Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
7586
Planina pri Rakeku, pokopališče 1

Sistory: Jožef Simšič, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 14.03.1900, Kraj rojstva:  Planina pri Rakeku, Datum smrti / izginotja: 21.11.1944, Kraj smrti / izginotja: Flossenbürg, Kraj pokopa: Flossenbürg

....................................................

Urbas Franca in Milavec Dušana je ubila mina pri prehodu proge 21.11.1944 na Ravbarkomandi. Nista bila v sorodu.

....................................................

Benčan Franc in Peter sta padla  24.5.1944 ob desantu v Drvarju, Bosna. (vir Sistory)

....................................................

Kušlan Slavko padel na Pokljuki 15.12.1943 v boju 3. bataljona Prešernove brigade. (vir Sistory in M. Pavlin: V ognju in snegu)

....................................................

Sistory: Valentin Anton Osterman, Oče: Valentin, Mati: Antonija, Datum rojstva: 30.12.1920, Kraj rojstva: Laze, Datum smrti / izginotja: 15.12.1943, Kraj smrti / izginotja: Pokljuka, Kraj pokopa: Pokljuka

....................................................

Srečko Židanek je bil ujet poleti 1944 na Koroškem in umrl 27.1.1945 v taborišču Gusen/Mauthausen (vir Sistory)

....................................................

Sistory: Ivan Nagode, Oče: Anton, Mati: Ivana, Datum rojstva: 28.10.1923, Kraj rojstva: Jakovce, Datum smrti / izginotja: 02.10.1944, Kraj smrti / izginotja: Pri Studenem, Kraj pokopa: Studeno

Ivan Nagode ima spominsko ploščo tudi Ob severnem pokopališkem zidu tega pokopališča.

....................................................

Sistory: Franc Homovec, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 05.12.1920, Kraj rojstva: Grčarevec, Datum smrti / izginotja: 20.10.1943, Kraj smrti / izginotja:  Ledine nad Idrijo, Kraj pokopa: NULL

Planina pri Rakeku, krajevno pokopališče

KRMAVNARJEVI
ANTON   *1905   +1944
V FLOSSENBURGU

....................................................

       SIMŠIČ 

JOŽE   *1900   +1944

....................................................

      RŽKOVI

      OČE JOŽEF   1899 - 1945
      V MAUTHAUSNU
....................................................

URBASOVI

Sin FRANC   *20.6.1915   PADEL 21.11.1944

MILAVEC DUŠAN   *9.4.1921   PADEL 21.11.1944

....................................................

     BIZJANOVI

      SIN FRANC 1923

      PADEL V PARTIZANIH 1943

....................................................

              Družina

              Benčan

   FRANC          PETER

*16.2.1922     *25.5.1924

      Padla v Bosni 1944

...................................................

      POGORELC

      LOJZE   *1916    PADEL 1943

      FRANC *1914    PADEL 1943

      JOŽE     *1903    PADEL 1944

...................................................

KUŠLANOVI 

SL.AVKO 1919 - 1943

PADEL NA POKLJUKI 

...................................................

      OSTERMAN

    VALE

    1920    1943

...................................................

      ŽIDANEK

      V SPOMIN SREČKOTU

      *1924 PADEL 1944

      NA KOROŠKEM 

....................................................

NAGODETOVI

IVAN 1923 - PADEL 1944 

....................................................

          HOMOVCOVI

    FRANC   *1920   +1943

....................................................

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 17.6.2022
17.6.2022. 00:00
družinski grob
Postojna
K. o. 2469 Dolenja Planina, parc. št. 497/2
5623
Uršna sela, pokopališče

Skupni grob, v katerem je pokopanih 32 znanih in neznanih borcev, omejuje ograja, marmorna plošča z vpisanimi imeni pa stoji na posebnem podstavku. Grob je bil urejen leta 1950.

  • EŠD 4240
Stoji na pokopališkem zidu na jugovzhodnem delu vaškega pokopališča Uršna sela

             V LETIH OSVOBODILNE
                  VOJNE 1941-11945
                       PADLI BORCI

                         DOMAČINI

          DOLINAR BLAŽ     ERPE ŽAN
            JAKŠE IVAN     KOBE JOŽE
 KONČEK VINKO     MOHAR JOŽE STAR.
  MOHAR JOŽE ML.     MOHAR FRANC
  POGLAJEN FRANC     VIDMAR JOŽE
                VIDMAR MATILDA

               IZ RAZNIH KRAJEV

BAMBIČ ELIJA     ČARLI FERDINAND
   FINK JANEZ     JENKO STANKO
 KNAUS FRANC     KONČAN IVAN
LEVAC FRANC     OMAHEN ALBIN
PEROČA ANTON     RIFELJ FRANC
     RIFELJ IVAN     RIBAR JOŽE
RŽIŠNIK ANTON     ŠTINE FRANC
     URH JOŽE     ZADNIK JOŽE

IN PET NEZNANIH TOVARIŠEV

V POČASTITEV VI. KONGRESA KPJ – ZB URŠNA SELA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
19.5.2020. 00:00
Obiskala 12. 6. 2022 in nagrobnik je v najlepšem redu. Mojca Župančič
grob z nagrobnikom
Novo mesto
K. o. 1500 Dobindol, parc. št. 2615/3
5286
LESE-SPOMENIK PADLIM ZA SVOBODO

SPOMENIK JE POSTAVIL ANPI - VZPI NADIŠKIH DOLIN

Iz Špetra doi Ažle, G. Mersa. Zavijemo levo podolini potoka Kozica, skozi Kozico do vasi Lese (Liessa). Spomenik stoji v središči vasi na desni strani.

AI CADUTI PER LA LIBBERTA`
PADLIM ZA SVOBODO

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič
11.4.2020. 16:34
SPOMENIK IZ ŽELEZA
Italija, GRIMACCO/GRMEK
7705
Sladka gora, pokopališče

Po Sistory Franc MAJCEN roj. 20. 11. 1919 v Polžanski vasi, samski, kmečki delavec, umre 25. 10. 1943 v Kalinowki, Poljska.
Po Sistory Franc NUNČIČ roj. 24. 9. 1924 v Novi vasi pri Šmarju, samski, umrl 26. 1. 1944, Schutze.

.

vsi123

M. Kermavnar 19.3.2025 prenesel grob Franca Nunčiča in grob  Franca Majcna  na sloj Obeležja.

Pokopališče Sladka gora

DRUŽINA MAJCEN

FRANC * 1919    † 1943

NUNČIČ-OVI

FRANC NUNČIČ * 24. 9. 1924    † 26. 1. 1944

Neobiskani spomeniki
Bor1974, 9. 12. 2022
19.3.2025. 00:00
dužinski nagrobniki
Šmarje pri Jelšah
6466
Fossalon

Tu je bilo od 1942 do sept. 1943 delovno taborišče za politično sumljive, zaprto je bilo 200 ljudi. Ploščo jim je postavila vsedržavna zveza partizanov. 
LSI 2: 252

Fossalon di Grado [kje točno?]
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
3.1.2021. 00:00
Italija, Gradež / Grado
5450
Markovci - Spomenik padlim kurirjem, Alojz Štrafela

Na pokopališču je grob petih kurirjev kurirske postaje TV 8A, ki so padli v boju z okupatorjem v Spuhlji 6. decembra 1944. Nagrobni spomenik je bil postavljen leta 1946 po naročilu okrajnega odbora OF Ptuj, izdelal pa ga je kamnosek Gajzer iz Ptuja. 
Vir-slika in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Na pokopališču na levi strani v bližini kapelice. Koordinate: 46.39475, 15.93395.

napis na vrhu spomenika:

SVOJA MLADA ŽIVLJENJA SMO DALI ZA SVOBODO
.
napis na  plošči:
.
                    Štrfela Alojz
       roj. 13 maj 1920 v Markovcih
                Štrafela Stanko
      roj 28. julija 1925 v Jesenicah
                  Bezjak Alojz
roj. 17. septembra 1918 v Markovcih
                  Kosec Franc
 roj. 21. novembra 1909 v Zobovcih
               Janžekovič Jožef
       roj. 2. marca 1921 Zobovcih

     Naj vam bo rodna zemlja lahka

       Padli v borbi proti okupatorju
   dne 6. decembra 1944 v Spuhljih.
.
napis na dodanem nagrobniku:
.
     DRUŽINA ŠTRAFELA
      ALOJZ   1920 – 1941
    STANKO   1925 – 1944
.
napis na podstavku nagrobne plošče:
.
         ALOJZ ŠTRAFELA
   *18.5.1920, od okupatorja
         ustreljen 22.9.1941.

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 25.april 2020, nedokončano R. Zupanec, 14. 5. 2024.
14.5.2024. 00:00
Označil kot obstoječe, dopolnil ime in tip spomenika, dodal štiri fotografije, koordinate in popravil mikrolokacijo. Na tem mestu sta dejansko dva spomenika (bolje reči trije): velik spomenik padlim kurirjem (med njimi tudi A. Štrafela) in pred njim manjši spomenik družini Štrafela (prav tako z imenom A. Štrafela). Pod ploščo spomenika družini Štrafela je na betonskem podstavku še kamniti kvader z napisom "Alojz Štrafela, * 18. 5. 1920, od okupatorja ustreljen 22. 9. 1941." R. Zupanec, 14. 5. 2024.
Nagrobna spomenika
MARKOVCI
K.o.: 417-MARKOVCI, št.parc.: 500/1
6914
LJUBLJANA-Spominska plošča ilegalni ciklostilni tehniki

Spominska plošča je posvečena ilegalni ciklostilni tehniki in zatočišču ilegalcev. Pritrjena je na pročelju hiše Alojza Selana na Podutiški št. 25. Odkrita je bila 10. julija 1961, izdelal jo je kamnosek Alojz Selan na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Zgornja Šiška.

Pri Alojzu in Pepci Filipič na Podutiški cesti sta bila v začetku junija 1941 postavljena javka in skladišče za literaturo. Skrb zanju je prevzel gospodar hiše in brat Pepce Filipič, Alojz Selan-Martin. Decembra 1941 pa so zgradili v hiši dva bunkerja, enega za literaturo in enega za intendanco.

Od pomladi leta 1942pa do februarja 1945 je delovala v hiši tudi ilegalna ciklostilna tehnika. V začetku sta v njej delala Alojz Selan in Julka Lončarič. Kasneje pa se je število tiskarjev povečalo še za tri. Razmnoževali so Slovenskega poročevalca, Radio vestnik, Našo ženo, Mladino, Ljudsko pravico, različne brošure, letake in propustnice. Ves čas svojega obstoja je delovala tehnika brez daljše prekinitve, razen decembra 1943, ko je bila Selanova hiša tri dni obkoljena. Tiskarne pri preiskavi niso odkrili, kljub temu so tiskarji za štirinajst dni prekinili delo. Največji problem tehnike je bilo prenašanje in odnašanje večjih količin materiala.

Februarja 1945 je bila tehnika izdana. Izdala jo je Mimi Mekina-Bogo (Leopoldina Mekina-Mimi ,-Bogo,-Mimi,-Polonca,-Nežika,-Trdina,-Mlakar,-Roman,-Marija op. D.D.), ki je takrat bila zadolžena za nadzor nad tiskarno. Pri preiskavi so Nemci našli le en bunker, drugega-pomembnejšega pa niso odkrili. Alojza Selana so po hudem mučenju obsodili na smrt, vendar mu je uspelo pobegniti.

 V tej hiši sta bili tudi dve ilegalni stanovanji oziroma prenočišči za ilegalne partijske in frontne funkcionarje. Prenočišči sta bili pri Pepci Filipčič in Alojzu Selanu. Istočasno  so ju uporabljali tudi kot kurirski in obveščevalni center.

Vir: Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 48.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 50.

S Podutiške ceste se zavije na krajšo dovozno pot, ki pripelje do Podutiška 25.

OD LETA 1941 DO 1945

SO BILE V TEJ HIŠI JAVKE IN

ZATOČIŠČE BORCEV NAROD

NO  OSVOBODILNEGA  BOJA.

SOČASNO JE TU DELOVALA

ILEGALNA  TISKARNA,  KI JE

ŠIRILA  LITERATURO IN  BOR

BENO SOCIALISTIČNO MISEL

POD VODSTVOM KPJ.

Obstoječi spomeniki
18.avgust 2021, 22.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
31.3.2024. 00:00
22.8.2021 dopolnil opis D.Divjak, sliko dodala M. Župančič 23. 8. 2021. - M. Hladnik M.Kermavnar, 31. 3. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 3/1 in 3/2
Spominska plošča
Ljubljana
K.o.: 1739 - ZGORNJA ŠIŠKA, št. parc.: 1086/1
6849
Tabor Ruške čete v Bezovcu

Ruška četa je v letu 1942 taborila v Bezovcu t. j. gozdu v bližini vasi Lobnica nad Rušami, v skalnatem pobočju. Iz tega tabora so borci Ruške čete vodili akcije. Bili so močno povezani s prebivalci te partizanske pohorske vasice. Od tu je Ruška četa 3. novembra 1942 odšla v sestav I. Pohorskega bataljona.Vir: Ruški delavec, september 1986, str.3.

LOKACIJA JE OKVIRNA!!!
Neobiskani spomeniki
Bor1974
6.10.2023. 00:00
S.Gradišnik, dodal besedilo, 6. 10. 2023
Spominska plošča
Ruše
9585
Pavla Dolenc, pokopališče Razdrto
Ob cerkvi na severni strani.

DOLENC

PAVLA

22.4.1924

22.12.1943

Obstoječi spomeniki
D. Divjak 10.4.2025
10.4.2025. 00:00
Grob
Postojna
K.o.:2483-RAZDRTO, št.parc.:264/6
8430
Šmihel pod Nanosom-Spominska plošča relejno kurirski postaji P 4a

Bronasta spominska plošča.

Plošča je na Gasilskem domu, pod vetrolovom, levo od vhoda v stavbo, Šmihel 6.

    MED NOV JE TOD DELOVALA
RELEJNA KURIRSKA POSTAJA P 4a

.
    V SPOPADU S SOVRAŽNIKI JE
    13.10.1944 PADEL V BLIŽINI
    PREDMEJE KURIR MIROSLAV ČOHA.
    ROJEN 20. 3. 1922 V LOKAVCU.

S tega pomnika zgodovina slavo poje

junaškim partizanskim kurirjem,

ki tod so v varstvu vseh ljudi

naš veliki boj za svobodo vezali.

      1984    SOBORCI IN KRAJANI

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 21.6.2023
30.6.2023. 00:00
Spominska plošča
Postojna
K.o.: 2475 ŠMIHEL POD NANOSOM, št.parc.: 56/3
182
Učiteljica Ljuba Bavdek, Rigelj

Anton Šparemblek: Ljuba Bavdek - ob 70-letnici rojstva. Logaške novice 6/10 1980. 7.

Spomenik je bil 2016 in 2018 vandaliziran, prvič so zvezdo nadomestili s križem, drugič jo poškodovali in spomeniku odbili srednji triglavski rogelj (po podatkih Vesne Jerina), tretjič pa odstranili tudi zvezdo (po podatkih Lada Nikšiča 31. 8. 2018.

 

 

Lokacija: 45˚ 56' 46'' S 14˚ 12' 8'' V. Spomenik je desno ob cesti Logatec-Rovte, po 500 m, ko cesta s polja pripelje v gozd oz. 300 m pred naslednjim travnikom.

NA TEM MESTU

SO FEBRUARJA 1944. LETA 

DOMAČI IZDAJALCI

ZVERINSKO UBILI 33-LETNO

UČITELJICO LJUBO BAVDEK,

AKTIVISTKO IZ LJUBLJANE.

                             KO ZZB NOV

5. 7. 1975              DOLENJI LOGATEC

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik, fotografiji poškodovanega spomenika Vesna Jerina 2016 in 2018 ter Lado Nikšič 31.8.2018 in 28.8.2020
6.9.2020. 00:00
Dne 28. 8. 2020 je zapaženo (ponovno) sanirano obeležje. Dodan je tudi video nadzor nad to že večkrat iznakaženo enoto dediščine (glej sl. 4). Zahvala za sanacijo gre ZB NOB Logatec in občini Logatec.
skala v obliki Triglava s ploščo
Logatec
1388/2 Log,občina Logatec
6680
Anhovo, talkam

Vir: Seznam Rutar

Vojkova ulica 39 (stari naslov, ki ga omenja Rutar), po parceli bi bilo pred hišo na sedanjem, spremenjenem naslovu: Anhovo 34 Ob obisku septembra 2021 plošče nisem našel. Hiša je močno predelana.
Uničeni spomeniki
M. Kermavnar
6.5.2021. 00:00
2.12.2025. 18:21
M. Kermavnar, 7.9.2021, opomba za lokacijo
Spominska plošča
Kanal ob Soči
k.o. Anhovo, št. parc 1406
9023
Bertoki, pokopališče, Klobas Nino in Bais Bruno

Sistory navaja: Ime in priimek. Anton - Nino Klobas, Oče: Anton, Mati: NULL, Datum rojstva: 10. 10. 1921, Kraj rojstva: Šantoma, Kraj bivanja: Šantoma, Stara občina: Dekani, Nova občina: Koper, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 27. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Potoki pri Boninih, Kraj pokopa: Koper.
.
»Občina Koper
a) Padli borci in aktivisti v NOB in odporniških gibanjih 
[…]
KLOBAS ANTON (Anton), Šantoma
rojen 10. 10. 1921, kmet,
pripadal Istrskemu odredu,
padel 27. 12. 1944 v Potoku pri Boninih«
(Jože Hočevar [Ur.], Seznami žrtev po občinah, Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str. 748)

_____________________________________________________________________

Sistory navaja: Ime in priimek: Bruno Bajs, Oče: Erminij, Mati: Elena, Priimek matere: Klobas, Datum rojstva: 09. 02 1922, Kraj rojstva: Šantoma, Kraj bivanja: Šantoma, Stara občina: Dekani, Nova občina: Koper, Poklic (soc. status): kmet, Narodnost: Italijan, Datum smrti/izginotja: 28 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Bonini, Kraj pokopa: Bertoki.
.

»Občina Koper
a) Padli borci in aktivisti v NOB in odporniških gibanjih 
[…]
BAJS BRUNO (Erminij), Šantoma
rojen 9. 2. 1922, kmet,
padel 28. 12. 1944 v Boninih«
(Jože Hočevar [Ur.], Seznami žrtev po občinah, Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str. 737)

Pokopališče Bertoki, stari del, ob zidu, vzporednem s tlakovano potjo (na njeni desni strani), ki po sredini pokopališča vodi od glavnih pokopaliških vrat proti poslovilni vežici, 9. grob od zidu, ki meji na novi del pokopališča.

KLOBAS                                                   BAIS
[fotografija v medaljonu]      NINO          [fotografija v medaljonu]  BRUNO
                                         1921–1944                                         1922–1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 6.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
6.5.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Koper
K. o. 2604 Bertoki, parc. št. 5891/1
9085
Éva, László/Ladislav, Peter Nádai
Glavna ulica 30, Lendava

[nedokončano]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
17.5.2024. 00:00
spotikavci
Lendava
8411
Ljubljana - Polje, grob družin Meljo in Peterca
Pokopališče Polje, Ljubljana, Oddelek: [1], Vrsta: [17], Grob: [2]

MELJO     [peterokraka zvezda]    PETERCA

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 24.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
24.6.2023. 00:00
Ljubljana
K.o.: 1772 - Slape, št.parc.: 737
2699
Jernej Slapar, Zgornje Vetrno

Jernej Slapar je bil mitraljezec v Tržiški četi, po dražgoški bitki je bil borec Cankarjevega bataljona. Padel je pri Kosu na Ojstrem vrhu.

Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 73.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 280.

.

»Jernej Slapar po dovršeni kriški osnovni okusil trdi kruh čevljarskega vajenca v Tržiču, kjer je tudi obiskoval strokovno nadaljevalno šolo. Ko je odslužil kadrovski rok, ni mogel kot čevljarski pomočnik zaradi napredne borbene dejavnosti za pravice delovnih ljudi nikjer dobiti kake stalne zaposlitve. Bil je dober organizator. Leta 1939 je bil sprejet v KPS. Ko je prišla okupacija, jo bil Jernej kmalu zasledovan od domačih izdajalcev in nemških orožnikov. Na poziv KPS je 30. VII. 1941 zapustil dom in svojce ter odšel kot prvoborce v partizane. Nacistični okupator je imel že napisano smrtno obsodbo našemu narodu, toda iz naših gozdov so že pokale prve puške. Jernej Slapar se je povsod izkazal kot neustrašen, odličen borec. Postal je desetar, vodnik, mitraljezec itd. Bil je v raznih bojih z Nemci pri Dražgošah in drugod. Do zadnjega naboja se je junaško zadržal v zasedi na Ojstrem vrhu v Selški dolini, kjer je padel za narod in pravice delovnega ljudstva dne 21. 1. 1942.« 

Avtor ni naveden, Odkritje spominske plošče Jerneju Slaparju, Tržiški vestnik, Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi tržiške občine, Leto VI, št. 12, Tržič, 15. julija 1957, naslovna stran.

Zgornje Vetrno 7, hiša stoji sredi vasi levo ob cesti proti Gozdu, plošča je na dvoriščni (JZ) fasadi.

V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN ODŠEL V
PARTIZANE 30. 7. 1941 PRVOBOREC
                SLAPAR JERNEJ
ROJ. 23. 8. 1916, PADEL NA OJSTREM 
VRHU 21. 1. 1942 KOT MITRALJEZEC

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 9. 1. 2018
21.2.2024. 00:00
M.Kermavnar, 21.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis
Spominska plošča
Tržič
K. o. 2148 Senično, parc. št. 171/1
4475
Koncentracijsko Taborišče Rižarna, Trst, Italija

Opečnata stavba z velikim zidom, zelo ozek prehod in visokima zidoma. ko se pride v središče taborišča se odpre srhljiv prizor kaj v resnici se je tam dogajalo. Kjer so danes marmorne ploščice in zid z navideznimi vrati - kjer je shranjen pepel umorjenih taboriščnikov, če se obrnete proti jugu je silhueta dimnika kjer je uhajal dim sežganih ljudi, v vsaki od stavb so ohranjene celice kjer so taboriščniki bivali eni čakali smrt in sežig drugi pa v večja taborišča smrti. Pred izhodom pa je celica smrti.

Tu je umrlo 3.000 do 4000 zapornikov. 29. 4. 1945 so nacisti krematorij minirali. 

Muzej je bil odkrit 24. 4. 1975. 

LSI, 1: 148

"Rižarna" /Risiera di Trieste / je dobila ime zaradi nekdanje luščilnice riža, ki je bila v velikih temnih poslopjih. Nemci so med vojno iz Rižarne naredili edino uničevalno koncentracijsko taborišče ( s krematorijem ) v Italiji. Rižarna je pogoltnila stotine partizanov,nemočnih ujetnikov, moških in žensk, zlasti Slovenscev, Hrvatov in Judov. Sedaj je Rižarna italijanski nacionalni spomenik ( Monumento nazionale ). Delegacije iz Republike Slovenije se vsako leto 31. oktobra poklonijo spominu žrtev.

Vir: Spomeniki v Avtonomni deželi FJK, Tomaž Pavšič, Trst 1997

V samem središču Trsta, San Sabba v bližini stadiona Nereo Rocco; možen je dostop z avtomobilom in urejeno je parkirišče ter ob napovedanih dnevih tudi možen ogled "Rižarna" je pod Škednjem ( Servola ) in Sv.Ano, blizu stadiona, na Trgu Martiri della Risiera ( Trg žrtev Rižarne ); vhod je iz Ul.Rato della Risiera št.43.

Celo taborišče je en spomenik z ostankom krematorija, silhueta dimnika kjer so sežigali zapornike, celice in celice smrti. 

Neobiskani spomeniki
Danijel Zlatič D.Divjak 1.6.2022
1.6.2022. 00:00
D.Divjak dopolnil opis in dostop 1.6.2022
taborišče - spomenik
Italija, Trst Trieste
Občina Trst
7428
Muzej revolucije

Muzej revolucije je začel z delom decembra 1963. leta. Načrte zanj je izdelal arhitekt Dušan Samec. Gradivo je zbral in uredil Stane Terčak.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.475

Prešernova cesta.
Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
3.4.2022. 00:00
Zdaj Muzej novejše zgodovine (od 1991). Leta 1963 je začel delovati v stavbi stare mestne hiše, Dušan Samec je naredil le načrte za preureditev sicer precej starejše stavbe. Čez cesto od muzeja, kjer je bil Stari pisker (in še vedno delujoči zapor), je spominska soba s pismi zapornikov in še ena spominska plošča (poleg že dveh posvečenih piskru in že vnesenih). Ta soba je odprta za 3. december ali 8. februar, ker te ob obisku dvorišča povsod izza rešetk gledajo ljudje. -- Urh Ferlež, foto Urh Ferlež 15. 8. 2022
Stavba
Celje
750
Spomenik 40-letnici KPJ

Obelisk je osem kotne oblike, na sredini so vklesane podobe ljudi s katerimi je sam steber razdeljen na dva enaka dela. OB vklesanih podobah so napisi: »SKOJ«, »Živel Tito«, »KPJ«, »OF« in »Tito« ter majhne podobice peterokrakih zvezd ter srpa in kladiva. Nad vklesanimi podobami je večji napis: »Pohod ob žici okupirane Ljubljane« pod njimi pa »Ob štiridesetletnici komunistične partije Jugoslavije. 9. maja 1959.«  Stoji v manjšem urejenem parku.

Spomenik je delo Boža Pengova, svečano je bil odkrit 9. maja 1959.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 54-55.

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 174.

Ob Celovški cesti za avtobusno postajo.

OB vklesanih podobah so napisi: »SKOJ«, »Živel Tito«, »KPJ«, »OF« in »Tito«.

Nad vklesanimi podobami je večji napis: »Pohod ob žici okupirane Ljubljane« pod njimi pa »Ob štiridesetletnici komunistične partije Jugoslavije. 9. maja 1959.«.

Obstoječi spomeniki
Tjaša Žužek, 13.12.2016 19.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
19.8.2021. 00:00
19.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Spomenik 40 letnici KPJ
Ljubljana
1738 DRAVLJE, 792/7
6678
Anhovo, trem talkam
neposredno ob železniški progi, nasproti nove tovarne cementa. Po cesti ob progi cca 530 m južno od hiše Krstenice 4. Pri odcepu v desno makadamske poti z asfatirane ceste zavijete v levo po poseki proti progi.

                           [zvezda]
DNE 23.2.1945
SO TU PADLE
ŽRTVE
ZA SVOBODO
TALKE        JUG
                  NEŽA
                  ANA
                  IVANKA
                      SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
6.5.2021. 00:00
10.1.2026. 11:49
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografije, napis na spomeniku, lokacija
Spominska plošča
Kanal ob Soči
k.o.Anhovo, parc. št. 3290/1
6458
Spomenik Francu Štekarju in Jožefu Koršiču, Jazbine/Gisbana

Spomenik so odkrili leta 1. oktobra 1984.
LSI 2: 203 in 207.

Na Jazbinah / Giasbana Hiša v bližini: Giasbana 16a

Za dragi dom slovenski 

dve mladi sta življenji 

ugasnili. Ne bomo draga 

brata krvave žrtve 

nikdar pozabili.

DIFESERO IL DIRITTO DI 

ESSERE SLOVENI 

E SI SPENSERO DUE 

GIOVANI VITE. 

MAI CARI FRATELLI 

POTREMO SCORDARE 

IL SACRIFICIO PAGATO 

CON SANGUE E VALORE

Padli Partizani

Franc Štekar

1926 - 1943

Jožef Koršič

1925 - 1943

                              zvezda

POSTAVILA

SEKCIJA V.Z.P.I.

ŠTEVERJAN  JAZBINE

OKT.  1984

SEZIONE  A.N.P.I.

IN MEMORIA POSE

SAN  FLORIANO   GIAZBANA

OTT.  1984

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik obiskoval, L. Marušič 14, 1, 2023 D.Divjak 25.6.2023
25.6.2023. 00:00
D.Divjak dopolnil tekst z obeležja in podatke, 25.6.2023
obcestni spomenik
Italija, Števerjan
1840
DRAGA, Spominska plošča prvemu uporu

Odkrita je bila leta 1955 in posvečena splošnemu oboroženemu uporu proti okupatorju, ki se je v teh krajih začel 19. aprila 1942.

Širina plošče 70 in višina 60 cm.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 115-116.

EŠD 22539

V vasi Draga, druga hiša na desni (h. št. 29) iz smeri Loški Potok.

NAJ SPOMINJA DAN 19. 4. 1942
NAS IN NAŠE POTOMCE NA
PRVI SPLOŠNI OBOROŽENI UPOR
OBČANOV PROTI OKUPATORJU.

Obstoječi spomeniki
Vasja Marinč, 12.6.2017 23.april 2021 dopolnil D.Divjak
23.4.2021. 00:00
23.4.2021 dopolnil podatke in dodal tri fotografije D.Divjak
Spominska plošča
LOŠKI POTOK
K.o.: 1584-DRAGA, št.parc.: *223
9415
Jože Luštek, Trebnje

Jože Luštek - Savo je v Trebnjem deloval kot terenec in sicer v Okrajnem odboru OF in sicer v različnih sekcijah. Ko so ga italijanska vojska in belogardisti loviti, za njim razpisali tudi nagrado, je šel v partizansko vojsko, kjer je bil do konca vojne v različnih enotah,  največ v Gubčevi in Cankarjevi brigadi.

Krajevno pokopališče v Trebnjem, prva vrsta nad Veliko grobnico, desno

LUŠTEK [zvezda]
ATI JOŽE 5. 6. 1923 -- 2. 7. 1974
MAMI MARTINA 6. 5.  1928 -- 19. 9. 2000

Obstoječi spomeniki
L.Strajnar in T. Bizjak 19. 12. 2024
19.12.2024. 00:00
Dodal besedilo M. Hladnik 25. 12. 2024
grob z nagrobnikom temnosive in črne barve
Trebnje
k.o.1422 - Trebnje parc. št.: 56
8146
Škofja Loka, pokopališče, Bergant Joško

»Bergant Jože, 1906, Stara Loka, veterinar, aretiran 15. 8. 1943, talec v Gradcu;« (Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 182)

» […] Jože Bergant […]« (Milan Ževart, Stane Terčak [Ur.], 15. avgust 1942 Celje, Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski, Maribor: Založba Obzorja, 1965, str. 388)

Sistory navaja:  Ime in priimek: Jožef Bergant, Datum smrti/izginotja: 15. 8. 1942, Kraj smrti/izginotja: Celje, Kraj pokopa: Gradec.

Pokopališče Stara Loka, Škofja Loka. Hiša v bližini: Stara Loka 69

[križ]
             BERGANTOVI
JOŠKO   veterinar   * 18. 3. 1906
        padel kot talec v Celju
         na Vel. Šmaren 1942

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
9.3.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Škofja Loka
K. o. 2027 Štara Loka, parc. št. 578/5
8815
Taborišče izgnancev karmeličanski samostan Straubing, Spodnja Bavarska, Nemčija
Vir:Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945, Maribor 1968

Geslo: izgnanci123

Neobiskani spomeniki
D.Divjak 17.2.2024
17.2.2024. 00:00
Nemčija, Straubing, Spodnja Bavarska/Niederbayern