13.    

....kurirska postaje G 28 se je najprej zadrževala v okolici Zakamnikove domačije (danes Plavški Rovt 16), kjer so jih 5. avgusta napadli. Po tem napadu so iskali novo taborišče. Selili so se petkrat, ves čas pa so se držali območja pod Rožco in v okolici vasi Plavški Rovt. 

     Vir: R. Zakonjšek, Partizanski kurirji, 1985, str.: 625

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Plavški Rovt 5 (na obcestni fasadi domačije pri Burjovc)

Na tem področju je v času NOB delovala
relejna kurirska 
postaja G - 28 

Kurirji in 
ZZB NOV 
1982

M. Hladnik 10. 2. 2018
7.2.2021. 00:00
19.9.2025. 20:26
Podatke o plošči nad Hruško planino popravil M. Hladnik 7. 2. 2021. M. Kermavnar, 9.10.2021, opis iz knjige Partizanski kurirji
Jesenice
2173 PLAVŠKI ROVT, 55
15
Podblica - Spomenik Viktorju Kejžarju

OPIS obeležja: Originalno oblikovan kamen v obliki plamen in samostojne plošče,; spomenik, delo slikarja Vinka Tuška, je bil odkrit leta 1980.

Na pobodo ZB NOB KO Besnica-Podblica in KS Podblica, s kulturnovarstvenim soglasjem ZVKDS, s financ. sredstvi MO Kranj, je spomenik obnovil Jaka Grmek, v poletju 2016.

ŽIVLJENJEPIS: Rojen je bil 28. oktobra 1910 v Sorici nad Škofjo Loko (ne na Jesenicah kot napačno piše na plošči). Zaradi zgodnje očetove smrti ga je vzel k sebi stric v Gorje, kjer je obiskoval šolo in pomagal na stričevi kmetiji. V Gorjah je ostal do sedemnajstega leta, nakar se je zaposlil v jeseniški železarni. Sodeloval je v stavki leta 1935, bil je član stavkovnega odbora  na Javorniku in je bil leta 1936 sprejet v komunistično partijo. Zaradi aktivnega dela pri širjenju komunistične miselnosti je bil leta 1940 aretiran in obsojen na mesec dni zapora. V začetku januarja 1941 je bil poslan v taborišče Ivanjice, od koder je prišel domov šele nekaj dni pred razsulom Jugoslavije. Po nemški okupaciji se ni več zaposlil. Nemci so ga kot znanega komunista aretirali že mesec dni po okupaciji in ga odpeljali v Begunje, kjer je bil zaprt do 13. junija. Ob okupaciji je bil imenovan za sekretarja okrožnega komiteja KPS Jesenice. Medtem, ko je bil zaprt, je te naloge opravljal Jože Gregorčič. Po vrnitvi iz zapora je odšel v ilegalo. Ilegalno se je zadrževal v okolici Jesenic in, čeprav je bil bolan, ves čas opravljal odgovorne partijske naloge v zvezi s pripravami na vstajo, pri organizaciji OF in utrjevanju enotnosti v boju proti okupatorju. V začetku aprila 1942 mu je bilo delo na jeseniškem terenu povsem onemogočeno, zato je odšel pod Stol, oziroma na Ajdno, kjer je bil sedež Okrožnega komiteja KPS Jesenice. Ob imenovanju grup odredov in ob formiranju I. grupe odredov je bil imenovan za pomočnika politkomisarja te grupe, julija 1942 pa za člana Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko.

OPIS DOGODKA:28. avgusta sta četi policijskega  smučarskega oddelka, nastanjeni na Bledu, z nekaj četami 19. policijskega polka Alpenland odšli za partizani na Jelovico, naslednjega dne pa so se jim pridružile tudi 2. in 3. rezervna mobilizirana orožniška četa Alpenland, 2. težka četa in nekaj čet 18. policijskega polka. Ob vzpenjanju na Jelovico so pod Belo pečjo nad Podblico ustrelili člana PK KPS za Gorenjsko Viktorja Kejžarja. Kejžarjevo truplo so vaščani našli kasneje.

VIRI:

Gorenjska med NOB/Jamnik in tehnika Meta/France Benedik: Življenjepisi padlih domačinov

knjiga Kranjsko okrožje v NOB 1941 – 1945 Ivan Križnar, stran 213

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21276

EŠD: 21276, memorialna dediščina

Viktor Kejžar. Systory.

Foto: Jože Bešter

Nahaja se nad cesto med Jamnikom in Dražgošami, malo pred odcepom za Podblico.

Kejžar Viktor/Peter//28.10.1910 Jesenice/28.8. 1942 Bela peč nad Podblico/član pokrajinskega komiteja komunistične partije Slovenije za Gorenjsko/Slava padlemu!/1980 Občinski konferenci ZKS/Jesenice Kranj

Opomba: Na spomeniku je naveden napačen kraj rojstva: namesto Jesenice je pravilno Sorica.

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik in Lado Nikšič, nov.2016
Kranj
Nemilje, 597/1, Podatek o lastniku ni javen
4664
Bunker 44, Kočevski Rog

Bunker leži jugozahodno od Baze 20 v močno zakraselem gozdu. Od 6. oktobra 1999 je bil razglašen za spomenik državnega pomena.

Bunker 44 je edini ohranjeni bunker pri Bazi 20. Narejen je bil tako, da so vrtačo premostili s smrekovimi bruni, čez nje so položili smrekove deske, te pa prekrili z zemljo, listjem in posameznimi večjimi kamni oziroma skalami, da je bilo vse videti čisto naravno. Do sedaj je bunker vzdrževal Dolenjski muzej Novo mesto. Bunker je imel skrivni vhod. Namenjen je bil političnemu vodstvu slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Ob iskanju in prebiranju virov nisem nikjer zasledil, kje so prebivalci bunkerja opravljali fiziološke potrebe. Tega ni opisano niti pri ostalih objektih, kot so na primer bolnice. V bolnici Jelendol je sicer nastrešek s stranišči, vendar verjetno izvira iz časa po vojni, ko so tam prebivali nemški ujetniki, saj je sistem tak, kot ga je uporabljala nemška vojska.

Ko bi se v primeru nevarnosti in neposredne ogroženosti vodstvo skrilo v bunkerju, bi stražar iz zaščitne enote za njimi zabrisal vse sledi. Sam bi odšel v smeri Bele krajine in za sabo puščal vidno sled in tako sovražnika speljal stran od vodstva, skritega v bunkerju.

EŠD 8729 (SPOMENIK DRŽAVNEGA POMENA)

DOSTOP: Od parkirišča pod BAZO 20 južno po Červanovi cesti. Pri prvem odcepu zavijemo desno proti zahodu do južnega vstopa za BAZO 20. Nadaljujemo levo peš po ozki stezi med skalami kakih 100 m. KOORDINATE: N 45º 41' 43,60", E 15º 02' 35,90"

Ni obvestilne table z opisom.

Franc Kulovec, 1. 11. 2019
podzemni bunker
Dolenjske Toplice
K.O. Podstenice, pc. št. 1611/474, Lastnik: SDG
1913
Uporu v Bohinju

Kvadre je izdelal Slavko Tihec 1979, izvajalec LIP Bled (obrat v Bohinjski Bistrici), ob postavitvi doma Janka Ažmana. O tem govori tudi besedilo na spominski plošči na domu, odkrita 1. maja 1979 na pobudo Občinskega komiteja ZKS Radovljica, ploščo je izdelal kamnosek Alojz Vurnik. 

Na kvadrih spomenika so vrezkane slike iz delavskega in partizanskega boja. Vidni so letnica 1939, podoba Staneta Žagarja, Tita, Tomaža Godca ... 

  • EŠD 10364
  • Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 84-86.
Na dvorišču pred Domom Janka Ažmana (jugozahodna stran hiše, Triglavska cesta 16), v Bohinjski Bistrici.

(plošča na pročelju doma)

DOM JOŽA AŽMANA SO ZGRADILI

DELOVNI LJUDJE IN OBČANI OB 40. LET-

NICI KONSTRUIRANJA CK KPJ, KI JE BILO

1939. LETA V HIŠI TOMAŽA GODCA

OB TEJ PRILIKI IN OB 60. LETNICI KPJ

ON SKOJ JE BILA 1. MAJA 1979 V TEM DOMU 

SLAVNOSTNA SEJA CK KPJ POD

VODSTVOM TOVARIŠA TITA

OBČINSKA KONFERENCA ZKS

RADOVLJICA

Po ploščici v podnožju spomenika je spomeniku naslov Tomaž Godec.

Obstoječi spomeniki
leseni kvadri
Bohinj
K. o. 2200 Bohinjska Bistrica, parc. št. 288/3
2848
Sevnica - Spomenik borcem NOV in žrtvam okupatorjevega nasilja v Sevnici

Marmorni obelisk zaključuje kiparska kompozicija iz brona in kamna, ki ponazarja boj in zmago. Pred njim so trije pokončni kvadri z imeni 64 padlih in žrtev NOB ter doprsni kip Alojza Kolmana - Maroka.

  • EŠD 1342

Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, strani 82 do 85.

Spomenik je bil odkrit 14. 9. 1958.

Je delo treh avtorjev. Vladimir Braco Mušič je avtor spomeniškega prostora, avtor osrednjega dela - osrednjega stebra in plastike na njegovem vrhu je kipar Božo Pengov, avtor kasneje - leta 1968 - nameščenega doprsnega kipa narodnega heroja Alojza Kolmana - Maroka, pa je kipar in medaljer Vladimir Stoviček.

Spomenik je postavljen v centru novega dela mesta Sevnica pri Železniški postaji.

Postoj popotnik in se spomni

da luč ki tvojo pot obseva

prižgali tisti so ki omahnili

so večno noč pred rojstvom dneva

Kolman Alojz – Marok

Narodni heroj

1911 – 1944

SEVNICA

Stožer Herman 1917 – 1942

Mikolavčič Ivan 1912 – 1942

Kladnik Savo 1922 – 1942

Rebernik Viktor 1923 – 1942

Jerala Zdravko 1926 – 1943

Černič Franc 1913 – 1943

Jerala Franc 1925 – 1944

Jerala Vladko 1928 – 1944

Čulafič Anton – Milo 1944

Perc  Maks 1920 – 1944

Blaznik Franc 1926 – 1945

Fabjan Jože 1923 – 1945

Jenčič Franc 1913 – 1945

Krenčič Rudolf 1922 – 1945

Morinc Franc 1906 – 1945

Pavšar Alojz 1897 – 1945

Sakelšek Marjan 1925 – 1945

Šibilja Franc 1928 – 1945

Lipovšek Štefi 1925 – 1945

Zupan Valček 1909 – 1945

Vimpolšek Jože 1887 – 1945

Hribar Mirko 1917 – 1945

Bertossi Gvido 1911 – 1945

Reolini Franc 1916 – 1945

ŠMARJE

Černič Franc 1897 – 1942

Radovič Irena 1919 – 1944

Senica Ernest 1909 – 1945

Colner Vida 1922 – 1945

Dolinšek Ignac 1912 – 1945

Beber Ivan 1927 – 1944

Konec Karel 1913 – 1945

Planinc Ivan 1912 – 1945

Verstovšek Ivanka 1921 – 1945

METNI VRH

Brilej Anton 1912 – 1944

Brilej Ivan 1909 – 1944

Grm Štefan 1908 – 1944

Dolinar Ivanka 1924 – 1944

Kozinc Karel 1903 – 1944

Popelar Stanko 1927 – 1945

Rap Franc 1902 – 1945

Žičkar Jože 1925 – 1945

LEDINA

Perc Alojz 1927 – 1944

Mastnak Jože 1884 – 1945

Imperl Miha 1910 – 1945

Vovk Jakob 1907 – 1945

BREZJE

Kolman Ernest 1912 – 1944

Černič Franc 1928 – 1944

Kolman Jože 1913 – 1945

OREŠJE

Trupej Franc 1913 – 1943

PEČJE

Stopar Andrej 1927 – 1944

Mešiček Martin 1914 – 1945

Žveglič Franc 1903 – 1945

DROŽANJE

Kožuh Ivan 1909 – 1945

Žveglič Jože 1919 – 1945

BREZOVO

Mirt Karl 1926 – 1944

Vovk Janez 1923 – 1945

Vovk Rudolf 1925 – 1945

Spremembe, dopolnila, popravki: povezava na Geopedia.world ne deluje. Dodal en presledek med _ in x , da se vidi celoten tekst zapisa, ker je povezava drugače predolga. MKER
Ljubo Motore, 26. 2. 2018 in 24. 8. 2020
2.11.2023. 00:00
19.9.2025. 20:41
Dodal fotografije vandaliziranega spomenika. M. Hladnik 2. 11. 2023. P. Perc: Svastike na praznik - vandali oskrunili kip talca in spomenik NOB. Dolenjski list 1. 11. 2023 (https://www.geopedia.world/#T281_L2518_ x1702964.1007382208_y5782424.83797639_s15_b362).
Spomenik
Sevnica
10162
Korte, Kleva Stanko
  • Stanislav Kleva. Sistory. 
    datum rojstva: 15. 4. 1923, kraj rojstva: Korte, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XVIII. SNOUB Bazoviška, 4. bat., minerec, datum smrti: 26. 4. 1945, kraj smrti: Dolenje Vreme, kraj pokopa: Vremski Britof, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: ?  

»SEZNAMI ŽRTEV PO OBČINAH 
[…] 
OBČINA IZOLA 
a) Padli borci in aktivisti v NOB 
[…] 
KLEVA STANISLAV (Matija), Korte, rojen 15. 7. 1923, pripadal Istrskemu odredu, padel 26. 4. 1945 pri Vremskem Britofu« 

  • Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, druga, dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.788.

 

 

Pokopališče Korte, skozi pokopališki vhod s klančino in kovinsko ograjo, takoj ob začetku tlakovane poti levo, 1. grob. Hiša v bližini: Korte 69.


         [križ, ovit z vrtnico]
                                                          KLEVA

[fotografija v medaljonu]    STANKO         1923  - 1945

 

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 4. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič. --
4.11.2025. 15:23
4.11.2025. 16:14
Nagrobnik
Izola
K. o. 2629 DVORI NAD IZOLO, parc. št.1038
7578
Kurirček

Kip je delo kiparja Staneta Keržiča. 

Prenesen v Vojaški muzej Pivka

Protokolarni objekt Brdo, trenutno v vojaškem muzeju v Pivki.
Premaknjeni spomeniki
Spremembe, dopolnila, popravki: povezava na Geopedia.Vorld ne deluje. Dodal en presledek med _ in x , da se vidi celoten tekst zapisa, ker je povezava drugače predolga. MKER
M. Hladnik po opozorilu Jožeta Dežmana
9.6.2022. 00:00
4.12.2025. 07:58
Kip
Kranj
2103 PREDOSLJE, 416/2