| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Črnuče - Maks Pečar |
Narodni heroj Maks Pečar - Andrejev se je rodil 10. oktobra 1907 v Dobravi pri Črnučah. Izučil se je za mizarja. Član KPJ je bil od leta 1932. Osnoval je partijsko organizacijo in sodeloval v društvu Svoboda in pozneje Vzajemnost. Januarja 1941 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Ivanjica v Međurečju. Junija 1941 se je priključil partizanski skupini črnuških komunistov pod Dobenom, nato pa Rašiški četi in je bil njen politični komisar. 29. septembra 1941 je padel v boju z Nemci na Selu pri Vodicah. Na rojstni hiši je vzidana spominska plošča, odkrita 20. junija 1954.
»Na stanovanjski hiši št. 1 v Dobravi pri Črnučah, kjer je živel narodni heroj Maks Pečar, so 20. junija 1954 odkrili, po načrtru prof. Miroslava Ravberja, ploščo z naslednjim besedilom: »V trajen spomin narodnemu heroju Maksu Pečarju (Černetu) 1907—1941, ki se je rodil v tej hiši in v njej preživel svojo mladost.« |
Štajerska cesta 43, Črnuče, na obcestni fasadi hiše.
Vodnik po partizanskih poteh navaja Titova cesta 425 in Dobrava pri Črnučah, kar ni identično z Dunajsko 425. |
V TRAJEN SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 23. 3. 2022 |
30.3.2025. 00:00 |
— |
Ob obisku na Dunajski 425 nihče nič ne ve o kakšnem obeležju. -- Mojca Ž., 3. 6. 2022.
M. Kermavnar, 21.10.2022, fotografiji 1 in 2, napis na obeležju, sprememba lokacije in statusa.
M. Luštrek navaja trditev Pečarjeve nečakinje, da je bilo njegovo partizansko ime Črne -- po črnih kodrastih laseh; o vzdevku Andrejev, ki je zapisan v Vodniku, še ni nikoli slišala. Po zapisu v Svobodni besedi se je rodil v Podborštu na Črnučah, ne v Dobravi pri Črnučah, Sistory (https://www.sistory.si/zrtve/zrtev/?id=60725) navaja kraj rojstva Maksimilijana Pečarja Dobrava pri Črnučah, Wikipedija pa Ljubljano. Dodal vir iz SB in Wikipedije ter zbrisal vzdevek Andrejev in imena obeležja. M. Hladnik 1. okt. 2023
Zdenka Primožič 30. 3. 2025 dodala v Opis besedilo iz glasila Zbor volivcev (občanov). |
Spominska plošča |
Ljubljana |
1756 ČRNUČE, 792/1 |
|
Gabrovica -spominska plošča VOS |
Plošče
so postavljene v trajen spomin težkemu boju proti fašizmu pred in
med drugo svetovno vojno. |
Na zadružnem domu v Gabrovici , št.20, so tri spominske plošče, med njimi tudi ta. |
VTEM KRAJU JE OD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Žerjal 25.3.2017
D.Divjak 11.4.2022 |
11.4.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak popravil lokacijo in dopolnil podatke 11.4.2022 |
Kovinska spominska plošča |
Koper |
K.o.: 2601 - GABROVICA, št. parc.: 1559 |
|
Idrija, pokopališče, Albreht Leopold
|
Sistory: Ime in priimek: Leopold Albreht, Datum rojstva: 23.11.1899, Kraj rojstva: Idrija, Datum smrti / izginotja: 09.10.1944, Kraj smrti / izginotja: Lokve pri Trnovem, Kraj pokopa: Idrija |
Idrija, pokopališče, ob JZ zidu starega pokopališča.
Hiša v bližini: Gregorčičeva ulica 12
|
ALBREHT |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.3.2023 |
11.3.2023. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 2462 |
|
Gasilski dom Sedraž |
— |
GASISKI DOM SEDRAŽ |
1941 1945 BORCI: TALCI: V TABORIŠČU IN IZGNANSTVU UMRLI: OD ZRAČNEGA NAPADA: SLAVA NJIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik 20.3.2021 |
25.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25.7.2024, dopisal imena na plošči, |
Spominska plošča |
Laško |
1028 SEDRAŽ, 1138 |
|
Volčje - Kurirjem TV - 28, CVET BRATSTVA 4 |
Spomenik na Volčjem je posvečen kurirjem in vezistom TV 28 S. Ime spomenika je CVET BRATSTVA. Na večjo vkopano skalo je postavljen2 m visok steber z bakrenim cvetom. Steber je v spodnjem delu razcepljen, pri vrhu pa ga združuje simbol revolucije jugoslovanska zastava. konča se v cvetu, ki ga sestavlja šest cvetnih listov, v sredini pa krogla obrazov. ESD 9877 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
50 m od vinske cest Sromlje - Gornja Pohanca. |
TV 28 S 1943 1945 SR 81 |
— |
— |
— |
— |
Anton Petrovič in Stane Preskar, 6.6. 2018, nedokončano |
— |
5.8.2025. 14:51 |
— |
Spomenik |
Brežice |
18/1 k.o. Volčje |
|
(37) Spomenik posvečen NOB |
Na območju Pesja, kjer je bilo pretežno rudarsko naselje, je bila že pred vojno razvito delavsko gibanje, kar se je odrazilo tudi pozneje v uporu proti okupatorju. V partizanskih enotah je padlo 25 bork in borcev, ustreljenih je bilo 23 talk in talcev, v internaciji je umrlo 26 internirank in internirancev, ostalih žrtev fašističnega terorja pa je bilo 10. |
Dom krajanov Pesje. |
PADLI V BORBI: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
S.Gradišnik,8.2.2020 |
7.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Betonski nosilci z vzidanimi ploščami. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.37 |
— |
|
Salež |
Spomenik devetim padlim so odkrili 18. 8. 1948.
|
Sredi vasi Salež / Sales.
Hiša v bližini: Sales, 57. |
1941 [zvezda] 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
https://www.google.si/maps/@45.7475359,13.7299048,3a,90y,131.76h,86.81t/data=!3m6!1e1!3m4!1sGQ8Mibguc26FPrPZD4dUjw!2e0!7i13312!8i6656!5m1!1e1?hl=sl . .
Zaradi težav pri prikazu sem povezavo na Google Maps preselil v to rubriko. |
M. Hladnik 17. 11. 2020 |
5.2.2022. 00:00 |
1.10.2025. 16:45 |
Dodal slike in tekst. M. Hladnik 5. 2. 2022 |
— |
Italija |
— |
|
Miloš Poljanšek |
Miloš Poljanšek (1923-2020), slavist, šolnik, politik je bil interniranec.
|
Ob Poti spominov in tovarištva, Koseze-Grba, Ljubljana |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Mojce Župančič |
18.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Ljubljana |
Zgornja Šiška, 1232/1 |
|
Bohinjska Bela, pokopališče, Jamar Franc |
Sistory navaja: Ime in priimek: Frančišek Jamar, Oče: Martin, Mati: Ivana, Po domače: Pri Martinu, Datum rojstva: 28. 01. 1909, Kraj rojstva: Bohinjska Bela, Kraj bivanja: Bohinjska Bela, Stara občina: Ribno, Nova občina: Bled, Poklic (soc. status): delavec v železarni, Datum smrti/izginotja: 03. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Pod Osojnikom pri Škofji Loki, Kraj pokopa: Osolnik. Opomba |
Pokopališče Bohinjska Bela, ob zidu, ki meji na cesto Bled–Bohinjska Bela, 13. grob z leve strani vrste. |
[križ] FRANC JAMAR * 28. 1. 1909 + 3. 3. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 2.12.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
2.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Bled |
K.o. 2194 BOHINJSKA BELA, parc. št. 25 |
|
Oficirska šola v Metliki |
Arhitekt Jože Koželj, 1983. Odprta knjiga iz belega kamna. Oficirska šola je delovala v Beli krajini po letu 1943.
Poveljniški kader partizanske vojske se je v prvih letih narodnoosvobodilnega boja koval v neposrednih bojih s sovražnikom, saj je bilo aktivnih in rezervnih ofocirjev in podoficirjev razpadle jugoslovanske vojske v njenih vrstah zanemarljivo malo. Začetnim oblikam teoretičnega in praktičnega usposabljanja preko knjižnice dr. Mirijana Dermastia-Urbana "Kratek tečaj za partizanske poveljnike" in Dušana Kvedra-Tomaža "Partizanski politkomisar" ter pridobivanju znanja in izkušenj v t.i. šolskih tabotiščih je z vse zahtevnejšim vodenjem vojaških operacij, ki so terjale usklajeno delovanje v njih sodelujočih enot, po 3. avgusto 1943 sledilo načrtno izobraževanje starešin. Tega dne sta se na Gričicah v Kočevskem Rogu pehotni in artilerijski tečaj "Vojađke šole NOV in PO Slovenbije", konec istega leta preimenovane v "Oficirsko šolo Glavnega štaba NOV in PO Slovenije!. Na ozemlju Slovenije so poleg te šole, katere zadnji tečaji so se končali 24. maja 1945, delovale so še naslednji: oficirska šola pri štabu IX. korpus aNOV in POJ ( delovala v obdobju marec-avgust 1944), šola vojske državne varnosti in šola narodne zaščite ( obe sta delovali v Beli krajini od leta 1944), podoficirski šoli VI. (delovala od junija 1944 do osvoboditve) in IX. korpusa IX. korpusa NOV in POJ ( delovala s prekinitvami od maja 1944 do osvoboditve), ki sta bili naslednici podoficirskih šol v 15. in 18. diviziji oziroma v Goriški in Triglavski diviziji ter podoficirske šole 4. operativne cone ( ustanovljena 15. aprila 1944). Največ starešinskega kadra se je izšolalo v Oficirski šoli pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije (glej Metlika, Partizanski trg 4; Oficirska šola pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije). Gojenci oficirskih šol so v primeru potrebe tvorili bojno enoto in so se udeleževali bojev s sovražniko. Pomebna je bila tudi njihova vloga v političnem in kulturnem življenju civilnega prebivalstva. Spomwnik na Partizanskem trgu v obliki odprte knjige, v kateri je vklesana tudi Kardeljeva ugotovitev "Narod, ki ne prizna poraza, ne more biti premagan", je 3. julija 1983 odkril odbor partizanskega vojaškega šolstva NOV in PO Slovenije. Načrtoval ga je prof.dr. Jože Koželj.
|
sredi trga pred Srednjo šolo, Partizanski trg 4, Metlika
|
(Levi list marmorne knjige:) NAROD NE PRIZNA PORAZA NE MORE BITI PREMAGAN (Desni list knjige:) Vojaško šolstvo Narodnoosvobo- dilne vojske Slovenije je obsega- lo oficirski šoli pri Glavnem šta- bu in 9. korpusu: Šolo vojske dr- žavne varnosti, Šolo narodne za- ščite podoficirske šole 7. in 9. kor- pusa in 4. operativne cone, ki so z vojaškim usposabljanjem stare- šin veliko prispevale k zmagi. Oficirsko šolo pri Glavnem šta- bu NOV in POS, ki je delovala v Metliki, Črnomlju in okolici, je končalo 2964 borcev. 4. julij 1983 Odbor PVŠ NOV in POS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 1. 5. 2017
13.2.2022 D.Divjak |
13.2.2022. 00:00 |
— |
13.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
marmorni spomenik v obliki odprte knjige |
Metlika |
K.o.: 1515 - METLIKA, št.parc.: 4187/5 |
|
Prigorica, pokopališče, Grohar Viktor - Kosmati |
»GROHAR VIKTOR – KOSMATI, ekonom in obveščevalec na področju 9. korpusa NOV in POJ.« ( Matej Jeraj, Jelka Melik, Partizanski zdravniki in pravniki med stroko in politiko, Ljubljana, 1996, str. 138) »Viktor Grohar Kosmati je dobil ime po bujni črni bradi, […]« (Jože Vidic, Zakaj nimam ilegalnega imena, Noč v hotelu Park, Ljubljana: Založba Borec, 1987, str. 56 |
Pokopališče Prigorica staro pokopališče, Ribnica, od vhoda s ceste Kočevje–Ribnica levo, naprej od vrst, vzporednih s cesto Kočevje–Ribnica. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 22.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
22.8.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ribnica |
K.o.: 1627 Prigorica, parc.št. 265 |
|
Ločnik /Lucinico |
Spomenik padlim v vseh vojnah so postavili leta 1983. Partizani pa so postavili svojo ploščo padlim 1978.
vsi123 |
Piaza San Giorgio 37, Ločnik / Lucinico / Luzinis |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.12.2020. 00:00 |
— |
V centru kraja, nasproti cerkve, sta na obcestni fasadi občinskih prostorov spomenik/skuptura padlim v vojnah in plošča z imeni padlih v drugi svetovni vojni (Piaza San Giorgio 38) iz leta 1965 (med njimi je nekaj poitalijančenih slovenskih); vzhodno od parkirišča vzhodno od centra je spomenik padlim v prvi svetovni vojni (tudi veliko poitalijančenih slovenskih imen), spomenika ali plošče slovenskih partizanom pa vsaj v mestnem jedru in javno dostopne ni videti. Dodal slike sosednjih spomenikov. M. Hladnik 20. 6. 2004 |
— |
Italija, Gorica |
— |
|
Juršinci |
Spominska plošča na zdravstvenem domu v Juršincih je posvečena desetim padlim
v NOB. Med njimi je tudi dr. Metod Špindler (1906-1941). V njegovi ordinaciji je
bila leta 1941 pomembna javka OF (tajno mesto za vzdrževanje zvez med
partizanskimi enotami. Zaradi sodelovanja z OF so Nemci konec avgusta dr.
Špindlerja aretirali in ga ustrelili v Mariboru 30. 10. 1941.
|
V centru naselja ob krožišču je zdravstveni dom in na njem spominska plošča, Juršinci 3. |
1941 [zvezda] 1945 V SPOMIN PADLIM BORCEM NOV IN TALCEM ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA ŠPINDLER DR. METOD KOKOL JANEZ 1906-1941 1909-1942 TOPLAK FRANC MATJAŠIČ JAKOB 1917-1941 1922-1944 ZORMAN ALOJZ RAKUŠA FRANC 1921-1941 1925-1945 ČUŠ LOVRENC MURKO ALOJZ 1901-1942 1925-1945 HORVAT FRANC PUH ANTON 1926-1945 1924-1945 SLAVA JIM! ZVEZA BORCEV JURŠINCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 24.april 2020 |
14.5.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji M. Hladnik 14. 5. 2024 |
Spominska plošča |
Juršinci |
K.o.: 358-JURŠINCI, št.parc.: 99/7 |
|
Bohinjska Bela, pokopališče, Stare Stanko in Jožef |
Stanko Stare: Sistory navaja: Ime in priimek: Stanislav Stare, Oče: Josip, Mati: Margareta, Po domače: Pri Oreharju, Datum rojstva: 20. 04. 1924, Kraj rojstva: Bohinjska Bela, Kraj bivanja: Bohinjska Bela, Stara občina: Ribno, Nova občina: Bled, Poklic (soc. status): strugar, Datum smrti/izginotja: 26. 06. 1943, Kraj smrti/izginotja: Turn pri Belski planini, Kraj pokopa: Bohinjska Bela. Jožef Stare: Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Stare, Oče: Janez, Mati:
Marija, Po domače: Pri Oreharju, Datum rojstva: 26. 03. 1898, Kraj rojstva:
Koprivnik, , Kraj bivanja: Bohinjska Bela, Stara občina: Ribno, Nova občina :
Bled, Poklic (soc. status): delavec v železarni, Datum smrti/izginotja: 27. 03.
1945, Kraj smrti/izginotja: Zali Log, Kraj pokopa: Bohinjska Bela. |
Pokopališče Bohinjska Bela, ob zidu nasproti zadnjega dela pokopališke cerkve, 2. grob z leve strani. |
STARE STANKO 20. 4. 1924 - 26. 6. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 2.12.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
2.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Bled |
K.o. 2194 BOHINJSKA BELA, parc. št. 25 |
|
Vače |
Trije kamniti stebri na stopničastem podstavku, ki jih povezujeta pravokotni plošči. Najvišji steber ima na vrhu ploščo s simbolom Triglava. Vklesano posvetilo in imena padlih. Postavil ga je 1953 kamnosek A. Vetovec. Nad vasjo Vače. Postavil: ZB NOV Vače. Izdelal: kamnosek Veterac Franc iz Peč.-Odkrit: 6.7.1953. Kamnit širok spomenik na betonskem podstavku/ ob straneh dva stebrička, v sredini uokvirjena marmornata plošča, ki ima na vrhusimbol Triglava. Ime spomenika: 1953 Spomenik, Kraj Važe-Litija, Ljubljana, Spomeniško varstvena dela: ZB Vače in šolska mladina, Literatura in fotografije: Podatki: GO ZKE ZB ( fotogr) Vir: kartica Muzej narodne osvoboditve Slovenije v Ljubljani |
30 m nad cesto proti Slivni, potka do spomenika krene v breg pri krajevni tabli Vače na zgornjem koncu vasi. S ceste spomenik ni dobro viden. Lokacija se imenuje Mačkovica, ob postavitvi je bil tod strm travnik, zdaj je zaraščeno.
46,120411, 14,834142, 550 mnv |
AVBELJ ALOJZ 1886-1944 BARLE JOŽE -1945 BIAGGIO JOŽE 1921 – 1944 BISTAN LUDVIK 1920 – 1944 BIZJAK JERNEJ 1899 – 1944 BOKAL ALBIN 1926 – 1943 BREGAR ALOJZ 1924 – 1944 BREGAR MAKS 1925 – 1944 CIRAR CIRIL 1927 – 1945 CVETEŽAR IVAN 1920 – 1943 DERMOTA FRANC 1920 – 1943 DOLINAR RUDOLF – 1944 DREMELJ IVAN 1925 – 1944 GRIČAR ANTON – 1926 – 1944 GRILJ ALOJZ 1917 - 1944 INDOF FRANC 1920 - 1945 JERMENC ALOJZ 1927 - 1944 KRHLIKAR ANTON 1905 - 1944 MARTINČIČ FANI 1925 – 1944 OSOLNIK ANTON 1920 – 1944 OSOLNIK JANEZ 1926 – 1944 OSOLNIK MARIJA 1920 – 1944 OSOLNIK NEŽKA 1922 – 1944 PETEK FRANC 1914 – 1944 POŽARŠEK AVGUST 1919 – 1944 PRESTOR IVAN 1914 – 1943 SERAŽIN JOŽE 1913 – 1944 SKOBE FERDINAND 1904 – 1945 STRMLJAN FRANC 1925 – 1944 USTAR AVGUST 1894 – 1944 UŽINA FRANC 1922 – 1945 ŽIBERT FRANC 1916 – 1944 . ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA CIRAR FRANC 1862 – 1944 GARANTINI MALKA 1899 – 1945 JUVANČIČ IVANA 1896 – 1945 MOHAR ANTONIJA 1887 – 1945 MOHAR MARTIN 1868 – 1945 OBREZA PAVLA 1924 – 1945 RAZBERGAR FRANCI 1934 – 1944 REBOLJ FRANCKA 1912 – 1944 REBOLJ JANEZ – 1862 – 1944 VRHOVEC FRANC 1885 – 1944 SLAVA JIM V SPOMIN PADLIM ŽRTVAM NOV 1941--1945 |
Veterac Franc |
6.7.1953 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2018
D. Divjak, 24.10.2025 |
— |
24.10.2025. 00:52 |
D. Divjak dodal opis s kartice MNZ Ljubljana, 24.10.2025 |
Spomenik |
Litija |
1832 VAČE, 15/1 |
|
Spominsko znamenje padlim v zemljanki v Košančevem grabnu |
Spominsko znamenje je posvečeno sedmim borcem Poljanske čete 3. bataljona Gorenjskega odreda, ki so padli 18. januarja 1943 pri zemljanki v Košančevem grabnu pod Dolenjim Brdom. Dostop do obeležja je iz Srednje vasi prek Dolenjega Brda. Odkrili so ga ob krajevnem prazniku Poljan, 22. decembra 1984. Poljanska četa je bila po dražgoški bitki ponovno ustanovljena marca 1942 iz razkropljenih borcev iz Poljanske doline, v juniju so se ji pridružili borci iz Ljubljanske pokrajine in januarja 1943 borci iz Žirov. Po sestanku vodstva čete z vodstvom 3. operativne cone v Hlavčih Njivah se je četa razdelila na dva voda, en vod je šel v Žirovski Vrh, del drugega voda v Polhovec, del pa na prezimovanje v novo zemljanko pod Dolenjim Brdom. 18. januarja 1943 so to skupino po izdaji napadli Nemci in raztrganci, napadli so jih z zgornje strani, od koder jih partizani niso pričakovali. Sedem borcev je padlo, pet je bilo ranjenih in ujetih, trije so se pravočasno umaknili. Več.... Podatki za padle borce: Stane Babnik - Nande, rojen 30. aprila 1918 v Zgornji Šiški, krznar, med gorenjske partizane prišel maja 1942, padel kot namestnik komandirja Poljanske čete. Jože Černič - Kostja, rojen 8. marca 1908 v Ljubljani, geometer, junija 1942 vstopil v Poljansko četo 2. bataljona 1. grupe odredov, kjer je bil politični komisar, septembra 1942 je postal politični komisar v Poljanskem bataljonu Gorenjskega odreda. Albin Debevc - Zdravko, rojen 24. februarja 1923 v Vnanjih Goricah, zidarski vajenec, decembra 1941 vstopil v Dakijevo smučarsko četo, v Poljansko četo vstopil spomladi 1942 kot mitraljezec. Janez Kopač - Boštjan, rojen 18. aprila 1919 v Glincah, krznar, maja 1942 prišel v Poljansko četo. Albin Mlakar - Bine, rojen 12. februarja 1923 v Gorenji vasi, ob začetku okupacije z družino izgnan v Srbijo, od koder je pobegnil, bil med ustanovitelji prve Poljanske čete decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, decembra 1942 imenovan za komandirja Poljanske čete. Stane Pustovrh - Skobec, rojen 27. marca 1924 v Studenem v Selški dolini, tapetnik, leta 1942 iz Ljubljane odšel v partizane v Polhograjsko hribovje, nato aprila 1942 v Poljansko četo. Bernarda Tavčar - Nada, rojena 12. julija 1922 v Poljanah, v Poljansko četo vstopila decembra 1942, Albin Mlakar je ob napadu na zemljanko sebi in svojemu dekletu Bernardi Tavčar z ročno bombo vzel življenje, da ne bi prišla v roke napadalcem. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 86-88. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dolenje-brdo.html |
Dostop iz Gorenje vasi prek Hlavčih njiv in Dolenjega Brda do spomenika 6 km, ŠkofjaLoka-Gorenja vas 17,5 km. |
V ZEMLJANKI OB POTOKU SO ZARADI IZDAJE V BOJU Z OKUPATORJI IN DOMAČIMI IZDAJALCI 18. JAN. 1943 HEROJSKO PADLI BORCI POLJANSKE ČETE ALBIN MLAKAR BERNARDA TAVČAR JOŽE ČERNIČ STANE BABNIK ALBIN DEBEVC JANEZ KOPAČ STANE PUSTOVRH VEČNA JIM SLAVA! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spomenik |
Gorenja vas |
2048 DOLENJE BRDO, 650 ali 648 (na meji) |
|
Matija Bavc in Stanko Legat, Grahovše |
Matiji Bavcu in Stanku Legatu, padlima 30. 8. 1944 v domobranski zasedi. Odkrila Zveza borcev Tržič 1. 5. 1951. Prvotno je bilo na spomeniku pomotoma ime Bavc Franc namesto Matija. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 278. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 48. EŠD 20902 |
Na levi strani tik ob cesti Tržič-Podstoržič, nasproti številke Grahovše 8, pri Hrušu. |
Bavc Matija 1911 in Legat Stanko 1909 Padla za svobodo 30. 8. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 1. 11. 2013 |
25.6.2021. 00:00 |
— |
— |
plošča na betonskem podstavku |
Tržič |
— |
|
Cerklje, pokopališče, Jerič Franc in Anton |
Opomba: Podatki o starših se ujemajo s podatki na nagrobniku. Podrobnosti o usodi Jerič Antona mi niso poznane. _____________________________________________________ Za Franca Jeriča Sistory navaja Ime in priimek: Frančišek Jerič, Oče: Anton, Mati: Ana, Datum rojstva: 26. 09. 1926, Kraj rojstva: Zalog pri Cerkljah, Kraj bivanja: Zalog pri Cerkljah, Datum smrti/izginotja: 26. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Gospić, Kraj pokopa: NULL. Opomba: Podatki o starših se ujemajo s podatki na nagrobniku. »Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […] Jerič Franc, rojen 26. septembra 1926, Zalog 29. marca 1945, Gospić […]«
»32. JERIČ Franc, rojen 26. 9. 1926, kmečki delavec iz Zaloga pri Cerkljah. Leta 1944 se je priključil Prekomorski partizanski brigadi. Padel je dne 26. 3. 1945. leta v napadu na Gospić.«
Geslo: prekomorci123 |
Pokopališče Cerklje na Gorenjskem, 4. vrsta od zidu nasproti glavnih pokopaliških vrat, 11. grob, šteto v smeri od Plečnikovih vežic proti spomeniku zamolčanim žrtvam vojne. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
7.6.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Cerklje na Gorenjskem |
K. o. 2118 Cerklje, parc. št. 526 |
|
Titovo stanovanje v Kamniku |
Pri predvojnem komunistu Lojzetu Beštru je leta 1912 stanoval Josip Broz - Tito, ko je delal v tovarni Titan. Plošča je bila odkrita 24. maja 1977. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 24. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 213. |
Kovinarska cesta 20, Kamnik; na dvoriščni (zahodni) fasadi hiše. |
V TEJ HIŠI JE STANOVAL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
— |
— |
— |
Bronasta spominska plošča |
Kamnik |
1911 KAMNIK, 752/2 |
|
Franc Pavlin, Ravnica |
Na vogalu hiše Ravnica 30, v križišču na jugu vasi s smerokazoma za Lokve in Kromberk. |
TU SE JE RODIL PAVLIN FRANC -- JERAN ORGANIZACIJA ZB RAVNICA |
— |
4. 7. 1953 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.5.2021. 00:00 |
20.10.2025. 06:09 |
M. Hladnik slika, besedilo, sistory |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
— |
||
Jože Gregorčič in 71 tovarišev, Radovljica |
Spomenik v obliki visokega obeliska, pred njim grobovi (2 vrsti po 14 nagrobnih kamnov) brez vklesanih imen. Nahaja se sredi lepo urejenega parka. Grobišče je leta 1960 zasnoval Edo Ravnikar, izdelalo ga je Kamnoseštvo Ljubljana. odkritje je bilo julija 1961, za spomenik lokalnega pomena je bil razglašen z občinskim odlokom (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/87-160) 23. 7. 1987. Borut Kersnik: Napis na stebru je bil dodan med letoma 1970 in 1979. "Do sedaj znana imena in podatki borcev, katerih posmrtni ostanki so položeni v grobnico: Iz Mošenjske planine: Henrik Biček, rojen 3. 2. 1917 Praprotno Brdo: živel in delal v Kranju, v partizane odšel poleti 1941 v Cankarjev bataljon. Miha Fister, rojen 25. 2. 1918 Cegelnica, delavec, v partizane odšel 26. 7. 1941 v Kranjsko (1.) četo. Ciril Golja, rojen 30. 1. 1921 Trebenče nad Cerknim, kovaški pomočnik, v partizane odšel 22. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Jurij Gračan, Kovači Grad Vinica Jernej Kokelj, rojen 3. 8. 1922 Dolenčice, kmečki delavec, v partizane odšel 22. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Janez Kovačič, starejši, rojen 21. 1. 1916 Radohova vas, delavec, v partizane odšel 7. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Karel Mlakar, iz Trzina, krojač, v partizane odšel 15. 9. 1941 v Rašiško, nato Moravško četo. Stanislav Oman, rojen 17. 10. 1924 Hotavlja, čevljarski vajenec, v partizane odšel 23. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Benedikt Padovan, rojen 27. 5. 1914 Števerjan cestni delavec, v partizane odšel 28. 7. 1941 v Jelovško četo. Mirko Šubic, rojen 3. 4. 1921 Hotavlja, dijak, v partizane odšel 22. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Edvard Tominec, rojen 20. 5. 1921 Hruševje pri Postojni, električar, v partizane odšel 7. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Iz Lipniške planine: Anton Benedičič iz Brezovice, kmečki delavec na Srednji Dobravi, v partizane odšel avgusta 1941 v Cankarjev bataljon. Franc Brgant, rojen 21. ·11. 1923 Kropa, žebljar, v partizane odšel 30. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Janez Branc, rojen 1903 na Hrušici, prometnik v KID, v partizane odšel 6. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Jože Gregorčič, podatki v tekstu. Angela Košnjek - Micka, rojena 29. 9. 1920 Ljubljana, žebljarica, v partizane odšla 30. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Karel Perdin - Žar, rojen 5. 8. 1920 Velenje, živel in delal v Kranju. V partizane odšel 1. 7. 1942, ko mu je uspelo kot talcu pobegniti iz morišča v Mostah pri Žirovnici. Vstopil je v Selško četo Gorenjskega odreda. Stanislav Pesjak, rojen 19. 2. 1925 Kranj Frančišek Pogačnik, rojen 18. 8. 1912 Kropa čevljarski pomočnik, v partizane odšel 30. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Frančiška Pogačnik - Pepa, rojena 20. 2. 1925 Kropa, šiviljska pomočnica, v partizane odšla 30. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Jože Pogačnik, rojen 17. 10. 1907 Kropa, delavec v KID, v partizane odšel 30. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Peter Pogačnik - Skala, rojen 18. 7. 1916 Zaloše, delavec v KID, v partizane odšel 3. 4. 1942 v Selško četo. Janko Ravnihar - Beno, rojen 28. 3. 1924 Križna Gora, mizarski pomočnik, v partizane odšel 14. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. Leopold Ravnihar - Henrik, rojen 28. 10. 1918 Križna Gora, gozdni delavec, v partizane odšel 14. 12. 1941, bil je komandir čete v Cankarjevem bataljonu. Frančiška Staroverski - Špela, rojena 12. 2. 1889 Kropa, gospodinja, v partizane odšla 30. 7. 1942 v Selško četo Gorenjskega odreda. Maria Tavčar - Rija, rojena 27. 9. 1920 Žirovnica, krojačica, v partizane odšla 7. 8. 1942 v Cankarjev (1.) bataljon Gorenjskega odreda. Sava Osredkar - Čiro, rojen 16. 11. 1922 Ljubljana, študent kemije, v partizane odšel 5. 5. 1942 v Dolomitski odred. Radko Osredkar - Tedi, rojen 16. 11. 1922 Ljubljana, študent metalurgije, v partizane odšel 5. 5. 1942 v Dolomitski odred. Iz Blegoša: Ive Osredkar - Stipe, rojen 6. 5. 1915 Ljubljana, poročnik korvete, v partizane odšel 5. 5. 1942 v Dolomitski odred. Padel 5. 8. 1942. Osmih borcev Selške čete, padlih na Lipniški planini, podatki še niso znani." (Po poti spominov)
Geslo: herojgrob123 Iz dopisa Boruta Kersnika na Občino Radovljica sept. 2023: "V kostnici je skupaj z narodnim herojem Jožetom Gregorčičem pokopanih 71 partizanov, ki so padli na tej planoti. Iz radovljiškega zbornika iz leta 1990 Po poti spominov, je razbrati, da so v kostnico prenesli trupla oziroma dele partizanov, ki so padli v gozdovih Jelovice med drugim11 z Mošenjske in 18 z Lipniške planine. Med njimi so tudi trije bratje Osredkar iz Ljubljane, ki so padli leta 1942. Ive, mornariški poročnik, 27 let, avgusta na Blegošu, dvojčka Radko in Sava, študenta, 19 let, padla septembra na Lipniški planini skupaj z Jožetom Gregorčičem. Iz istega vira navajamo še besede Jožeta Dežmana: “Radovljiški borci pa so hoteli spomeniku naprtiti še vlogo krajevnega spomenika in so v cvetno gredo posadili kamnite stebričke, nanje vklesali in nato izbrisali imena žrtev. Stebrički pa so ostali in bistveno krnijo prvotno ureditev. [...] Sorodniki padlih partizanov zato konkretno predlagamo, da se v kostnici v Radovljici |
V parku pred hotelom Grajski dvor v Radovljici, Kranjska cesta 2. |
Tu je |
Edo Ravnikar |
julij 1961 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
11.6.2025. 00:00 |
17.11.2025. 21:44 |
Dodal zgodovinske slike spomenika M. Hladnik 11. 6. 2025. --
M. Kermavnar, 18.7.2025, dodal 3 slike očiščenega in urejenega spomenika. --
Dodal sliko napisov na kamnu in poziv Boruta Kersnika radovljiški občini za opremo spomenika z imeni pokopanih borcev. M. Hladnik 18. 9. 2025 -- |
Grob(išče) |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 129/7 |
|
Ajdovščina, Spomenik delavcem tekstilne industrije |
Na kamnitem podstavku je postavljen železen stiliziran kolovrat. Na podstavku so pritrjene še 4 pravokotne napisne plošče z vklesanimi napisi. Datum odkritja: 16.9.1978 EŠD 24085 |
Spomenik stoji na dvorišču tovarne Tekstilna, Tovarniška cesta 15, Ajdovščina |
Prva plošča: SPOMIN DELAVCEM Druga plošča: ČAST Tretja plošča: POMNIK ČASU Četrta plošča: POSTAVILI TEKSTILNI 16.9.1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 28.8.2020
27.2.2022 D.Divjak |
27.2.2022. 00:00 |
— |
27.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
— |
Ajdovščina |
K.o.: 2392 - AJDOVŠČINA, št.parc.: 1412/1 |
|
Stari trg-Spominska plošča |
Na fasadi hiše, ki gleda na zeleno površino ob njej, je 22. maja 1977 bila odkrita spominska plošča iz temnega granita širine 67 in višine 76 cm, pričvrščena s štirimi vijaki. EŠD 17138 foto Miloš Toni |
Po Cesti Notranjskega odreda iz smeri Lož pridemo v središče Starega trga, kjer je križišče cest levo za Markovec, desno Ulaka in se nam odpre pogled na stavbo z zeleno fasado, Cesta Notranjskega odreda 15, na kateri je spominska plošča. |
KMEČKO DELAVSKO GIBANJE POD IDEJNIM VODSTVOM KPJ JE NA OBČINSKIH VOLITVAH LETA 1936 ZMAGALO V OBČINAH LOŽ IN STARI TRG TER LETA 1938 V ZDRUŽENI OBČINI STARI TRG [zvezda] V OBSOJENI LOŠKI DOLINI JE BILA Z OD- LOKOM PREDSEDSTVA SNOS USTANOVLJE- NA 5. XI. 1944 NIŽJA REALNA GIMNAZIJA DNE 22.V.1977 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 5.november 2019, 15.11.2023 |
5.3.2025. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezavo 15.11.2023
M.Kermavnar, 5.3.2025, dodal fotografije 3/2 do 3/4 Zdenke Primožič |
Spominska plošča |
Loška dolina |
1637-STARI TRG, št.šarc.:704/6 |
|
MURSKA SOBOTA-Spomenik sedmim sestreljenim zavezniškim letalcem |
7.julija 1944 se je na travnik ob Ledavi zrušil angleški bombnik kraljevega vojnega letalstva-RAF. Ob tem j izgubilo življenje sedem članov posadke, eden, ki je izkočil, se je ubil ob padcu. Vsi cso bili naslednji dan pokopani na murskosoboškem pokopališču ter nato po vojni, leta 1946, bili prekopani na angleškem vojnem pokopališču v Beogradu, Ob 60 letnici osvoboditve je bil odkrit ta spomenik, ki ga je postavila Mestna občina Murska Sobota. Po načrtu arhitekta Vladimirja Goldinskija in pobudo Janeza Mataja ga je izdelalo kamnoseško podjetje Korošec.Sestavljata ga dva pokončna dela, ki predstavljata krila ter na vrhu spominska plošča z napisom ter imeni in priimki padlih letalcev. Na vrhu je postavljen ohranjen del letala. Obeležje stoji v bližini mesta padca letala. Vir: Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti med letoma 1919 in 2019, Ivana BOROVIČ, 2020, Filozofska fakulteta, Odd. za umetnostno zgodovino foto: Dominik Fras |
Ob Kopališki ulici v prostoru med vojašnico, cesto in reko Ledavo. |
OB 60 LETNICI OSVOBODITVE V SPOMIN SESTRELJENIM ZAVEZNIŠKIM LETALCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
23.maj 2021 D.Divjak |
23.5.2021. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Murska Sobota |
K.o.: 105-MURSKA SOBOTA, št.parc.: |
|
Gorenje Karteljevo |
Sarkofag iz belega marmorja označuje grobišče borcev, ki ga omejujejo granitni robniki. Na stranskih ploskvah sarkofaga so imena padlih borcev in žrtev NOB. Grobnica je bila urejena 1963 (Jože Zamljen), spomenik je posvečen tudi padlim domačinom. EŠD 4203 |
Grobnica je v severnem delu vaškega pokopališča Gorenje Karteljevo, pri vhodu na desni strani.
Hiša v bližini: Gorenje Karteljevo 4 |
ČAST IN SLAVA PADLIM V LJUDSKI REVOLUCIJI . . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
16.9.2021 D.Divjak |
16.9.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.10.2020, napis na spomeniku in fotografije
16.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
grobnica |
Novo mesto |
K.o.: 1453 - ZAGORICA, št.parc.: *102 |