| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Črenšovci - Spomenik prekmurske žene-matere z otrokom |
Kip pomurske žene-matere z otrokom je delo kiparja Staneta Keržiča. Na 130 cm visokem granitnem podstavku, z vklesanim verzom Karla Destovnika-Kajuha, stoji 230 cm visoka plastika iz brona, upodobljena mati, ki na svojem upodobljenem obrazu pečat trpljenja in kljubovalnosti. Odkrila gaje krajevna organizacija ZZB NOV Črenšovci 28. novembra 1965. |
V parku , v središču naselja, nasproti trgovine, Ulica Prekmurske partizanske čete 19.
Črenšovci, 9232 Črenšovci
N 46°34'7.3416" E 16°17'40.2684"
|
SINI MOJI, SINI MOJI ZLATI VAS BOM ŠE GLADILA PO LASEH? ČE NE VRNE SE NOBEDEN OD TREH SINI MOJI TRIJE-TRIJE FANTJE ZLATI ŽALOSTNA BO, A PONOSNA VAŠA MATI KAJUH |
— |
— |
— |
— |
D.Divjak, 7. junij 2020
Foto: N. Plečko 18. julij 2020 |
9.6.2024. 00:00 |
— |
Obisk spomenika 6. 6. 2024 M. Hladnik |
Spomenik |
Črenšovci |
K.o.: 140-ČRENŠOVCI, št.parc.: 3483/9 |
|
Jerele |
— |
Na Šentjernejskem pokopališču. |
[zvezda in pšenični klas]
JERELE
FRANC 1896 – 1984 MARIJA 1902 – 1988 PETER 1946 – 2019 ANA 1949 – 2008
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca Župančič |
22.6.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjernej |
— |
|
Padlim gasilcem |
Na gasilnem domu v Arji vasi je spominska plošča z imeni 6. padlih borcev - partizanov iz Arje vasi. Vir: Spomeniki NOB Žalec. |
Gasilski dom Arja vas 62 a, na obcestni fasadi. |
PADLI GASILCI TOMAN IVAN SLAVA NJIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2019
26.9.2021 D.Divjak
28. 9. 2024 S.Gradišnik |
28.9.2024. 00:00 |
— |
26.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak
28. 9. 2024, dopolnil podatke S.Gradišnik |
Spominska plošča |
Žalec |
K.o.: 1000 - LEVEC, št.parc.: 1472/18 in 1472/17 |
|
Črenšovci, spominska plošča žrtvam fašizma |
Ves april 1944 je potekalo tako imenovano "veliko čiščenje" s katerim je madžarski okupator krepko posegel tudi v Črensovce. 10. maja istega leta so v zgodnjih jutranjih urah aretirali mnogo sodelavcevBojana Červiča in skoraj vse člane odbora OF. Najprej so prijeli Jožeta Markoja in Martina Koheka, ki je že jeseni 1943 iskal povezavo s pohorskimi partizani ter Jožeta Skledarja. Aretirali so tudi Skledarjevo ženo Marijo in Ivana Hozjana. Vse so odpeljali v soboške zapore, jih zasliševali in mučili. Še istega so madžardki orožniki orožniki ponovno prišli k Skledarjevim. Ko sta jih opazila Alojz Červič-Mihec in Dragica Vrbnjak-Nadalja ( Bojan je bil takrat na desni strani Mure), sta se hotela umakniti, vendar sta bila prepozna. V spopadu je Mihec padel, ranjena Nada pa se je umaknila na polja, kjer pa so ji orožniki po izdaji prijeli in jo odpeljali v soboške zapore. Martin Kohek, Jožef Markoja, Ivan Hozjan, Jožef Skledar in Dragica Vrbnjak-Nada so bili pred naglim sodiščem v Čakovcu 22. junija 1944 obsojeni na dolgoletne zaporne kazni (od 5-12 let). Odpeljali so jih v taborišče Dachau, kjer so Kohek, Markoja, Hozjan in Skledar marca 1945 umrli. Anton Ploj, rojen 1918, študent medicine, je bil aktivist OF, ki je usmerjal delo in skušal oživiti delo NOG v Prekmurju. Na enem od prehodov na Hrvaško so ga v Varaždinu ujeli ustaši in aretirali ter ga odpeljali v Zagreb. Leta 1944 je bil umorjen v Jasenovcu. Frane Godina, rojen leta 1920 v Žižkih, se je leta 1944 vključil v NOV in se boril v 1. četi 1. bataljona vojvodinske brigade 52. divizije. 17. aprila 1945 je bilranjen pri napadu na Našice. Pri prevozu v bolnišnico je umrl v bližini Jasenovca 31. marca 1945. Franc Škobrne, rojen leta 1896 v Laškem, napreden gospodar in zaveden Slovenec, se je že leta 1941 opredelil za NOG. 3. novembra 1944 je bil aretiran in odpeljan v internacijo, kjer je 31. marca 1945 umrl v taborišču Dachau. Ploščo je 22. julija 1957 odkrila občinska organizacija ZZB NOV Beltinci. . Vir fotografije 3/2: Pomurski vestnik, Leto XVII, štev. 43, Murska Sobota, 4. novembra 1965, str. 3. Elektronski vir: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-44J7NSB7/cbc829bc-98e1-48c2-b1c4-2292ab201635/PDF Dostop: 31. 1. 2024. Glej napis pod fotografijo! |
V središču naselja, nasproti pošte, Ulica Prekmurske partizanske čete 23. |
ŽRTVAM FAŠIZMA 1941-1945 F.Prešeren: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnevi. PLEJ ANTON rojen 1918 ČERVIČ ALOJZ-MIHEC GODINA FRANC rojen 1920 BUČEK JANEZ rojen 1920 ŠKOBERNE FRANC rojen 1896 KOHEK MARTIN rojen 1905 MARKOJA JOŽEF rojen 1914 HOZJAN IVAN rojen 1913 SKLEDAR JOŽEF rojen 1919 ČURIČ IVAN rojen 1916 ŠERNEK ANTON rojen 1925 |
— |
— |
— |
— |
D.Divjak, 8. junij 2020
Foto: N. Plečko 18. julij 2020 |
31.1.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 31.1.2024, po opozorilu Zdenke Primožič dodal Šernek Antona v rubriko Besedilo na spomeniku in arhivsko fotografijo 3/2 |
Spominska plošča |
Črenšovci |
K.o.: 140-ČRENŠOVCI, št.parc.: 1214/2 |
|
Ljubljana, pokopališče Bizovik, Loboda Rudolf |
»Četrta žrtev je bil 35-letni zidar Rudolf Loboda, peta 36-letni krojač Alojzij Janežič. V dopoldanskem času so prignali v sadovnjak še nekaj vaščanov iz sosednjih Dobrunj, ki so hoteli k maši v Bizovik. Skupaj z Bizovičani so prestrašeni opazovali italijanske vojake, ki so plenili po hišah. Kaj takega še niso doživeli. […] Okoli poldne so kamioni odpeljali štiriinštirideset bizoviških vaščanov v zapore in taborišča. Z njimi sta se odpeljala tudi Rudolf Loboda in Alojzij Janežič. Lada Mojškerca so potisnili v drug avtomobil in mu dali za spremstvo znana belogardista in ničvredneža Viktorja Habiča in Blaža Vavpetiča. Ta dva sta dosegla, da so okoli 14. ure vse tri aretirance pripeljali nazaj v Bizovik. Pred Jakoševim hlevom sta še ležali trupli Jakoba Mojškerca in Emila Hlebša. Na isti kraj so prignali Lada Mojškerca – z Jakobom Mojškercem je bil v daljnem sorodstvu – Rudolfa Lobodo in Alojzija Janežiča. […] Slavko Pavčič je kot mnogi drugi vaščani ves dan tičal v skrivališču. […] V prvih popoldanskih urah ga je vznemirilo streljanje, ki se je približevalo njegovi hiši. […] Še isto popoldne so žrtve zmetali križem na voz in jih odpeljali na bizoviško pokopališče sredi ravnega polja. Vozili so jih Bricljevi, po domače Mrkočevi, pokopali pa Andrej Nanut in njegov brat, po domače Drajtkova, in Johan Anžič. Nihče ni smel žrtev spremit na pokopališče, niti najbližji sorodniki ne.« (Štefanija Ravnikar Podbevšek, Sv. Urh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 158, 160, 161) »[besedilo pod fotografijo] Rudolf Loboda, zidar, rojen 6. 4. 1907 – ubit 27. 9. 1942« (Štefanija Ravnikar Podbevšek, Sv. Urh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. XXII) Iskalnik grobov Žale, Bizovik, https://grobovi.zale.si/# pokaže podatek za Jožef Grošelj (1927–2000). |
Pokopališče Bizovik, Ljubljana, Oddelek: [1], Vrsta: [14], Grob: [2]. |
GROŠELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
1.8.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1733 Bizovik, parc. št. 337/4 |
|
Gradnji ceste |
Jože Ožbolt. Wikipedija. |
Na ovinku ceste Dolenja vas-Veliko Polje, pred mostom. |
V kraški kamen vklesane vrstice Krajevna skupnost Senožeče V Dolenji vasi 1972 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 19. 10. 2013 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Sežana |
— |
|
Domžale, pokopališče, Skok Jože in Natalija |
Jože Skok: Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Skok, Oče: Jožef, Mati: Barbara, Datum rojstva: 09. 12. 1901, Kraj rojstva: Ravnica, Kraj bivanja: Rodica, Stara občina: Homec, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 28. 05. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rodica, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.
»Maja 1942 je zadela našo družino huda nesreča. Zaradi izdaje smo izgubili očeta, mojega moža. Neki železničar iz Rodice je vzdrževal zvezo z Jesenicami. V pijanosti je izklepetal, da se pri nas in pri Bevku zadržuje Mira Tomšič. Mojega moža je videl pri Bevku. Dne 27. ali 28. maja je gestapo z Jesenic, ki je vneto iskal Miro Tomšič, prišel ob 8. uri zvečer aretirat Bevka, ob pol 12. uri pa mojega moža. Najprej so svetili skozi okno, potem pa so začeli razbijati po vratih in zahtevali, naj odpremo. Mož je hitro vstal. Še ko je bil na hodniku, je mrzlično razmišljal, kako bi ušel. Končno je odprl. Nemci so skočili v hišo in hitro pregledali, če je razen domačih še kdo v hiši. Mož je skočil proti zadnjim vratom, da bi ušel, na pragu pa ga je pokosil rafal. Prvi rafal je šel komaj ped nad glavico najmlajšega otroka, starega komaj 20 mesecev, ki je vstal v posteljici. Moža smo položili na posteljo. Dobil je rafal v prsi. Nemci so odšli po zdravnika. Jaz sem šla klicat svojega brata. On in mož Vide Plesničar sta šla po dr. Kremžarja. Tudi Nemci, ki so se kmalu vrnili, so pripeljali s seboj zdravnika, nekega Piriharja. Ta je dal možu injekcijo, da bi se zavedel. Nato so ga gestapovci pričeli spraševati. Spraševali so ga, kaj ima s svojo ljubico Metko-Miro Tomšič, kje se shajata in kje je zdaj Metka. Zdravnika dr. Kremžarja so Nemci odslovili. Potem so odšli. Mož je brž poslal po Žabnikarja. Skupaj sta ugibala, kdo bi ga utegnil izdati, pa nista mogla pogoditi. V tem so prišli Nemci v tretje. Medtem ko so stikali po hiši, se je posrečilo Metodu Žabnikarju, da se je neopazno zmuznil iz hiše. Potem je prišel rešilni avto. Ko so moža hoteli odnesti vanj, se je uprl. Pri tem se je pognal kvišku. Tedaj je bruhnila kri iz njega. Omahnil je na posteljo in pričel umirati. Nemci so odšli, mož pa je zbral še toliko moči, da se je od nas vseh poslovil. Sebe in nas je tolažil, češ, saj niste bili nikoli vajeni dobrega, se boste že preživeli. Tisto noč je revež čisto osivel. Ko je izdihnil, sem šla klicat sosede, a si nihče ni upal priti k nam pomagat, da bi moža opravila. Vso noč smo se stiskali okrog mrtvega, dokler se ni zasvitalo. Potem sem šla k Rodetu in ga prosila, naj pripelje rakev. Moj brat je šel k župniku v Mengeš, da bi rajnega pokopal, a ga ni našel doma. Pozneje nam je prišel povedat hlapec iz Doma onemoglih, da je gestapo župniku prepovedal, da bi moža cerkveno pokopal. Pokopali smo ga poleg groba naše štiriletne hčerke, ki je že prej umrla.«
(Izjava Natalije Skok, Rodica pri Domžalah, 1957, v: Stana Gerk, Ivka Križnar , Štefanija Ravnikar-Podbevšek [ur.], Pod terorjem kamniškega gestapa, Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, I, Zbornik dokumentov, člankov in spominov, Ljubljana: Zavod Borec, 1970, 432)
»Zaradi množičnih aretacij članov partije in aktivistov OF je maja 1942 Metka izgubila zvezo s pokrajinskim komitejem. Svoje težave je sporočila Lojzetu Bevku […] Bevk je po redni pošti pisal temu železničarju na Jesenice, da Metka išče zvezo […] Odgovora ni bilo, pač pa so se 28. maja 1942 z Jesenic v dveh avtomobilih pripeljali gestapovci. […] Avtomobil z gestapovci v civilnih oblekah je zavil proti Bevkovi hiši, ki jim jo je Schubert pokazal, avtomobil z uniformiranimi gestapovci pa na Jarše do hiše Jožeta Skoka. Lojze Bevk je bil sekretar organizacije OF v papirnici in na terenu, Jože Skok pa v tovarni Induplati v Jaršah in tudi na terenu. Oba sta tesno sodelovala in oba sta imela zveze s Tomom Brejcem in Miro Svetino-Metko (ki pa se takrat še ni pisala Svetina). To je bil razlog, da so gestapovci udarili na ti dve zvezi hkrati, kajti na vsak način so hoteli uloviti Metko in si s tem zaslužiti kakšno pohvalo, če ne celo odlikovanje.
Pri Skokovih so že vsi spali, ko se je v bližini hiše ustavil avto. Prvi gestapovec je ves čas tiščal brzostrelko skozi okno v sobo, drugi pa je butal na vrata in klical, naj odprejo. Medtem ko se je Skok oblačil, so žena in otroci prosili gestapovce, naj moža oziroma očeta pustijo doma. To je izkoristil Skok in planil proti vratom, kjer ga je prerešetala brzostrelka, da je padel čez prag. Gestapovci so hitro spoznali, da so se prenaglili. Družini so ukazali, da ne sme nihče iz hiše, ker se bodo vrnili z zdravnikom. Prišla sta dva zdravnika: po enega so šli Skokovi otroci, drugega so poklicali gestapovci in se je pripeljal z rešilcem. Gestapovci so želeli, da bi mu zdravnika vsaj toliko podaljšala življenje, da bi ga lahko zaslišali. Medtem ko so pripravili nosila, je Jože Skok umrl na svoji postelji, skozi katero je kapljala kri.«
(Tone Svetina, Noč v hotelu Park, Ljubljana: Založba Borec, 1987, str. 308, 309)
____________________________________________________ »Leta 1943 se je organizacija OF močno razmahnila. Delo je postalo bolj množično. Spomladi se je ustanovila v našem rajonu organizacija SPŽZ. Mene je povezala v to organizacijo tovarišica Ivanka Bevk-Mica. […] V naši hiši je bilo skladišče rajonske mladinske intendance, ker je hči Boža delala po mladinski liniji. […] Dne 22. marca 1944 so me aretirali. […] Zato sem si kar oddahnila, ko so naju s sestro odpeljali na gestapo v Kamnik. […] Pri zasliševanju je bilo zelo hudo. […] Istega dne, ko sva prišli s sestro v Begunje, so sodili skupini žensk z Jesenic, ki so podpirale partizane. Naš transport je odšel iz Begunj v Ravensbrück 24. aprila. […] Taborišče so 30. aprila 1945 evakuirali zaradi prodiranja Rdeče armade. Hodile smo vso noč in drugi dan. […] Prišle smo k sreči v stik s slovenskimi vojnimi ujetniki, ki so nam pomagali. da smo se lažje znašle. Domov sem se vozila mesec dni. Prispela sem šele 1. septembra.«
(Izjava Natalije Skok, Rodica pri Domžalah, 1957, v: Stana Gerk, Ivka Križnar , Štefanija Ravnikar-Podbevšek [ur.], Pod terorjem kamniškega gestapa, Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, I, Zbornik dokumentov, člankov in spominov, Ljubljana: Zavod Borec, 1970, 433, 434, 435) »1376 Skok Antona Natalija, roj. 13. 6. 1902, Ravnica, Gorica, gospodinja na Rodici pri Kamniku« (Janez J. Švajncer, Partizanska spomenica 1941: Seznam nosilcev, Izdano v počastitev 20-letnice delovanja Vojnega muzeja Logatec, Logatec: Vojni muzej Logatec, 2017, str. 176) Opomba: Podatek o dnevu rojstva je na nagrobniku drug (12.) kot v knjigi Partizanska spomenica 1941 (13.)
|
Pokopališče Domžale, P:C, V:07, S:9/1
Iskalnik grobov Domžale ne vrne zadetka. |
tata JOŽE 9. 12. 1901 padel 28. 5. 1942 SKOKOVI Z RODICE Do 10. 5. 1917 pokopani na Homcu. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.12.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
8.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1959 DOMŽALE, parc. št. 4927 |
|
TREBNJE, Ulica talcev - spomenik talcem |
EŠD: NI! Spomenik predstavlja silhueto sesedajočega se talca, privezanega na kovinski steber. Silhueta je iz enega kosa obdelanega naravnega kamna, visoka 1,10 m, široka 0,30 m in ima na pristopni strani oblikovano ploščo, veliko 0,30 x 0,40 m z vklesanim sporočilom. Za silhueto je kovinski steber okroglega prereza 0,10 m in visok 1,80 m. Oboje stoji na urejeni betonski površini, velikosti 1,00 x 3,00 m, ta pa je na podpornem zidu, sestavljen iz neobdelanega kamna in betona,. Zid je visok 0,70 m. Do spomenika pelje s parkirnega prostora 15 betonskih stopnic. Kamnita silhueta v obliki človeške figure je postavljena na mestu, kjer so Italijani v letih 1942 in 1943 streljali talce. Spomenik sta oblikovala J. Zamljen in P. Miklič, odkrit je bil leta 1964. |
Trebnje - Po Ulici talcev do krajevnega pokopališča in nato po spodnjem parkirnem prostoru do konca, kjer so na levo stopnice do spomenika.
Spomenik je na zahodni strani pokopališča in sicer v liniji z zgornjim robom. |
36 T A L C E V O B T O Ž U J E F A Š I Z E M |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T.Bizjak |
30.8.2020. 00:00 |
— |
— |
kamen, kovina, beton - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Trebnje |
k.o. 1422 - Trebnje, parc. št.: 30/15 |
|
Jože Pintar, Bukovščica |
— |
Pokopališče na Bukovščici, ob zahodnem zidu. |
V SPOMIN |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 3. 4. 2019 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o.2065 Bukovščica, parc. št. 1/3 |
|
Trnje, spominska plošča padlim žrtvam fašističnega nasilja |
— |
V središču naselja je Vaško gasilski dom, Trnje 46, plošča se nahaja na hišni fasadi, ki gleda proti cesti.
Trnje 46, 9232 Črenšovci
N 46°34'57.5184" E 16°18'18.7668"
|
ŽRTVAM FAŠIZMA 1941-1945 F.Prešeren: Manj strašna noč je v črne zemlje krili ko so pod svetlim soncem sužni dnovi KRAMAR JOŽE-JUŠ rojen 1924 CVETKO IGNAC rojen 1912 HABC MARTIN rojen 1915 VUK JOŽEF rojen 1913 ZVER JOŽEF rojen 1908 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 4. junij 2020
Foto: N. Plečko 18. julij 2020 |
4.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Črenšovci |
— |
|
Mezgovci, padla kurirja |
Na Golobovi hiši v Mezgovcih sta 11. oktobra 1944 padla kurirja Jože Črešnik iz Moškanjcev in Franc Polanec iz Dornave. Gospodarja Draga Čuša so Nemci obglavili v Gradcu 5. marca 1945. Spominsko ploščo so postavili leta 1977. |
Mezgovci ob Pesnici 17, Golobova hiša. |
[zvezda] PRI TEJ HIŠI STA PADLA 11. 10. 1944 PARTIZANSKA KURIRJA JOŽE ČREŠNIK IN FRANC POLANEC HIŠNEGA GOSPODARJE DRAGA ČUŠA SO OBGLAVILI NEMCI V GRACU 5. 3. 1945 NJEGOVA POLSESTRA MARIJA BRENČIČ JE UMRLA V NEMŠKEM TABORIŠČU RAVENSBRÜCK |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 10.11.2020
16.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
14.5.2024. 00:00 |
— |
16.5.2021 dodal tekst s plošče in podatke D.Divjak
Po podatkih iz https://www.kamra.si/mm-elementi/plosca-golobova-hisa-mezgovci/ naj bi bila sp. plošča na hiši Mezgovci 17. Pri obhodu območja plošče nisem našel. R. Zupanec, 2. 4. 2024
Slikal Golobovo hišo (Mezgovci 17), na kateri ni več plošče, kar je potrdila soseda na 17b. M. Hladnik 14. 5. 2024 |
Spominska plošča |
Dornava |
k.o.: 383-MEZGOVCI, št.parc.: 380/3 |
|
Planina nad Ajdovščino, Spomenik NOB |
Spomenik v obliki marmornatega tristranega slopa. Na stranicah so vklesana imena 34 padlih borcev in žrtev vojnega nasilja s Planine. Postavljen je v tlakovan, ograjen prostor. Odkrit je bil 27. 11. 1977, avtor Boris Markič. Prvič je bil odkrit 22. 7. 1955 in potem postavljen na novo.
|
Spomenik stoji ob cesti, nasproti krajevnega pokopališča, severozahodno od zaselka Gorenja vas. |
[zvezda]
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, 1. 4. 2020, M.Hladnik 5.2.2022
21.2.2022 D.Divjak |
21.2.2022. 00:00 |
— |
Dodal sliko iz JSNP. M. Hladnik 1. 5. 2021
Dodal fotografije. M. Hladnik 5. 2. 2022
21.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
— |
Ajdovščina |
K.o.: 2399 - PLANINA, št.parc.: 2017/2 |
|
Spomenik borcem in talcem |
Obelisk kvadratnega tlorisa, grajen iz obdelanega kamna, ima na treh stranicah pritrjene napisne plošče. Postavljen je bil 28.4.1957. Franc Kopitar (kipar; 1976) . Foto 3: M Kermavnar EŠD 21021 |
Prelaz Kladje, na nizki vzpetinici nad cesto.
Hiša v bližini: Podlanišče 3 |
Borcem in talcem iz vasi Podlanišče, Cerkljanskega vrha in Podpleča padlim v NOB Po težkih temnih dnevih trpljenja za ceno njihovih žrtev narod vstal v novo življenje |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
— |
— |
— |
Kamnit steber - obelisk |
Cerkno |
K. o. 2343 Planina pri Cerknem, parc. št. 1133/1 |
|
Partizanski saniteti in pohorskim kmetom |
Spomenik je sestavljen iz kovinskega simbola medicine (kače in keliha), 9 lesenih stebrov in table z napisom PARTIZANSKI SANITETI IN POHORSKIM KMETOM. Na stebrih so (bili -- nekaterih ni več) napisi (kratice -- v oklepajih so pomeni) Univerze v Mariboru, pokroviteljice partizanske bolnice Jesen, in njenih članic (leta 1975 to še niso bile fakultete): VEKŠ (Višja ekonomsko-komercialna šola), PA (Pedagoška akademija), VAŠ (Višja agronomska šola), VPŠ (Višja pravna šola), VŠOD (Visoka šola za organizacijo dela) in VTŠ (Višja tehniška šola) ter ZB NOV in občanov Slovenske Bistrice. |
x=55 35 830; Y=51 35 830
Ob cesti nad jaso severno od kmetije Lepej, Pohorje. [preveri na zemljevidu!] |
PARTIZANSKI SANITETI IN POHORSKIM KMETOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in fotografijah M. Luštrek in predsednika ZB Slovenska Bistrica. |
3.10.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Slovenska Bistrica |
— |
|
Društvo kmečkih fantov in deklet Gradac |
Gradaški komunisti, med njimi predvsem Jakob Butala (ko se je vrnil iz mariborske kaznilnice), so v desetletju pred drugo svetovno vojno pričeli načrtno širiti marksistične misli. Partijska celica je ob pomoči študentov agronomije Janeza Marentiča in Jožeta Berkopca ter zlasti železničarskega delavca Toneta Šušteršiča s svojimi člani in simpatizerji prevzela vodstvo sredi leta 1933 ustanovljenega Društva kmečkih fantov in deklet, v katerem se je porodila znana revolucionarna pesem Kosec koso brusi. Zaradi prevlade komunistov in ker je bilo zborovanje Katoliške organizacije slovenskih fantov za Belo krajino 15. 9. 1935 pri cerkvi v Kloštru, je banska uprava v Ljubljani društvo že 15. oktobra istega leta razpustila, vendar s tem njihovega vpliva na politično dogajanje ni zaustavila. Komunist Jaka Butala je bil zaradi revolucionarnega delovanja pred okrožnim sodiščem v Celju 17. julija 1929 obsojen na 3 leta strogega zapora, prebil jih je v mariborski kaznilnici. Padel je kot borec Belokranjskega odreda avgusta 1942 v Kočevskem Rogu. Spominsko ploščo na zidu nove trgovine v Gradacu je 22. aprila 1977 odkril Tine Železnik.
Vodnik (70) pomotoma navaja, da je plošča na stavbi nekdanjega zadružnega doma (h. št. 115?). Plošče nisem našel, na tem naslovu so samo novogradnje. 75-letna gospa v sosednji hiši, ki je pripadala železnici za časa AO, je rekla, da Gradac nikoli ni imel zadružnega doma. Verjetno imamo napačno lokacijo. D. Škodič 25. 4. 2021 |
Stavba nekdanje Železnine pri odcepu ceste, ki pelje v grad, Gradac 88. |
V GRADCU IN OKOLICI SE JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
11.2.2022 D.Divjak, M. Hladnik, D. Škodič |
6.5.2025. 00:00 |
— |
Ker manjka slika, spremenil status obeležja v neobiskano. Pobrisal svojo zeleno zvezdico, ki je na naslovu Gradac 115 pomotoma kazala na ploščo Društvu kmečkih fantov in deklet, in podatke D. Škodiča od tam prenesel v opis plošče tule. M. Hladnik 4. 8. 2024
Slikal ploščo, dodal besedilo in spremenil status v obstoječe. M. Hladnik 6. 5. 2025 |
Spominska plošča |
Metlika |
K.o.: 1518 - GRADAC, št.parc.: 2038/5 |
|
Volčanski Ruti |
Desno ob cesti v vas Volčanski Ruti, nasproti hišne št. 18. |
Partizanska bolnica |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik po podatkih in fotografijah Dušana Škodiča 26. 7. 2017
1. marec 2021 dopolnil D.Divjak |
1.3.2021. 00:00 |
— |
1.3.2021 dopolnil podatke |
partizanska bolnica |
Tolmin |
K.o.: 2253-RUTE, št.parc.:155/6 |
||
Pristavica, Kraj pokrajinske konference KPS |
Preprosta pritlična kmečka hiša, zgrajena v drugi polovici 19. stol., v
kateri je marca leta 1942 potekala pokrajinska konferenca za Štajersko. Na hiši
visi spominska plošča. |
Pristavica 10. Hiša stoji ob gozdu, v severozahodnem delu zaselka. Po domače v Rupah. Hiša razpada. |
22. 3. 1942JE V TEJ HIŠI ZASEDAL POKRAJINSKI KOMITE KPS ZA ŠTAJERSKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
22.5.2020. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dodal fotografije, 7. 4. 2023. Hiša dobesedno razpada. |
Spominska plošča |
Rogaška Slatina |
— |
|
Ivan Krempuš - Zgornja Rečica |
Na zemljišču posestnika Franca Laha p.d. Povšeta je spomenik Ivanu Krempušu, ustreljenemu 2. 9. 1942. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Zgornja Rečica 115, pri Povšetu. |
"KREMPUŠ IVAN JE NA TEM MESTU 2.9.1942 DAROVAL ŽIVLJENJE ZA SVOBODO. ZB NOV REČICA" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
20.4.2022. 00:00 |
— |
Napis - Bor1974, 21.VI.2022
s.Gradišnik, obnovitev napisa na spomeniku avgusta 2022 in proslava. Slika 3. |
Spominski kamen. |
Laško |
1022 REČICA, 620 |
|
Spodnji Kotnik, Kristlov bunker št.4 |
Po poročilih dr.Paučka so zbrali takoj po prihodu 14.divizije ranjene partizane po Graški Gori. Bunkerji so bili namenjeni delno za začasen prevzem ranjencev partizanskih enot, ki so se bojevale na širšem območju Graške gore in Razborja in za njihovo kasnejšo evakuacijo v Paučkove bolnišnice. Tloris bunkerja 3x3 metre. Bivši partizan Leopold Svečko-Matija trdi, da je oskrboval ranjence v tem bunkerju in hodil do objekta kot zajec, ki čaka, kdaj ga bo lisica. Vir: Kartica MNO Ljubljana, Paučkove bolnišnice str.78. |
Pri Bučineku zavijemo proti Vodrižu. Po 400m pridemo do Mostnarja in nadaljujemo ob potoku Kolarici do Spodnjega Kotnika. Približno 150 m v hrib nad domačijo Kotnik je baza sekretarja Kristla št.4.. |
SPODNJI KOTNIKKRISTLOV BUNKER ŠT. 4 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 14. 4. 2024 |
14.4.2024. 00:00 |
— |
— |
zemljanka |
Slovenj Gradec |
— |
|
Turjak - smerokaz za spomenik |
Ob cesti stoji posebno oblikovan smerokaz, ki s svojo obliko pritegne pozornost, Usmerja proti kraju, kjer so domobranci v zadnjih dneh vojne kruto pomorili skupino Slovencev. |
Ob desni strani ceste Turjak - Velike Lašče in ob makadamski cesti, ki pelje do spomenika v Smrečju. |
NA GROBIŠČE ŽRTEV BELOGARDISTIČNEGA ZLOČINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 7.5.2022 |
7.5.2022. 00:00 |
— |
— |
Betonski lik |
Velike Lašče |
k.O.: 1711 - TURJAK, št.parc.: 4068/7 |
|
RAKEK.-Grob borca notranjskega odreda |
Grob sestavlja osnovna plošča iz črnega marmorja širine 80 in dolžine165 cm, ki se nato nadaljuje v ploščo , širine 80 in dolžine 45 cm, z napisom, ki je pod kotom v zgornjem delu groba. |
Skozi vhod s parkirišča na pokopališče in nato skrajno desno v južni vogal, kjer se nahaja grob |
PANTAR ALOJZ BOREC NOTRANJSKEGA ODREDA 1922 PADEL 12.8.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 8. januar 2020 |
8.1.2020. 00:00 |
— |
27.10.2020-popravek letnice smrti-D.Divjak |
Grobišče |
Cerknica |
1659 - RAKEK, št.parc.: 88/2 |
|
Roče, pokopališče, Humar Ignacij |
datum rojstva: 2. 2. 1927, kraj rojstva: Slap ob Idrijci, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XVI. SNOB Janka Premrla - Vojka, datum smrti: 21. 3. 1945, kraj smrti: Dolenji Lokovec, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote |
Roče, pokopališče.
Hiša v Bližini: Roče 3C
Lokacija groba (zvezdice): Pokopališče je z zidcem, ki se začne pri mrliški vežici, razdeljeno na dva dela. Grob je v severnem delu, in sicer drugi z leve proti desni ob omenjenem zidcu. |
HUMAR NACEK PADEL SI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek |
6.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Tolmin |
K. o. 2257 SLAP, parc. št. 462/2 |
|
Dole pri Metliki |
Trije pravokotni stebri stojijo v prostoru, omejenim z nizkim zidcem. Postavljen je bil 1981, oblikoval ga je Milan Bajc. EŠD 11025 |
Dole pri Metliki, sredi vasi, pred hišo 4a.
N 45°42'6.336" E 15°15'19.8792" |
Prvi steber: 1941 – 1945 Drugi steber: [rdeča zvezda] ŠEL SEM NOCOJ ZB HRAST 8. 9. 1981 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, slike in koordinate Nejc Plečko 14.6.2020 |
6.5.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.4.2024, dopisal imena na spomeniku in katastrske podatke
Obisk 4. maja 2025 M. Hladnik. |
— |
Metlika |
K. o. 1502 Dole, parc. št. *8/1 |
|
Vidmarjevi |
V tem grobu leži narodni heroj Tone Vidmar - Luka. V NOB se je vključil takoj, leta 1941. Najprej je bil mitraljezec v Borovniški četi. Aprila 1942 je postal komandant Šercerjevega bataljona. Leta 1943 je imenovan za komandanta Brkinske brigade. Kot namestnik komandanta se je udeležil pohoda XIV. divizije na Štajersko in bil leta 1944 imenovan za komandanta te divizije. Po vojni je bil na tečaju v Sovjetski zvezi in pridobil čin polkovnika. Leta 1955 se je invalidsko upokojil. herojgrob123 |
Pokopališče Velike Rodne v Rogaški Slatini. |
[zvezda] VIDMARJEVI ANTON-LUKA 3. 1. 1917+17. 9. 1999 ROZALIJA 31. 8. 1915+2. 3. 2005 [križ] TIHI DOM [vrtnica] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
1.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Rogaška Slatina |
— |
|
29 sovjetskim partizanom |
LSI 1: 148 |
Na pokopališču pri sv. Ani [kje točno?], Trst |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
19.12.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Trst |
— |