Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
9882
Zgornje Gorje, pokopališče, Cundrič Jernej
  • Jernej Cundrič. Sistory.
    datum rojstva: 20. 8. 1890, kraj rojstva: Poljšica pri Gorjah, vojni status: Civilist, datum smrti: 7. 9. 1943, kraj smrti: Pod Javornikom, na Laniščih, kraj pokopa: Ljubljana, Žale, vzrok smrti: Nesreča, povezana z vojnimi dogodki, povzročitelj smrti: Sam

Podatek Inštituta za novejšo zgodovino:
•    Stopil na mino.
•    UE Grosuplje: Cunderč Jernej, učitelj - železniški delavec, kraj smrti: železniški most pod Javornikom na Laniščih. Ubit od mine.

prenos iz sloja Obeležja

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

Pokopališče Zgornje Gorje

[križ]

TONEJEVI
CUNDRIČ

JERNEJ          *1890             +1943

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.8.2025, po predlogi Zdenke Primožič
9.8.2025. 18:22
10.8.2025. 08:52
Nagrobnik
Gorje
2187 ZGORNJE GORJE, 93/2
3346
Podgorica

Bronasti kip partizana s puško je delo Staneta Kolenca, odkrit je bil leta 1958, sem prestavljen pa leta 1970.

Črke na plošči so že precej prerjavete, marmorna obloga podstavka okrušena.

  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 19.
  • EŠD 22825

»Na spomeniku, ki ga je projektiral in izdelal akademski kipar Stane Kolenc, odkrit pa je bil 22. junija 1959 (ali 1958), je vklesanih 32 imen:«

Podgorica 63, pred trgovino Mercator levo ob cesti Šentjakob-Domžale.

                            [zvezda]

PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA

     DRAGOMELJ

NEMEC ANTON   1924 - 1943

DREMELJ FRANC   1915 - 1944

GRČAR ANTON   1911 - 1944

KOKALJ FRANC   1920 - 1943

     PŠATA

ZAJC ANTON   1919 - 1944

KRALJ RUDOLF   1912 - 1945

CAJHEN IGNAC   1915 - 1944

SKUBI PETER   1923 - 1943

URBANČIČ STANKO   1920 - 1944

     PODGORICA

DEČMAN FRANC   1908 - 1944

ZAJC FRANC   1908 - 1944

HROMC IVAN   1914 - 1944

GOROPEČNIK FRANC   1913 - 1944

TUŠAR OTON   1909 - 1945

LESKOVEC MATEVŽ   1903 - 1944

COLNAR IGNAC   1911 - 1944

KRALJ FRANC   1914 - 1944

KRALJ LUCIJA   1882 - 1944

KRALJ IVANKA   1913 - 1944

KRALJ TEREZIJA   1921 - 1944

KRALJ JERNEJ   1924 - 1944

KRALJ JAKOB   1919 - 1943

GOROPEČNIK BLAŽ   1912 - 1944

GOROPEČNIK STANE   1927 - 1944

GOROPEČNIK IVAN   1919 - 1944

ROTAR JANEZ   1905 - 1944

JEMEC ANTON   1920 - 1944

PATERNOSTER FRANC   1908 - 1944

DRAGAR LOVRO   1907 - 1944

     ŠENTJAKOB

ZAJC ANTON   1922 - 1944

RUČGAJ ALOJZ   1921 - 1944

RUČGAJ IGNAC   1923 - 1943

ŠTEMPIHAR ANTON - 1915 - 1944

     PODGORICA

RUČGAJ MARIJA   1880 - 1944

KRALJ KATI  1924 - 1944

FRANC REBOLJ   1922 - 1944

               SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 26. 7. 2018
30.3.2025. 00:00
M. Kermavnar, 14.10.2023, dopolnil napis na spomeniku, dodal fotografiji 3/2 IN 3/3. Zdenka Primožič 30. 3. 2025 v Opis dodala besedilo iz časnika SZDL občine Ljubljana - Bežigrad.
kamnita kvadra s železno ploščo in kipom
Ljubljana
1759 PODGORICA, 990/4
4249
Čepovan, pokrajinski konferenci SKOJ

Bronasta spominska plošča je posvečena prvi pokrajinski konferenci SKOJ-a, ki je potekala od 22. do 25. 5. 1944. Postavljena je bila 26. 5. 1979.

Leta 2015 je bila odtujena. (Sklepamo, da so bili na delu zbiratelji brona, ker so bili istočasno odtujeni bakreni žlebovi na mrliški vežici na čepovanskem pokopališču.)

Na pročelju hiše Čepovan 119 v Dolu, ki pa postaja razvalina.

[zvezda s prekrižanima srpom in kladivom]

V TEJ HIŠI JE BILA OD 22. DO 25. 5. 1944
PRVA POKRAJINSKA KONFERENCA SKOJ,
NA KATERI SE JE MLADINA PRIMORSKE
POSVETOVALA O VOLITVAH V ORGANE
LJUDSKE OBLASTI NOVE JUGOSLAVIJE
IN O NALOGAH PRED ZAKLJUČNIMI BOJI
ZA OSVOBODITEV.

Čepovan, 26. 5. 1979     Družbenopolitične
                                                 organizacije
                                                    Primorske

26. 5. 1979
Uničeni spomeniki
M. Hladnik; Mara Bolčina, Čepovan, foto Mara Bolčina, jan. 2020
3.7.2024. 00:00
3.12.2025. 13:10
M.Kermavnar, 3. 7. 2024, uredil besedilo na plošči in dodal fotografiji 4/1 in 4/2 Mojce Luštrek
Spominska plošča
Nova Gorica
K. o. Čepovan, parc. št. 353, lastnica Mojca Črv
9883
Škofja Loka, pokopališče, Kalan Jože
  • Jože Kalan. Sistory.
    datum rojstva: 21. 2. 1907, kraj rojstva: Ožbolt nad Zmincem, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: VII. SNOUB Franceta Prešerna, datum smrti: ??. 9. 1943, kraj smrti: Turjak, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: MVAC/ vaška straža

Opomba: Podatki o starših se ujemajo s podatki na nagrobniku.

prenos s sloja Obeležja

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

Mestno pokopališče Škofja Loka, od glavnega vhoda po poti naravnost, 6. vrsta (od poti, ki od pokopaliških vrat vodi levo), levo, 4. grob.


 [križ]

MARIJA KALAN

JOŽE   pogrešan 1945.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.8.2025, po predlogi Zdenke Primožič
9.8.2025. 18:46
10.8.2025. 08:53
Nagrobnik
Škofja Loka
2035 ŠKOFJA LOKA, 68
2651
Spominska plošča Oskarju Kovačiču

Plošča je vzidana na stavbi, v kateri je med letoma 1939 in 1941 živel narodni heroj Oskar Kovačič.
Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 72.

Polokrogli starejši blok na Privozu, dostop s pločnika v prehod med bloki, možno samo peš.

V tej hiši je stanoval in delal

narodni heroj Oskar Kovačič

od 1939 do 1941

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 29.12.2017
M. Kermavnar, 19.4.2022, fotografija 3 in 4/1
Plošča na zidu
Ljubljana
Prule, 23/88
10270
Nova Cerkev, Zorko Marija
  • Marija Zorko. Sistory. 
    datum rojstva: ??. ??. 1900, kraj rojstva: Teharje, vojni status: ?, datum smrti: ??. ??. 1945, kraj smrti: Ravensbrück, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Ravensbrück, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Fotografija: Zorko Marija Geneanet, Pokopališče Nova Cerkev, str. 11.

 

Pokopališče Nova Cerkev. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Nova Cerkev 25


[križ]
        ZORKO - VI

MARIJA roj. BEVC  2. 2. 1900
                + 7. 4. 1945 - Rawensbrück - 

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 3.12.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
3.12.2025. 14:39
3.12.2025. 14:39
Nagrobnik
Vojnik
K. o. 1060 STRMEC PRI VOJNIKU, parc. št. 749
9884
Šmartno pod Šmarno goro, Knez Franc in Janez
  • Janez Knez. Sistory.
    datum rojstva: 12. 9. 1914, kraj rojstva: Rašica, vojni status: NOV in POJ, datum smrti: 19. 9. 1943, kraj smrti: Virovitica, država smrti: Hrvaška, država pokopa: ?, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: ?
  • Franc Knez. Sistory.
    datum rojstva: 7. 12. 1871, kraj rojstva: Rašica pri Ljubljani, vzrok smrti: Umrl, povzročitelj smrti: ?
    Vir: Inštitut za novejšo zgodovino, Slovenski izgnanci 1941-45 umrli v tujini, Društvo izgnancev Slovenije, LJ 1995, st.25.

prenos iz sloja Obeležja

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

Nahajališče: Pokopališče Šmartno pod Šmarno goro, Oddelek: [Zid], Vrsta: [D1], Grob: [41]. Za iskenje v iskalniku grobov Žale išči: MARIJANA BRANK, 1926-2003


[križ]
   FRANC KNEZ
*7. 12. 1871   1. 12. 1942
   SIN JANEZ
*12. 9. 1914      + 15. 9. 1943
POČIVATA V TUJINI

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.8.2025, po predlogi Zdenke Primožič
9.8.2025. 19:38
10.8.2025. 08:51
Spomenik
Ljubljana
1750 ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO, 268
5171
Vrtojba, Spomenik trem padlim borcem

Spomenik je sestavljen iz usločenega kamnitega zida in napisne plošče. Odkrit je bil 28. 10. 1977. Avtorica Rita Počekaj.
EŠD 13487

  • JSNP, 147
Vrtojba, Cesta na Čuklje 1

NA TEM MESTU SO
        24.1.1945
PADLI POD STRELI
FAŠISTIČNE ZASEDE
BORCA NOV
-ROK VUGA
KAMILO STEPANČIČ
IN KOT ŽRTEV
-JUŠT NEMEC

            .
ZB VRTOJBA, 28.10.1977

Obstoječi spomeniki
M.Hladnik 26.4.2021,M. Kermavnar 27.8.2021, 30.8.2021 D.Divjak
1.4.2020. 00:00
M. Hladnik 26. 4. 2021 M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije in napis na spomeniku 30.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Spomenik s ploščo
Šempeter-Vrtojba
K.o.: 2316 - VRTOJBA, št.parc.: 2466/1
10271
Nova Cerkev, Kadilnik Jožef
  • Jožef Kadilnik. Sistory.
    datum rojstva: 14. 2. 1908, kraj rojstva: Vizore, Celje, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: VI. SNOUB Slavka Šlandra, datum smrti: ??. 10. 1944, kraj smrti: Zgornja Savinjska dolina, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Fotografija: Kadilnik Jožef Geneanet, Pokopališče Nova Cerkev, str. 29. 
Pokopališče Nova Cerkev. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Nova Cerkev 25

 

[križ]                                                       
KADILNIKOVI

JOŽEF   * 14. 2. 1908          PADEL 1944

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 3.12.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
3.12.2025. 14:51
3.12.2025. 14:51
Nagrobnik
Vojnik
K. o. 1060 STRMEC PRI VOJNIKU, parc. št. 749
9885
Javor, pokopališče, Mohar Franci in Ivan
  • Franc Mohar. Sistory.
    datum rojstva: 3. 6. 1926, kraj rojstva: Javor, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Kamniško-zasavski odred, datum smrti: 1. 8. 1943, kraj smrti: Javor, kraj pokopa: Javor, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: MVAC/ vaška straža
  • Ivan Mohar. Sistory.
    datum rojstva: 6. 12. 1929, kraj rojstva: Javor, vojni status: Civilist, datum smrti: 26. 3. 1943, kraj smrti: Javor,  kraj pokopa: Javor, vzrok smrti: Nesreča, povezana z vojnimi dogodki, povzročitelj smrti: Sam

prenos s sloja Obeležja.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

Pokopališče Javor, Ljubljana, Oddelek: [1], Vrsta: [4], Grob [1]. Iskalnik grobov Žale, Javor, https://grobovi.zale.si/# , pokaže podatke za Franc Mohar (1889–1967), Frančiška Mohar (1893–1970), Frančiška Mohar (1933–2009).

 

MATIČKOVI
MOHAR

SINOVA FRANCI IN IVAN
            VOJNE ŽRTVE

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.8.2025, po predlogi Zdenke Primožič
9.8.2025. 19:59
10.8.2025. 08:54
Nagrobnik
Ljubljana
1777 JAVOR, 1486/7
350
Voglje - Spomenik Štefanu Bizjaku in Ferdinandu Pipanu

OPIS OBELEŽJA: Kamnit spomenik, visok 100 cm in prav toliko širok. Skala je surovo obklesana in ima zglajeno ploskev za napis.

OPIS DOGODKA:  Štefan Bizjak, doma iz Vogelj, je bil borec Kokrške čete. 24. 3. 1942 zvečer so Štefan Bizjak in njegova soborca Tine Zaletel-Tilen in brat Miha Bizjak iz Trboj, ki je nekaj dni prej pobegnil pred gestapovsko aretacijo, iz Vogljanske gmajne odšli v vas Voglje. Jugovzhodno pred vasjo so naleteli na zasedo patrulje nemških žandarjev iz Šenčurja. Osemčlansko patruljo je vodil znan nacist in zločinec Josef Robatscher, glavni stražmojster žandarmerije, doma iz Innsbrucka, Kajserjagerstrasse 2, v Avstriji. V poročilu nemško žandarmerijsko glavarstvo v Kranju navaja, da so se tedaj vasi približevali trije partizani, na katere je Robatcher pričel takoj streljati in pri tem ubil vodjo partizanov Štefana Bizjaka.Ostala dva sta se rešila.

Ferdinand Pipan, doma iz Strahinja pri Naklem, je bil borec 5. (Kokrškega) bataljona Gorenjskega odreda. Pri opravljanju svoje dolžnosti je 24. 5. 1943 tudi on pri Vogljah padel v nemško zasedo. Obležal je v bližini kraja, kjer zdaj stoji spomenik.

Spomenik je postavil krajevni odbor  ZB NOV Voglje, odkrit pa je bil 10. julija 1960. Načrt zanj je napravil gradbeni tehnik Hinko Ciglič.

Na spomeniku je napačno vklesano, da je Štefan Bizjak padel 23. 3. 1942 in da je bil Ferdinand Pipan borec Kokrške čete.

VIRI:

Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 90.

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 188-189.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=470963

EŠD:   470963, memorialna dediščina

Nekoliko zunaj vasi Voglje, proti JV strani, najbliže hiši na Krakovski ulici št. 27

NA TEM MESTU

STA PADLA

ŠTEFAN BIZJAK

23. 3. 1942

FERDINAND PIPAN

24. 5. 1943

PARTIZANA

KOKRŠKE ČETE

ZB VOGLJE

Obstoječi spomeniki
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014
surov kamen
Šenčur
5383
PTUJ-Doprsni kip Toneta Žnidariča, šola Toneta Žnidariča

Doprsni kip Toneta Žnidariča – Štefana, španskega borca in borca v NOB, je od leta 1963 stal v avli osnovne šole Toneta Žnidariča (od 1991 Mladika). Izdelal ga je akademski kipar Gabrijel Kolbič. Iz avle šole je bil kip leta 1992 prenesen v Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. 

V letu 1958 so z ukinitvijo nižjih gimnazij na Ptuju nastale štiri osemletne osnovne šole. V Mladiki sta bili Osnovna šola Jože Lacko in Osnovna šola Tone Žnidarič, poimenovana po revolucionarju in španskem borcu Tonetu Žnidariču. Obe šoli sta se leta 1961 združili v enotno šolo Tone Žnidarič. V letu 1991 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Mladika.

Na fotografiji je svečanost od odprtju spomenika Tonetu Žnidariču v avli šole leta 1963. Omenjena slika je iz zasebne zbirke Franca Goloba.

Vir: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča, Ptuj

Muzej Ptuj

   kip

TONE ŽNIDARIČ

   1913 - 1944

Deponirani spomeniki
D.Divjak, 17.april 2020
17.4.2020. 00:00
3.12.2025. 17:27
Doprsni kip
Ptuj
K.o.: 400-PTUJ, št.parc.: 1692/7
5851
Spominsko obeležje ob ustanovitvi Zidanškovega bataljona

V gozdu nad dolino Sodol, v bližini vasi Lazec stoji spomenik v obliki velike skale.  Prvotno je bilo obeležje v obliki kovinske table pritrjene na smreko, po oskrunitvi pa so obnovitev leta 2020 izvedli člani OO ZB  Draga pod vodstvom predsednika Antona Cimpriča.

Lokacija je v gozdu. Za dostop je potreben vodnik.

TUKAJ JE BIL USTANOVLJEN 21.4.1942. PARTIZANSKI BATALJON MILOŠA ZIDANŠKA POZNEJŠI 3. BATALJON NOTRANJSKEGA PART. ODREDA USTANOVIL GA JE BIL STANKO KOVAČ “SMELI”

Obstoječi spomeniki
Vasja Marinč
22.6.2020. 00:00
10.8.2025. 12:13
Spominska plošča
LOŠKI POTOK
1584 DRAGA, 2126
2742
Čevdrci

Tu je bila 26. 7. 1941 ustanovljena Tržiška četa. Štela je 32 borcev, poveljeval ji je Stanoje Radenkovič in komisar Jože Janežič. Prve akcije je izvedla nekaj dni po ustanovitvi. Ploščo je postavil kolektiv tovarne Peko 1. maja 1955, ZB Križe in ZB Tržič pa obnovile 22. julija 1961.

Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 31.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 275 in 277.

EŠD 20909

Spomenik se nahaja na višini 860 m ob nemarkirani poti s Pristave pri Tržiču proti Kriški gori. Najhitrejši dostop je s parkirnega prostora ob cesti proti Gozdu. Ne krenemo po markirani "strmi poti na Kriško goro", ampak po markirani horizontalni poti proti Tržiču. Po kakih 300 m se od nje odcepi kolovoz navzgor, po njem do odcepa poti proti levi in po vodoravni poti še 300 m do skale s ploščo. Od spomenika se pot spusti proti Pristavi. Še februarja je stal ob markirani poti proti Tržiču smerokaz Čevdrci z zvezdo, pa ga je nekdo odstranil. Pot proti spomeniku je bila tam zaraščena, smerokaze bo treba postaviti na novo, ker je sicer v prepletu kolovozov in stezic lokacijo težko najti. 15 minut oz. kakih 600 m od P. 46.34750000 14.31222222 V RKD je vrisana prenizko.

26. JULIJA 1941 JE BILA TU USTANOVLJENA
TRŽIŠKA PARTIZANSKA ČETA, KI JE
POD VODSTVOM KOMUNISTIČNE PARTIJE
PRIČELA REVOLUCIONARNO POT IN
OBOROŽENI BOJ PROTI OKUPATORJU
OB DESETLETNICI OSVOBODITVE
1. MAJA 1955
DELOVNI KOLEKTIV PEKO
V SPOMIN NA TA DOGODEK ODKRIVA
TO SPOMINSKO OBELEŽJE OB
20-LETNICI LJUDSKE REVOLUCIJE
ZB KRIŽE IN TRŽIČ

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 1. 2. 2018, foto 24. 7. 2018 z vodniško pomočjo Bojana Logarja
plošča na skali
Tržič
5400
DORNAVA-Spominska plošča na nekdanjem Zadružnem domu zdaj sedež občinske uprave

Na pročelju zadružnega doma so leta 1956 postavili spominsko ploščo, posvečeno 15 padlim domačinom v NOB. Leta so dom porušili in ploščo odstranili in jo hranijo v prostorih občine
Vir sliki in tekst: Kamra , Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Na pročelju zadružnega doma so leta 1965 postavili ploščo, posvečeno 15 padlim domačinom v NOB. Leta 2013 so dvorano porušili in na njenem mestu zgradili novo večnamensko dvorano. Spominska plošča na pročelju vaške dvorane je posvečena 15 padlim domačinom v NOB. Po rušitvi dvorane leta 2013 je bila spominska plošča umaknjena in jo hranijo v prostorih občine.

  • Vodnik 556

UPRLI SO SE SOVRAŽNIKU DO SMRTI

NIKDAR NE BOSTE V SRCIH NAM ZAMRLI                    

DORNAVA

HRGA ANTON 1918-1945

MANDEL JANEZ  1913-1944

MEŠKO TOMAŽ  1910-1941

MURKOVIČ STANKO  1904-1944

PETEK OZVALD  1898-1945

PETEK VLADIMIR  1921-1945

POLANEC FRANC  1921-1944

SIMONIČ FRANC  1880-1945

SIMONIČ FRANC  1905-1941

SIMONIČ JAKOB  1909-1941

ŽGEČ IGNAC  1903-1942

MEZGOVCI

BRENČIČ MARIJA  1900-1944

ČEH ALOJZ  1920-1944

ČUŠ DRAGOTIN  1914-1944

ZORKO JANEZ  1920-1944

Deponirani spomeniki
D.Divjak, 21.april 2020
21.4.2020. 00:00
3.12.2025. 17:29
Dornava
K.o.: 384-DORNAVA, št.parc.: 781/11
2486
Čegeljše

Devet talcev je bilo ustreljenih 8. 7. 1942 v povračilo za napad Kokrškega odreda na tržiškega izdajalca Petra Strupija dan prej. Izdajalca so ranili. Družine ustreljenih so Nemci izselili. Odkrila ZB NOV Tržič 29. 11. 1950. 

Načrt je napravil Miha Kurnih, izdelalo Kamnoseštvo Kranj (ali pa morda Hotavlje).

Albin Purgar (11. 3. 1911 Pristava) je bil zaposlen pri Ivanu Hrovatu, Ernest Našič (17. 4. 1882 Novo mesto) pri Alojzu Štefetu, Stanko (23. 9. 1921 Tržič)in Daniel Našič (20. 7. 1926 Tržič), Marjan Patarič ()5. 8. 1905 Vodženci), Janez Jagodic (4. 1. 1901 Tržič)  v Peku, Andrej Mokorel (27.  11. 1882 Tržič) in Vladimir Knific (1. 6. 1920 Tržič) v Predilnici Tržič, in Anton Janežič (20. 10. 1918 Turjak) v Runu.

2012 so na seji ZB  poročali o problemu urejanja okolice in nejasnosti glede prestavitve spomenika.

  • EŠD 20915
  • Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 68.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 277.
  • Arhiv ZB Tržič
V Čegeljšah na SZ koncu Tržiča, v bregu ob cesti med hišnima št. Koroška cesta 84 in 86.

KOT ŽRTVE SO PADLI
DNE 8. 7. 1942
PURGAR ALBIN
NAŠIČ ERNEST

NAŠIČ STANKO
NAŠIČ DANIEL
PATARIČ MARJAN
JAGODIC JANEZ
MOKOREL ANDREJ
KNIFIC VLADIMIR
JANEŽIČ ANTON

VSI IZ TRŽIČA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 31. 10. 2017
25.6.2021. 00:00
Dop. M. Hladnik 25. 6. 2021
kamnit kvader z zvezdo
Tržič
2004
Grob partizana Toneta Juriševiča, krajevno pokopališče, Sodražica

Partizan Tone Juriševič je padel ob cesti, ki pelje od Doma na Travni gori proti Velbu. Na tem mestu stoji naravna skala, visoka okoli 70 cm in v katero je vklesan napis. YX pozicija še ni določena.

Grob na pokopališču je velikosti 95 x 200 cm, pokrit s kamnito ploščo, nagrobnik je vzidan v zid pokopališča in je kamnita plošča, temnejše barve z vklesanim napisom,velikosti 60 x 100 cm,  nad njo je kamnita zvezda, rdeče barve, velikost okoli 20 cm in debela nekaj cm.

SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Juriševič, Oče: Anton, Mati: Ana, Priimek matere: Ivančič, Po domače: NULL, Datum rojstva: 22.11.1904, Kraj rojstva: Golac, Kraj bivanja: Golac, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): hlapec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.10.1941, Kraj smrti / izginotja: Travna Gora, Kraj pokopa: Sodražica, Država pokopa: Slovenija

Anton Juriševič,

Grob Toneta Juriševiča je na krajevnem pokopališču v Sodražici in sicer na koncu pokopališča, ob zidu desno od kapelice.

             [zvezda]

    TONE JURIŠEVIČ
PRVI PADLI PARTIZAN
    TEGA PODROČJA
  PADEL     25.10.1941.
     NA TRAVNI GORI

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 23.7.2017, novi posnetki D.Divjak 22.6.2018, 10.5.2024
1.3.2025. 00:00
10.8.2025. 17:15
D, Divjak dodal opis iz Sistory 10.5.2024
Grob(išče)
Sodražica
K.o.1619, parc. št. 1227
7007
Spominska plošča kurirski postaji G-13

Pri Kumru je bila že v letu 1942 javka kurirjev enot Poljanskega bataljona. Po izdaji štabnega kurirja Poljanskega bataljona Poldeta Krajnerja, ki je bil vrinjen nemški vohun, so tu škofjeloški gestapovci 20. novembra 1942 zajeli kurirja škofjeloške čete Janka Bernika-Bohuna iz Škofje Loke in kurirja poljanske čete Tineta Rihtaršiča. Ušla pa sta kurir Peter Kavčič-Jegorov in intendant Štefan.

Kurirska postaja G-13 je bila ustanovljena konec julija 1943 na desni strani Poljanske Sore, februarja 1944 pa so se preselili na levo stran reke, v Sopotnico. Kurirji so vzdrževali zveze s postajami G-15 pri Sv. Andreju, G-7 v Vinharjih, G-5 v Delnicah, s sedeži političnih organizacij in s tehniko Julija. Za varnejši prehod čez Poljansko Soro so ustanovili v Polhovcu pomožno postajo G-13a. Na postaji je bilo največ šest kurirjev, prvi komandir postaje je bil Janez Platiša.
Novembra 1944 so se kurirji zaradi bližine domobranske postojanke pri Muretu v Sopotnici morali preseliti na zahodno stran Gabrške gore v grapo nad vasjo Podobeno. Prvi komandir na tej lokaciji je bil Franc Malovrh. Občasno so se kurirji udeleževali tudi spopadov s sovražniki, v zasedah je padlo pet kurirjev.
Viri: Pomniki NOB na Škofleloškem

zapis Franca Podnarja na: https://zbnobskofjaloka.weebly.com/na-logu.html

Ob prenovi fasade je bila plošča odstranjena in shranjena. 27.10.2021 je na hiši ni.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Spominska plošča prve relejne linije je na stanovanjski hiši Jožeta Čadeža,, po domače Kumra (Na Logu 17), Na J pobočju Gabrške Gore. Dostop iz vasi Log 2,5 km proti SZ. Šk. Loka – Log 10,5 km.

[zvezda]
NA TEM PODROČJU JE
V ČASU NOB DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA
POSTAJA G – 13.
                                 KURIRJI IN
                                 ZZB NOV
                                      1980

Deponirani spomeniki
Lado Nikšič
24.10.2021. 00:00
2.12.2025. 19:28
M. Kermavnar, 27.10.2021, fotografija 2, opomba o statusu plošče
Spominska plošča
Škofja Loka
5468
Franc Rozman Stane, Maribor

Spomenik narodnemu heroju Francu Rozmanu - Stanetu je izdelal srbski kipar Miroljub Kostić. Odkrit je bil leta 1974 znotraj kompleksa današnje Vojašnice generala Maistra.

Opomba 1:

Spomenik je bil prenesen in postavljen v Vojašnici Franca Rozmana Staneta  v Celju 26. 3. 2021.

Geslo: vojska123

Spomenik se (je) nahaja(l) znotraj vojaškega kompleksa na Engelsovi ulici, katerega del je tudi Kadetnica z vojaškim muzejem. Dostop do spomenika bi bil možen zgolj po predhodnem dogovoru in v spremstvu pripadnika Slovenske vojske. Lokacija na zemljevidu je približna.
Premaknjeni spomeniki
Ivan Smiljanić, 26.4.2020
26.4.2020. 00:00
3.12.2025. 17:37
M. Kermavnar, 11.1.2024, dodal Opombo 1
Maribor
1771
Spominsko znamenje pri Končniku

Na Končnikovi domačiji v Topli je spominska plošča padlemu kurirju - obveščevalcu, domačinu iz Tople Francu Kranjcu, ki so ga konec marca 1945 ustrelili nemški polcisti.

Ploščo so odkrili 20. avgusta 1981.

Na Končnikovi hiši v Topli. Zadnja domačija na vrhu Tople.

FRANC KRANJC, 28. 3. 1945

V SVITU SVOBODE ZA SVOBODNI SVET

20. 8. 1981    ZB PODPECA

Alojz Ovnič, 8. maj 2017
Plošča na steni hiše ob cesti
Črna na Koroškem
5989
Tehnika Mernik, Božje
  • Zbornik spomenikov ... Slovenska Bistrica, 20
  • Maja Valenčak: Partizanska tiskarna Tehnika Mernik. SB okt. 2023.

Tehnika Mernik je dobila ime po padlem borcu, domačinu Francu Merniku, delovala je od avgusta 1944 do osvoboditve v maju 1945, je najprej delovala v manjši zemljanki, veliki 4 x 8 metrov v Koritnem nad Oplotnico, kasneje so zgradili večjo barako v težko dostopnem jarku na območju Božjega, kjer je bila dobro skrita in skrbno varovana. V njej je delovalo okoli 20 ljudi, da je lahko delovala učinkovito, pa so zaslužni tudi okoliški kmetje, ki so poskrbeli tudi za hrano. Sprva jo je vodil Tugomer But – Nace, kasneje pa Anton Zorko – Zvonko. Za varnost Tehnike Mernik sta skrbela zunanja sodelavca in obveščevalca Pepca in Nande Tajnikar. Za material, raznašanje gradiva in informacije so skrbeli aktivisti iz Oplotnice, Kota, Keblja in Slovenskih Konjic. Skupaj so natisnili okoli 800.000 listov različnih, večinoma propagandno-informativnih publikacij (letake, brošure, glasila, vesti z bojišč …). Opremljeni so bili z dvema pisalnima strojema, nekaj razmnoževalnimi stroji in radiem, kjer so poslušali poročila in zbirali informacije, papir za tiskarno so domači aktivisti tihotapili z Dunaja. Po osvoboditvi je bilo gradivo iz tiskarne preneseno v Muzej NO Maribor.

Internetna stran Bistrican.si prinaša  28. julija, 2024 vest, da je na mestu starega obeležja, ki ga je podrla vremenska ujma, odkrito novo, na katerem je stara plošča, ki je ostala nepoškodovana. (Povezava)

Ob potoku pod vasjo Božje je od zemljanke ostala samo kotanja, obeležje pa je 500 m južno od kmetije Božje 11, ob kolovozu, ki vodi kmetije (Božje 11), kjer se konča cesta, navzdol. Dostop je mogoč s terenskim vozilom. Od obeležja je smerokaz proti T za kolovoz do zemljanke; torej v nasprotno stran od potoka. Latitude: 46.404042 N 46° 24' 14'' Longitude: 15.420502 E 15° 25' 13''


[zvezda]

TEHNIKA MERNIK
JE BILA V SKRITEM JARKU, V ZEMLJANKI, VELIKI 8 METROV KRAT 4 METRE.
DELOVALA JE OD AVGUSTA 1944. LETA DO MAJA 1945. LETA.
VODIL JO JE TUGOMER VUT - NACE, KASNEJE ANTON ZORKO - ZVONKO.
DELALO JE 20 LJUDI,  TISKALI SO POTROSNE LISTIČE, LETAKE, BROŠURE, GLASILA,
RADIOVESTNIK IN NOVI ČAS. ZUNANJA SODELAVCA IN OBVEŠČEVALCA STA BILA 
PEPCA IN NANDA TAJNIKAR IZ KORITNEGA,
KI STA SKRBELA ZA VARNOST TEHNIKE IN NJENIH LJUDI.

OPLOTNICA, MAJ 2007
                                                                                        ZZB NOB OPLOTNICA

september 1981
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 31. 7. 2020
28.10.2023. 00:00
3.12.2025. 20:14
Neurje konec julija 2023 je spomenik podrlo (Valenčak, SB). Do spomladi ga bodo obnovili. -- M. Hladnik 28. 10. 2023. -- M. Kermavnar, 3.12.2025, dopolnil Opis, dodal opombo o obnovi spomenika, dodal njegovo fotografijo in popravil Status. --
Spominski kamen
Oplotnica
K. o. 0761 BOŽJE, parc. št. 302/1
915
Elvira Vatovec

PREDSTAVITEV  ELVIRE VATOVEC

Elvira Vatovec se je rodila  8.junija 1922 leta v številčni kmečki družini. Bila je najmlajša od šestih otrok zidarja Jožeta Vatovca in matere Ane, rojene  Peharc.  Ljudsko šolo je obiskovala v rodnih Čežarjih. Ker niso imeli dovolj zemlje za preživljanje družine , zaposlitve pa doma niso dobili, so otroci že zelo mladi odhajali za delom v tujino. Elvira je že kot dvanajstletno dekle odšla za gospodinjsko pomočnico k bogati italijanski družini v Cosenzo (južna Italija). Končala je samo pet razredov obvezne italijanske šole. Ko se je po treh letih vrnila domov, ni znala več slovenskega jezika. Bila je nadarjena in se je hitro ponovno naučila slovenskega jezika. Ker ni dobila zaposlitve , se je ponovno zaposlila kot gospodinjska pomočnica . Z družino, v kateri je služila je odšla v Tirano v Albanijo. Leta 1941 se je vrnila v Čežarje, tu priložnostno delala in se pridružila političnemu delu v okviru OF(Osvobodilne Fronte) , kjer je bila aktivistka in kurirka. Ob političnem zelo aktivnem delu je izpilila poznavanje slovenskega knjižnega jezika . Skupaj s še eno tovarišico sta začeli organizirati slovensko šolo za otroke. Nista imeli dovolj šolskih knjig in potrebščin ,a to ju ni prestrašilo. Sami sta začeli pripravljati material za šolo in v ilegali učili otroke v slovenskem jeziku. Elvira je bila zelo željna znanja in je veliko brala. Po kapitulaciji Italije je postala učiteljica v domačem kraju.

3. Septembra 1943 je bil predviden sestanek aktivistov  terenskega rajona v njeni rojstni hiši v Čežarjih.  Nemški okupatorji so obkolili hišo, jo polili z bencinom in zažgali. Med preiskavo po požigu , so v  Elvirini omari našli rdečo ustavo in začeli vpiti «Komunisti!«  Obe sestri so nasilno odpeljali v Dekane. Čez dva dni so ju javno ustrelili na trgu v Dekanih. Umrli sta 5. septembra 1944  ponosno in brez prošenj za pomilostitev. Kljub mučenju nista izdali nobenega sodelavca(Šolska Kronika 1953)  .Po osvoboditvi so po Elviri poimenovali Center za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu, vrtec v Strunjanu in OŠ v Pradah.

Na dan zavoda v Strunjanu 8.junija 1983 leta   so odkrili doprsni kip partizanske učiteljice Elvire Vatovec. Postavili so ga pred njihovo šolo. Kip je izdelal akademski kipar Marjan Drev. Izdelan je bil iz betona zmešanega z plastiko. Ob tej priložnosti je zavod pripravil poseben program(Kronika 1982)

Ob 70 obletnici usmrtitve Elvire Vatovec je Zb Piran v celoti obnovilo njen doprsni kip in 12.septembra 2014 ob okritju obnovljenega doprsnega kipa  so  učenci in učenke Centra za usposabljanje Elvira vatovec ter učenke in učenci OŠ Lucija podružnične šole Strunjan z bogatim kulturnim programom , ovekovečili ta pomembni dogodek

Vir: Diplomsko delo Hana Marinič 

Vir: Bojan Česnik

Doprsni kip se nahaja pred vhodom v Center za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu.

ELVIRA VATOVEC 1922-1944

Bojan Česnik 8.2.2017
Doprsni kip na kamnitem stebru
Piran
9229
Sveto, pokopališče, Može Pavel
Sveto pri Komnu, na pokopališču pred vasjo 45°49'25,49" N 13°44'0,66" E

                [zvezda]
   (medaljon s fotografijo]

           PAVEL MOŽE
 KOMANDIR KARAVLE P.15
        ROJEN 25.2.1923
         V KOSOVELJAH
PADEL 23.3.1945 V SVETEM

LEPO JE ŽIVETI,
TODA ZA KAR SEM UMRL,
BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 1.8.2024
1.8.2024. 00:00
Nagrobnik
Komen
K.o.: 2410 - SVETO, št.parc.: 21
9886
Sodražica, pokopališče, Jože Levstek

 

 

Jože Levstek , Sistory

Pokopališče v Sodražici. Grob je v osmi vrsti od zgornjega pokopališkega zidu, na levi strani.

   L   E   V   S   T   E   K

JOŽE   1901  PADEL 1944

Obstoječi spomeniki
D. Divjak, 10.8.2025
10.8.2025. 17:36
10.8.2025. 18:04
Grob(išče)
Sodražica
K.o.. 1619-SODRAŽICA, parc. št. 1227
1896
Padlim borcem in žrtvam-Podsreda

Partizanski spomenik (1941–1945) devetnajstim padlim borcem domačinom in desetim žrtvam fašističnega nasilja. 

EŠD 4723

Na začetku trga v Podsredi, Podsreda 053.

ZA SVOBODO SO DALI SVOJE ŽIVLJENJE, BORCI: Predgrad Maks – 1944, Planinc Anton 1904–1945, Planinc Jože 1906–1945, Kovačič Martin 1926–1945, Černelič Anton 1911–1945, Sikošek Franc 1920–1945, Penič Bernard 1925–1945, Penič Ivan 1926–1944, Božičnik Jože 1911–1944, Černoš Jože – 1944, Božičnik Ferdo 1912–1944, Kunej Jože 1926–1945, Gorišek Jože 1921–1945, Konstanšek Dominik 1916–1945, Gnus Jurij 1905–1944, Kunej Ivan 1918–1945, Žnideršič Jože 1908–1945, Kunej Karl 1901–1944, Planinc Janko -1943

ŽRTVE: Grčko Jože 1888–1945, Dušič Jože 1895–1945, Majerič Ana 1895–1945, Sikošek Neža – 1945, Potočnik Anton – 1942, Potočnik Anton ml. 1921–1942, Vinpolšek Franc 1891–1942, Gnus Anton 1909–1944, Kunej Ferdo 1916–1942, Omerzel Marija – 1944.

M. Hladnik po podatkih in fotografijah Boža Flajšmana 26. 6. 2017, dopolnil in popravil ter slika 3 Bor1974, 14.XII. 2019
10.8.2025. 19:55
Kozje
1245 PODSREDA, 54/1