Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
5495
Vinko Megla, OŠ Sveti Tomaž

Pred osnovno šolo v Svetem Tomažu je na desni strani na travni površini doprsni kip narodnega heroja Vinka Megle.

Avtor skulpture je akademski kipar Viktor Gojkovič, kip je bil odkrit 12. novembra 1975.

Vir-slika in tekst:Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_Megla

V središču naselja je osnovna šola na naslovu Sv.Tomaž 11. Na desni strani pred vhodom je omenjeni kip.

NARODNI HEROJ

VINKO MEGLA

1922   1942

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 29.april 2020
9.6.2024. 00:00
Sliki 2 in 3-Bor1974, 11.04.2021 Dodal še sveže slike M. Hladnik 9. 6. 2024
Doprsni kip
Sveti Tomaž
K.o.:283-TOMAŽ, št.parc.: 15/8
1823
Padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz Jelšan in Dolenj
Spominska plošča je nameščena ob vhodu v stavbo osnovne šole v Jelšanah (Jelšane 82).

V SPOMIN PADLIM BORCEM

NOB 1941 - 1945

KINKELA STOJAN     r.1921 JELŠANE

FROL IVAN                ' 1906    ''

FROL MILAN              ' 1924    ''

VALENČIČ IVAN         ' 1924    ''

KOMEN JOŽE             ' 1921    ''

ČEKADA JOŽE          r. 1921 DOLENJE

BAŠA IVAN               ' 1927     ''

STOPAR FEDERIKO   ' 1927     ''

KLARIČ ANTON         ' 1928    ''

URBANČIČ MIRO        ' 1916    ''

TOMŠIČ IVAN            ' 1914     ''

SAFTIČ MILAN           ' 1920     ''

ŽFT

SAFTIČ FRANC            r. 1887 JELŠANE

STEMBERGER FRANC  ' 1901     ''

VIDMAR CIRIL              ' 1905     ''

HRABAR LOJZA         ' 1884     ''

KLARIČ MATE             r. 1868 DOLENJE

KLARIČ ANTON          ' 1864     ''

Potepan S., 28. 5. 2017
Spominska plošča
Ilirska Bistrica
3492
40-letnica KPJ, PST

Spomenik je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča Belača, odkrit je bil 9. maja 1959.
Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 174.

Parkirišče pri Agrotehniki - Grudi na Tržaški cesti 132, Ljubljana. Na strehi stavbe je še vedno napis Agrotehnika in Gruda, vendar podjetja ni več.

         PARTIZANSKI POHOD OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE
OB ŠTIRIDESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
                                             9. MAJA 1959

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 06.10.2018
25.4.2023. 00:00
Dodal besedilo, ki ga je prepisala M. Luštrek. M. Hladnik 25. 4. 2023
Betonski obelisk
Ljubljana
Vič, 1565/2
1465
Vinko Kristan

Vinko Kristan, slovenski komunist, politični delavec in publicist, * 23. januar 1917, Verje, † 9. april 1942, Ljubljana.
ŽivljenjepisKristan je leta 1935 postal član KPJ. Politično je deloval v Zvezi kmetskih fantov in deklet; od leta 1938 do 1941 je bil član njenega vodstva. V tem času je postal tudi član pokrajinskega komiteja SKOJa za Slovenijo. V kmečkem in mladinskem tisku je objavil več političnih člankov in črtic. Pred okupacijo je bil poslan za instruktorja CK KPS v novomeško okrožje. Od maja 1941 je bil v Vrhovnem pozneje v Glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet, kjer je bil odgovoren za organizacijo odhodov v partizane. Pri tem delu je bil izdan in pri obkolitvi hiše ustreljen.

Vir: Wikipedia.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 32.

Na obcestni fasadi hiše Trubarjeva 75, Ljubljana

Ma tem kraju 

je padel aktivist 

Osvobodilne fronte 

Vinko Kristan.

9. 4. 1942

Slava mu [zvezda]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 28. 3. 2014
6.7.2021. 00:00
Zadnji dve sliki je prispevala M. Blažić 6. 7. 2021. M. Hladnik 31. 12. 2022 Prispevala slike obnovljene hiše Mojca Župančič (pod ''slika 3''). M.Kermavnar, 23.8.2024, dodal Opis
spominska plošča
Ljubljana
TABOR, 3603
4977
Spomenik pogrešanemu sinu-Olimje

Na strani Zgodovina Slovenije-SIstory ni zaveden.

Pokopališče Olimje

"JUGOVI

ANTON 20.05.1920 POGREŠAN V VOJNI 1943"

Obstoječi spomeniki
Bor1974, 28.01.2020 in 05.10.2020
28.1.2020. 00:00
Spominska plošča
Podčetrtek
K. o. 1228 Sopote, parc. št. 104/3
1974
Padlim v NOB in žrtvam vojnega nasilja iz Gornjega Zemona

Na ograjenem prostoru je postavljen kamnit steber, katerega vrh je obdelan v obliki stiliziranega Triglava. Na spomeniku so izpisana imena dvanajstih vaščanov Gornjega Zemona.

Spomenik se nahaja na Gornjem Zemonu, poleg hiše št. 40.

PADLI V NOB

1941 - 1945

GORNJI ZEMON

BATISTA JOŽE H.ŠT. 4

BROŽIČ TONE 33

GRŽINA MILAN 46

ROJC STANE 44

SEDMAK JOŽE 11

ŠUŠTAR JOŽE 34

ULJANČIČ JANEZ 12

ULJANČIČ JOŽE 10

VIČIČ JOŽE 51

VIČIČ STANE 51

ŽRTEV VOJNEGA NASILJA

ŠTEMBERGER JOŽE H.ŠT. 1

HRVATIN ANTON 30

Potepan S., 20. 7. 2017
Prostostoječi spomenik
Ilirska Bistrica
7617
Spomenik štirim padlim borcem.

Spomenik štirim padlim borcem. Posvetilo je napisano v slovenskem in italijanskem jeziku. Odkrit leta 1948. Vir: Vodnik po partizanskih poteh str:428.

Ulica Devetega korpusa.
Uničeni spomeniki
S.Gradišnik
14.7.2022. 00:00
Plošča
Piran
5914
Konrad Žilnik
  • Rodil se je v Kapli vasi 16.2.1919. Pred vojno je bil zaposlen kot usnjarski delavec v Nišu. Član KPJ od leta 1937. Leta 1941 je bil član niškega okrožnega partijskega komiteja. Sodeloval je pri ustanavljanju prvih partizanskih enot. V začetku leta 1944 je bil zajet, mučen in ustreljen v okolici Pirota.
  • Vir: Vodnik po partizanskih poteh.
Plošča je bila prestavljena v Dom krajanov Tabor.

V KAPLI PRI TABORU SE JE
RODIL 16. 2. 1919
NARODNI HEROJ
KONRAD ŽILNIK - SLOBODAN
PADEL KOT ČLAN OKROŽNEGA
KOMITEJA ZA OKRAJ NIŠ 4. 3. 1944
SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU
AVGUST 1986   OO ZZB NOV ŽALEC

Premaknjeni spomeniki
M. Hladnik po informaciji Toneta Gržine
12.7.2020. 00:00
30.11.2025. 20:09
S.Gradišnik, dodal opis 15.3.2022.
Spominska plošča
Tabor
7336
Ljubljana - 87 dijakov in profesorjev.

V avli bivše realne gimnazije je spominski steber z imeni 87. dijakov in profesorjev, padlih v NOV. Spomenik je oblikoval Edo Ravnikar, postavljen je bil oktobra 1952.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 32.

Ljubljana, Vegova 4

BAHOVEC PETER   BAJT MARKO BADJURA MILAN
BOLAFFIO VIKTOR   BRAJER ANTON   BARBIČ HRVOJE
DIMITRIJ BURGER   STOJAN BRENK    ANTON BRODNIK
CERJAK MARIJ   CEJ SLAVKO   ČAD FRANC   CARLI SILVERIJ
DOBRIČ BOŠKO   FORČESIN DANIEL   ČAD IGNAC
GOJKOVIČ DUŠAN   DVORAK PAVEL   GREGORČIČ LEO
HABE VLADO   HEREN MIRKO   GREGORIČ MILAN
HOČEVAR MATIJA   IVANČIČ STOJAN   HLEBŠ ZVONE
JANŽEKOVIČ BOGDAN   KERZAR IVAN   JANKOLE LJUBO
KOKALJ JANEZ   KOMAC ZVONE   KLEMENC MARJAN
KONČAN LEON   KOS BORIS   KOLENC VLADIMIR
KOVAČIČ MIROSLAV   KRAKAR JANEZ   KOŠIR JOŽE
LOVIŠČEK VLADIMIR   LOVREČIČ BORIS   LIČAR DIMITRIJ
NOVAK SLAVKO   MARČENKO BOGDAN   LUKMAN JURIJ
MEŠERKO ALOJZIJ   MRAVLJE SLAVKO   MATEVŽIČ ANTON
MAČKOVŠEK ALEKSEJ OBLAK IVAN MOSKOVIĆ JULIO
OSREDKAR SAVA   PINTAR MARJAN   OSREDKAR RADO
.
IMELI SMO LJUDI - V POLJANI CVET,
       IMELI SMO JIH - VRHU GORE HRAST
.
PUPPIS MIROSLAV   PIRIH HERMAN   POVŠE JOŽE
PRIMEC LADO   1941 - 1945   PREDAN IVAN
RAPEZ ŽIVKO   ROGELJ BOJAN   ROTH DANIJEL
SANCIN BENJAMIN   SAJOVIC JANE   SAŠEK JOŽE
SIMONČIČ JANEZ    STOJAN VOJISLAV   STROJNIK ŠTEFAN
ŠUŠNIK ANDREJ   ŠAVS IVAN   ŠTAGLJAR BRANKO
ŠUŠTERŠIČ MIRKO   TANKO JOŽEF   TAVČAR IVAN
TRTNIK LOJZIJ   TRATNIK STANKO   TORKAR MIRAN
VAGAIA DUŠAN   VARDJAN VLADO   VARDJAN VLASTIMIR
VESTER SLAVKO   VODNIK JANEZ   VRHOVEC BRANKO
ZADNIK ČRTOMIR   KOGOJ RADO   ZAKRAJŠEK DANIEL
ZAVRŠNIK DUŠAN   ZUPAN BORIS   ZUPANC DALIBOR   

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
16.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 5.5.2022, fotografija 1, 2 in 3, napis na stebru in sprememba statusa. M.Kermavnar, 16. 10. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na plošči in dodal fotografiji 3/2 in 3/3.
Spominski steber.
Ljubljana
Ljubljana mesto,178/22
6018
ZAVRŠE-Matjaž Ivan - Vlado.
Pokopališče Šentvid nad Valdekom

25. IIII. 1945 

je položil svoje mlado 

življenje  domovini na oltar

MATJAŽ IVAN -- VLADO

obvešč. Šercerjeve brigade.

* 9. VII. 1923. v Marenbergu.

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 24. julija 2020, 21.4.2021 popravil M.Hladnik 6.junij 2021 dopolnil D.Divjak
6.6.2021. 00:00
Po opozorilu Mojce Luštrek popravil besedilo na plošči in popravil lokacijo na zemljevidu. M. Hladnik 21. 4. 2021 6.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča vzidana v steno mrliške vežice.
Mislinja
K.o.: 886-ŠENTVID NAD VALDEKOM, šr.parc.: 496
8147
Kranj, pokopališče, Jan in Tanja Sajovic

Za Tatjano Sajovic Sistory navaja Ime in priimek: Tatjana Vera Julija Sajovic, Oče: Stanko, Mati: Julija.
»2. Sajevec Tatjana, bolničarka Zaščitnega bataljona poveljstva korpusa (ali njegove 2. čete). Bila je študentka farmacije. Rodila se je 25. maja 1924 v Ljubljani, Svetčeva 4, Rožna dolina. V OF je bila od 1942, v NOV od 18. avgusta 1944. Padla je 23. marca 1945, ko je ubežala napadu pripadnikov gorenjske samozaščite. Ubili so jo pripadniki gestapa v Podvrhu pri Poljanah nad Škofjo Loko.* (Vir: Kronika NOB Rožne doline, str. 94 in 95; Slovenski poročevalec z dne 9. novembra 1946)
* Sajevec Tatjana: V Pomnikih NOB na Škofjeloškem, str. 220 je navedeno, da je bila bolničarka zaščitnega bataljona oblastnega komiteja za Gorenjsko.« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 2. del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB, 2002, str. 659)
»Kranj in okolica, Padli športniki in telovadci […] Sajovic Tatjana […]« (Miloš Rutar, Spominska obeležja padlim športnikom, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str.460)
»TATJANA SAJOVIC – JANA, rojena 25, 5, 1924, Celje, študentka medicine, zaposlena v lekarni v Kranju, v partizane je vstopila 18. 8. 1944 v centralno lekarno 9. korpusa, bila je lekarniški referent pri 31. diviziji. Padla je kot bolničarka zaščitnega bataljona oblastnega komiteja za Gorenjsko.« (Stane Krapež [ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 220).Za Sajovic Jana Sistory navaja Ime in priimek: Janez Sajovic (Sajevic, Sajevec), Oče: Stanko, Mati: Julka, Kraj rojstva: Gornji Grad, Kraj smrti/izginotja: pri Stični / SCVPB Vinica/.
»5. Sajevec Jani, politični delegat  v 2. četi 2. bataljona. Rodil se je 19. januarja 1927 v Ljubljani, Svetčeva 44, Rožna dolina. Dne 14. novembra 1944 je bil pri novem mestu ranjen in štirinajst dni kasneje v SCVPB, bolniška postojanka Vinica za ranami umrl. (Vir: Kronika NOB Rožne doline, str. 94; ARS II, fasc. 369/III; L. Ambrožič. Cankarjeva brigada, str. 669)« ((Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB, 2002, str. 199)
»Kranj in okolica, Padli športniki in telovadci […] Sajovic Jan […]« (Miloš Rutar, Spominska obeležja padlim športnikom, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str.460)

Opomba 1: Fotografija 3/3: Verjetno edini preostali stebriček s prvotnega grobišča padlih borcev na pokopališču na Planini, ki je stalo približno v sredini starega dela pokopališča in ga je konec leta 1965 nadomestila nova grobnica na novem delu pokopališča. Vir: Ivan Smiljanić ODSTRANJENA, UNIČENA IN IZGINULA SPOMINSKA OBELEŽJA NA PROSTEM V KRANJU, Kranjski zbornik 2020, ur. Miha Mohor et al., Kranj: Mestna občina, 2020, str. 212

Mestno pokopališče Kranj, C OB ZIDU 86,87

Na nagrobni plošči je besedilo:
 SAJOVIC 
  JAN       * 19. 1. 1927 PADEL 30. 11. 1943
 TANJA    * 25. 5. 1924  PADLA 23. 3. 1945
.
Kamnit stebrič s peterokrako zvezdo,  postavljen samostojnoNa še enem kamnitem stebriču, postavljenem samostojno, je ploščica z besedilom:

[rdeče obrobljena peterokraka zvezda]
TATJANA SAJOVIC
25. 5. 1924    CELJE
24. 3. 1945    PODVRH –
                      POLJANSKA DOLINA
BORKA XXXI. DIVIZIJE

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
15.6.2024. 00:00
M. Kermavnar, 15.6.2024, dodal Opombo 1
družinski nagrobnik
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
6336
Janez Hornböck in drugi vaščani

Na pokopališču je pet partizanskih spomenikov. [Ta, ki je bil posvečen Westru in Hörnbocku, je zamenjan z novim, na katerem so samo duhovniki; na njem ni več Vestrovega imena. Posebej sta samo še nagrobnik Brumniku in Tereziji Male.]

Janez Hornböck je bil župnik v Mežici, aretiran in odpeljan v Dachau že 1941. 

  • Padlim za svobodo, 175--178
Pokopališče Šentjanž v Rožu / St. Johann im Rosental

[križ]

Tukaj počivajo

JANEZ WESTER

*6. 4. 1928 umorjen 30. 10. 1944

v partizanskem boju na Rutah

[...]

HORNBÖCK JANEZ

1878--1942

umrl v taborišču Dachau

Nov napis:

[križ]

V KRISTUSOVEM MIRU NAJ POČIVAJO

g. ž. HORNBÖCK JANEZ 1978--1942

umrl v taborišču Dachau

TEREZIJA MALE

* 24. 2. 1924, padla v partizanskih bojih na Rutah 10. 11. 1944.

[križ] 

MIHAEL BRUMNIK

* 26. 8. 1926

padel v partizanskem boju na Rutah

gefallen im Partisanenkampf auf der Rauth

10. 11. 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 3. 11. 2020
4.8.2021. 00:00
Dodal slike in besedilo. M. Hladnik
družinski nagrobnik
Avstrija
7968
Valentin Anželak
Pokopališče Šmihel


  VALENTIN ANŽELAK
10.2.1912
           padel 21.4.1945

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
5.12.2022. 00:00
13.11.2025. 09:26
Spominska plošča
Mozirje
. o. 0916 ŠMIHEL, parc. št. 48
6337
Jožef Kanzian, Zavrh

Tu je sicer padlo sedem partizanov, ki so naleteli na nemško zasedo. V Zavrhu je 1945 deloval pokrajinski odbor OF, ki je pripravljal teren za čas po osvoboditvi.
Padlim za svobodo, 199--201

Zavrh / Hintergupf, 9173 Sankt Margareten im Rosental, Avstrija. na travniku med hišama štev. 2 in štev. 9

JOŽEF KANZIAN
p. d. Lesjakov sin v Robežah,
je na tem mestu izgubil mlado
življenje, ki ga mu je vzela kroglja,
ki jo je sprožil hitlerjanski hlapec.
Rojen 2. 9. 1927, padel 28. 12. 1944
Slava njegovemu spominu!
Vojna strašna mimo nas je šla,
ki veliko žrtev je zahtevala.
Kruta kroglja priletela,
mlado mu življenje vzela.
Cehoni[?]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
3.11.2020. 00:00
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3
Avstrija
7696
Polšnik- Plošča posvečena umrlim v izgnanstvu

Plošča posvečena umrlim v izgnanskih taboriščuh 1941 - 1945 je bila v Polšniku odkrita 14.9.1997.

Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941 - 1945 in  v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Ob cesti, v središču naselja.

V SPOMIN UMRLIM V IZGNANSKIH TABORIŠČIH 1941 - 1945.IZGNANSTVO VAM JE IZPILO MOČ,OD DOMOVINE DALEČ PROČ,SRCE SLOVENSKO BOL TEŽI,DA ZA VAS VRNITVE NI.V SPOMIN ŽRTVAM ZA SVOBODO V LETU 1941 - 1945.

Obstoječi spomeniki
D.Divjak S.Gradišnik, dodal fotografije in besedilo, 21.10.2022
30.8.2022. 00:00
Stara podružnična osnovna šola Polšnik
Spominski plošči
Litija
K.o.: 1840 - POLŠNIK, št.parc.: 118/3
6460
Ronke

Iz Ronk se je zaradi italijanskega pritiska po drugi svetovni vojni izselilo veliko Slovencev, na njihove domove so prišli ezuli.
LSI 2: 229 (slika)

Spomenik je uporniški, vendar zelo pogojno spada v zbirko slovenskih partizanskih.

Ronke / Ronchi dei Legionari, v parku pred mestno hišo v centru, v bližini knjižnice Sandro Pertini

... SERRATO O POPOLO 
INTORNO AL MONUMENTO
CHE SI CHIAMA ORA
E SEMPRE "RESISTENZA".

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 2. 1. 2021
22.10.2022. 00:00
Dodal sliki M. Hladnik 22. 10. 2022.
kip pod slavolokom
Italija, Ronke
4217
Lidija Šentjurc

Ni v RKD.

Pred hišo na Cesti 1. maja 52 (Društvo invalidov in Zveza borcev), Hrastnik.

NARODNA HEROJINJA
LIDIJA ŠENTJURC
1911--2000

M. Hladnik 21. 8. 2019
Kip
Hrastnik
1855 HRASTNIK-MESTO, 1104
6201
LJUBLJANA - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva
Ob PST, ob mostu čez Gradaščico.
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po posnetku in lokaciji Mojce Župančič.
31.8.2020. 00:00
Infotabla
Ljubljana
Vič, 2002/28
4723
MARKOVEC-Spomenik ustanovitve XIII SNOUB Mirko Bračič

V sredini križišča cest na cestnem otoku sredi cest, ki vodijo mimo naselja Markovec ter v Knežjo njivo ter v Loški Potok, je postavljen spomenik, ki ga sestavljajo marmorna plošča širine 116, globine 22 in višine 70 cm. Poleg nje so postavljeni trije granitni stebri kvadratnega preseka s stranicami okoli 24 cm ter višine 210,165 ter 150 cm. Na njih so navpično napisi I. BATALJON, II. BATALJON TER III. BATALJON.Spomenik so okrili leta 1968.

 23. septembra 1943 je bila ustanovljena Loška SNOB, z odlokom 5.1.,1944 je enota dobila naziv XIII. SNOUB Mirka Bračiča, komandant XIV. divizije, ki je padel 11. decembra 1943 ob napadu na kočevski grad.

SNOUB - slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada

EŠD 17132

https://obelezja.wordpress.com/2018/03/21/markovec-spomenik/ foto Miloš Toni

Po cesti mimo naselja Markovec v smeri proti Knežji njivi oziroma Loškemu potoku. V sredini križišča teh cest je spominsko obeležje.

          V TEM KRAJU

  JE BILA USTANOVLJENA

            23.IX.1943

               LOŠKA

          XIII. SNOUB

       "MIRKO BRAČIČ"

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 12. november 2019
2.4.2020. 00:00
Spomenik
Loška dolina
1638-KNEŽJA NJIVA, št.parc.: 277/1
105
Trem padlim pri Poljanah

Kamen z napisom, postavljen na tri kovinske nosilce, je bil odkrit 18. decembra 1963.

»Ko je novo politično vodstvo na Gorenjskem strnilo svoje vrste in začelo povezano z intenzivno dejavnostjo, je to imelo tudi daljnosežne posledice za nekdanjo tehniko Poljanskega bataljona. Začeli smo skromno konec septembra v četi, oktobra in novembra v bunkerju v Lojgeh, decembra leta 1942 smo bili že preimenovani v Pokrajinsko tehniko. […] V takih razmerah smo prostor starega bunkerja zapustili in zabrisali vse sledi za seboj. Le kurir Grogče, Jagršnikovi in Jože Galičič, kurir PK so vedeli za nas. Tudi sami nismo kršili pravil konspiracije. Tako smo v novem bunkerju uspešno delovali že skoraj poldrugi mesec, tja do 14. januarja 1943.

Omenjeni datum je vklesan na spominskem kamnu v Srednji vasi. Postavljen je v spomin borcem, ki so padli v zahrbtnem napadu na bunker v Lojgah za Srednjo vasjo. Franc Ravbar – Vitez, Stane Starc – Fazan, Groga Rupnik – Grogče so imena na tem spominskem kamnu. Nam v novi tehniki ni bilo znano, kdo je bil pravzaprav v našem prejšnjem bunkerju. Kurir Groga, ki je še zahajal v bunker, nam tudi ni pravil o novih stanovalcih. Zakaj in po čigavem priporočilu so se takratni najvišji partizanski vojaški voditelji na Gorenjskem zatekli na prezimovanje v prostor, katerega smo mi, tehniki, zapustili zaradi nevarnosti, nam ni bilo znano. To je bil nov močan udarec, ki je znova posegel v samo vodstvo partizanov na Gorenjskem. Poleg, pred kratkim imenovanega komandanta I. grupe odredov Staneta Starca – Fazana je padel še Franc Ravbar – Vitez. Narodni heroj Vitez je bil kot predvojni komunist eden izmed vodilnih članov skupine, ki je skupaj z Borisom Kraigherjem, Ivanom Bratkom, Bojanom Štihom in še drugimi organizirala nenavadni pobeg po lastno izdelanem podzemnem rovu iz italijanskega taborišča Gonars poleti 1942. Franc Ravbar – Vitez je tedaj prinesel na Gorenjsko s seboj tudi navodila za organizacijo varnostnoobveščevalne službe, ki jo je imel nalogo organizirati.«

  • VIR: Niko Kavčič, Še o Milošu Ziherlu – njegovi poti in dobi, ki jo je soustvarjal, Loški razgledi, Letnik 29, Številka 1, 1982, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja / Muzejsko društvo, januar 1983, str. 169, 172–173
  • Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 291-293.
  • https://zbnobskofjaloka.weebly.com/srednja-vas.html
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 259.


herojsmrt123

Na levi tik ob cesti Poljane-Gorenja vas. 350 m naprej od hiše v bližini: Dobje 10

NARODNI HEROJ RAVBAR FRANC - VITEZ

POLITKOMISAR III. ALPSKE ZONE NOV IN POS

STARC STANE  - FAZAN

NAMESTNIK KOMANDANTA III. ALPSKE ZONE NOV IN POS

RUPNIK GREGOR - GROHCE

BATALJONSKI KURIR

PADLI V BORBI ZA SVOBODO

14. I. 1943

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
27.5.2025. 00:00
M.Kermavnar, 23.11.2023, dopolnil opis po predlogi Zdenke Primožič. Zvezdico postavil na pravilno lokacijo in popravil katastrske podatke. M. Kermavnar, 27.5.2025, dodal fotografijo 3/3.
kamen
Gorenja vas
K. o. 2048 Dolenje Brdo, parc. št. 206/2
5940
Ivan Rudolf, Podnanos

Ivan Rudolf je bil rojen 7. novembra 1898, Vrabče, v otroških letih se je družina preselila v Šentvid(danes Podnanos), kjer je oče, nadučitelj, dobil službo na šoli. Družina je odprla gostilna. Ivan je obiskoval osnovno šolo v kraju, realko v Idriji. Med prbo svetovno vojno je bil zaradi protiavstrijskega govorjenja zaprt, potem poslan na rusko fronto ter 1918 bil med Maistrovimi borci. Študij je začel na visoki trgovski šoli na Dunaju, nadaljeval na gospodarsko in socialno znanstveni fakulteti v Frankfurtuin diplomiral leta 1924. Prva zaposlitev je bila v goriški podružnici Ljubljanski kreditni banki. Njegovo narodno delovanje se je izkazalo s soustanovitvijo glavnega odbora TIGR v Goriciin postal vodja njegove celice v domačem kraju. Emigriral je v Ljubjano, nadaljeval s protifašističnim delom in deloval z različnmi obveščevalnimi službami. Po italijanski zasedbi Ljubljane je zbežal v Beograd. od tam v Jeruzalem in nato v Kairo. Deloval je v Intelligence Servicu, kjer je imel velik ugled. Imel je zasluge borca in organizatorja slovenskih prekommorcev v Afriki za boj proti fašizmu.Pod britanskim patronatom je izdajal do leta 1944 list Bazovica. Na zahtevo Britancev je organiziral posebno obveščevalno službo za urjenje diverzantov in obveščevalcev poslanimi z britanskimi častniki v nemško zaledje kasneje tudi v vojaške misije pri NOV Jugoslavije. Po vojni je živel v Trstu, poučeval na srednjih šolah in sodeloval na Radiu Trst kot radijski novinar. Društvo TIGR in KS Podnanos sta mu v spomin na njegovo delovanje in zasluge leta 1998 na trgu v Podnanosu postavila doprsmi kip.

Ob SZ robu trga sredi Podnanosa, prvo od treh doprsij.

TIGR
IVAN RUDOLF
1898--1962
Narodni buditelj,
Maistrov borec,
Tigrovec,
organizator 
prekomorcev 
v Afriki
Ob stoletnici rojstva 
postavili:
Društvo TIGR
KS Podnanos
18. oktober 1998

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 15.7.2020 26.februar 2021 dopolnil D.Divjak
26.2.2021. 00:00
26.2.2021- dopolnil opis in podatke D.Divjak
Doprsni kip
Vipava
K. o. 2405 Podnanos, parc. št. *7/2
7417
4 padlim borcem.

Na pokopališču Bratonci je nagrobnik štirim padlim borcem.Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

Pokopališče Bratonci, 46.617726 N 016.221631 E

SLAVA PADLIM BORCEM!

ERJAVEC MIHAEL*1922 + 1944

MUJDRICA MIHAEL*1923 + 1945

SREŠ MARTIN*1923 + 1945

JENEŠ FRANC*1917 + 1945

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik-Gržina
16.5.2025. 00:00
3.8.2025. 16:23
Gradišnik-Gržina, dodala posnetke od 1 do 5
Beltinci
4335
Plošča bratoma Koder
Iz Koritnice po 7 km pridemo v Rut. Plošča je na hiši št.40 sredi vasi.

TO JE ROJSTNA HIŠA 

PRVOBORCEV NOV BRATOV

KODER ANTON ROJEN 29.3.1910 PADEL 24.2.1944 NA SVINEM PRI KOBARIDU

JOŽE ROJEN 16.3.1911 PADEL 20.2.1942 NA STOLU V KARAVANKAH

Vojko Hobič, 29.7.2019
Spominska plošča
Tolmin
9305
Sava Sancin

"Dolina je bila med drugo svetovno vojno tarča treh nemških pogromov. Drugi pogrom, 22. aprila 1944, je bil najbolj tragičen. Tega se še prav dobro spominjata Nerina Zeriali in Just Žerjal, živi priči tistega žalostnega dne. Tedaj so skupaj z večjo skupino deklet in žena zajeli tudi Savo Sancin. Ob vdoru v vas so Nemci odgnali moške, ženske in otroke na Kolužo in jih stražili z naperjenimi mitraljezi. Pri cerkvi so bili parkirani vojaški tovornjaki. Nemci so moške in ženske strpali na kamione in jih odpeljali v zapor Coroneo.

Sava je živela na robu Gorice na št. 92. Izhajala je iz trdne kmečke družine Kulužerjevih, morda najbolj premožne v vasi. V družini Ivana Sancina in Marije Ukmar je bilo pet otrok, od katerih štiri hčere. Sava se je rodila leta 1920; bila je sestra Ivana Sancina - Jova (1913), ki je padel na Nanosu 21. aprila 1942, kot je po svojih natančnih raziskavah na novo dognal ljubiteljski zgodovinar iz Vipave Primož Plahuta.

Sava je bila zagnana aktivistka, kurirka, in se je zavedala nevarnosti svojega početja. Vedno je pravila, da če pridejo Nemci v vas, da se bo skrila v kamin. Pogrom jo je zalotil zunaj hiše. Na poti proti Koluži je izkoristila trenutek zmede in stekla na Šuščev senik v bližnji hiši, a jo je nemški vojak s konico očesa zapazil in ji sledil. Skrila se je v seno, skupaj z Danilo Ota, ki je bila v visoki nosečnosti. Nista se uspeli zakopati dovolj globoko v seno, vojak, ki je z bajonetom zabadal v kopo, ju je odkril, ker je Danilo ranil v trebuh. Privedel ju je na Kolužo. Danilo so odpeljali s sidekarjem in jo odvrgli v Valah pod Dolino, kjer je v hudih mukah izkrvavela. Sava je končala v Rižarni. Ker so vedeli, da je aktivistka, so jo zverinsko mučili, a ni ničesar izdala. Domačinki pa je zaupala, da če jo bodo še enkrat tako mučili, da bo težko vzdržala. Naslednjega dne, 22. junija 1944, je končala v krematorijski peči."

Dolina pri Trstu, na vzpetini pred h. št. 92, kjer je stanovala Sava Sancin.
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
2.10.2024. 00:00
Spotikavec
Italija, Dolina pri Trstu
4165
Spomenik NOB

V čast partizanom Lackovega odreda, aktivistom NOB in prebivalcem teh krajev, ki so se bojevali proti nemškemu okupatorju, je bil 1964 postavljen spomenik v obliki piramide. Na njegovi zahodni ploskvi je napis.

EŠD 17582

Sveti Duh na Ostrem vrhu 46, ob vhodu v gostinski objekt.

1941 - 1945   Partizanom Lackovega odreda, aktivistom NOB in prebivalcem teh krajev, ki so se bojevali proti nemškemu okupatorju za svobodo in lepšo prihodnost.   Za pravdo našo smo se bojevali za svet svobode, sreče in miru. Za tisočletje sanj smo si razdali. Bodite dediči pogumnega rodu.

Obstoječi spomeniki
Marko Gričar, Junij 2019 S.Gradišnik
20.4.2023. 00:00
S.Gradišnik, dodal foto št.4 in 5. Pomnik je v zelo slabem stanju, potreben je obnove črk. Zvezda je skoraj izbrisana.
Kamnita prizma
Selnica ob Dravi
K. o. 625 Gradišče, parc. št. *84