| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Komen - Doprsni kip narodni heroj Anton Šibelja-Stjenka |
Osnovna šola se imenuje po narodnem heroju Antonu Šibelja-Stjenki, ki je bil
rojen 21.aprila 1914 v bližnji vasi Tomačevica. Pred šolo se na marmornatem
podstavku nahaja njegov doprsni kip. Na podstavku je napis NARODNI HEROJ ANTON
ŠIBELJA-STJENKA |
Pred vhodom v osnovno šolo na levi strani.
Komen 61A |
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 12.april 2020 |
9.9.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9.9.2024, dodal povezavo na Primorske novice. OŠ Komen se še imenuje po Antonu Šibelja-Stjenki in spomenik tudi stoji. |
Doprsni kip |
Komen |
K.o.: 2412-KOMEN, št.parc.: 747/3 |
|
KAPCA-Spominska plošča padlim in umrlim udeležencem NOV |
Po boku na Vaneči in smrti Daneta Šumenjaka in soborca Alojzija Kosija 20. oktobra 1944, so sledile aretacije tudi na lendavskem območju. Tako so madžarrski orožniki na domu pri Magdičevih na Kapci iskali Franca Magdiča, narodno zavednega Slovenca in simpatizerja NOG v Prekmurju. Ob hišni preiskavi pa so odkrili njegovega brata Antona Magdiča, rojenega leta 1923, in Jurija Magdiča, rojenega leta 1925, ki sta se skrivala doma kot ubežnika iz madžarske vojske. Aretirali so oba in še 66-letnega očeta Jakoba Magdiča, rojenega 1878. Vse tri so odpeljali v zapore na Szombathely in nato v Komarno, od tam pa 12. novembra v nemška taborišča. Vsi trije so spomladi 1945 umrli v taborišču Dachau.Nikolaj Leček, s partizanskim imenom Piki, rojen 1914 v Gaberju pri Kapcu, je bil borec prekmurske čete, edini Madžar v enoti, ki pa je dobro govoril slovensko. Ob umiku skupine borcev te čete iz Nedelice 27. februarja 1945 proti Strehovskim goricam je v boju z madžarsko vojsko 1. marca 1945 ob prehodu čez naraslo Ledavo pri Nedelici utonil. Nosil je precej strila, teža ga je potegnila na dno naraslega potoka, v katerega je skočil prvi.Spominska plošča na gasilskem domu je bila odkrita 29. novembra 1982. |
V središču naselja se nahaja gasilski dom domačega gasilskega društva, Gornja ulica 29. |
PADLI IN UMRLI UDELEŽENCI NOB LEČEK NIKOLAJ MAGDIČ JAKOB MAGDIČ ANTON MAGDIČ JURIJ . SLAVA JIM! OBČINSKI ODBOR ZZB NOB LENDAVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 6. junij 2020
Foto: N. Plečko 18. julij 2020 |
6.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Lendava |
K.O.: 162-KAPCA, št.parc.: 2150 |
|
Razdrto - Spominsko znamenje NOB |
Iz neobdelanih kamnnov sestavljen spomenik ima na eni strani kamnito ploščo z napisom, ob strani pa še železno ploščo dodano 6.6.1981 Spominsko znamenje je bilo postavljeno 14.7.1951. (Po JSNP 155 je bilo postavljeno 22. 7. 1951.) EŠD 19389 |
Spomenik je postavljen sredi vasi sredi trikotnega trga ob križišču glavne ceste s cesto proti pokopališču, izhodišču za Nanos, za Veliko Ubeljsko. Hiša v bližini: Razdrto 8 |
1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko, 29.11.2019. Dopolnil M. Kermavnar, 20.5.2020 |
26.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2021 |
vaški spomenik |
Postojna |
K. o. 2483 Razdrto, parc. št. 2705/3 |
|
Padlim žrtvam, Borovec |
Na nekdanji šoli je vzidana črna marmornata plošča (85x97 cm) z napisom. Stavba je bila pred 2. svetovno vojno župnišče ob cerkvi, ki so jo po vojni porušili. Dolgo je v stavbi delovala gostilna, danes pa je privatna hiša. Ostali podatki niso znani. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Jani Luštrek 23. 11. 2024 poroča: Kolikor je Jani lahko ugotovil, ni bila stavba nikoli župnišče. Zgrajena je bila leta 1859 kot nemška enorazrednica. Po vojni so jo nadzidali in spremenili v gostilno Mutičev hram. Trenutno (8. 11. 2024) je videti zapuščena. |
Hiša stoji na križišču cest, ki vodijo proti Kočevski Reki, Osilnici in Banja Loki. Naslov: Borovec pri Kočevski Reki 4. |
[zvezda] V OKOLICI BOROVCA SO AVGUSTA ANŽUR FRANC GOR. BRIGA SLAVA JIM KO ZZB KOČEVSKA REKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017 |
23.11.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 2. 11. 2024, po predlogi Luštrek Janija odpravil drobne napake na napisu na plošči, status postavil na obstoječ, dodal opažanje ob obisku, dopolnil lokacijo in dodal Janijevo fotografijo 2. Dodal tudi fotografijo iz Google SV. |
Spominska plošča |
Kočevje |
1589 BOROVEC, 2563/5 |
|
Dob, pokopališče, Rems Franc |
Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Rems, Oče: Alojz, Mati: Marija, Po domače: Grdavov, Datum rojstva: 29. 10. 1904, Kraj rojstva: Paloviče, Kraj bivanja: Količevo, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 04. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Lipa pri Žužemberku, Kraj pokopa: Lipje. Opomba |
Pokopališče Dob, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Dob, P: S, V: 2 3, S: 3 7 0 (Iskalnik grobov Domžale, Dob Dostop: 8. 6. 2024). |
REMSOVI FRANC * 1904 + 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.6.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
|
10.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1943 Dob, parc. št. 1/2 |
|
Alojz Muršec, Črmljenšak |
Aprila 1945 so člani okrajnega odbora OF Lenart napadli skupno nemških vojakov pri kmetu Alojzu Muršcu. V boju so zajeli enega nemškega vojaka, eden pa je bil ubit. Nemci so se zelo maščevali; domačijo so požgali, družino in več sosedov pa zaprli. Gospodarja Alojza Muršca so skupaj z njegovim bratom obesili. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978 Na domačiji Alojza Muršeca je vzidana spominska plošča. Zaradi sodelovanja s partizani so gestapovci Muršeca obesili, domačijo pa zažgali (april 1945). Spominsko ploščo je odkril KO ZZB NOV Voličina ob 30-letnici osvoboditve leta 1975. EŠD 7126 |
Črmljenšak 33. |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL NAD 30 LET POK. ALOJZ MURŠEC KATERI JE BIL 17.APRILA 1945 OD GESTAPOVCEV OBEŠEN IN TA DOMAČIJA POŽGANA [zvezda] OB 30 LETNICI 1975 V SPOMIN K.O.Z.Z.B. NOV VOLIČINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Dopolnil D.Divjak, 2. maj 2020 |
2.5.2020. 00:00 |
— |
Ob pogovoru z domačinom, Ludvikom Kranjcem, daljnim sorodnikom pokojnih, so Nemci brata Alojza in Janeza obesili v povračilo, ker naj bi druga skupina napadla tri nemške vojake, od tega enega ubila, dva pa sta pobegnila. Pridivjali so Nemci in zajeli nedolžna brata ter ju obesili ob cesti Trnovska vas-Trnovski vrh, na kraju, kjer danes stoji spomenik. Ludvik je bil v daljnem sorodstvu tudi z ženo pokojnega Jožeta Lacka.
Po "Sistory" je bil Alojz rojen 14.04.1885 na Bišu, kmet, poročen, živel na Črmljenšaku 033, čigar kmetijo so ob uboju požgali, brat Janez pa 25.04.1897 v Bišu, prav tako poročen, kmet, živel na Bišu.
Zgornji dopis ter sliki "2-3" Bor1974-16.IIII.2023 |
Spominska plošča |
LENART V SLOVENSKIH GORICAH |
K.o.: 559-ČMRLJENŠAK, št.parc.: *76 |
|
SVETI GREGOR - Grob Vladimir - Mirko Smotlak |
Ob zadnjem zidu, v levem delu, se nahaja urejen in obnovljen grob padlega zamejskega partizana iz Mačkovelj ( na italijanski strani pod Ospom). Na tem pokopališču je bilo pokopanih med vojno kar nekaj padlih neznanih partizanov, ki so padli v okolici Svetega Gregorja. »5. SMOTLAK Mirko, partizan. Rodil se je 25. decembra 1927 v Mačkovljah pri
Dolini, Trst. V NOV je bil od 7. februarja 1944. Padel je 8. marca 1944 pri
Ortneku. |
V središču naselja na levi strani ceste, ki pelje proti Velikim Laščam. |
VLADIMIR - MIRKO SMOTLAK MAČKOLJE * 25.12.1927 ORTNEK + 8. 5. 1944 . V TRAJEN SPOMIN POSTAVILA DRUŽINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
29.junij 2021 D.Divjak |
3.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1. 8. 2024, po predlogi Zdenke Primožič v Opis dodal podatke iz literature. |
Grob |
Ribnica
|
K.o.: 1614 - SLEMENA, št.parc.: 1 |
|
Podobeno - Spomenik skojevkama |
Spomenik je bil odkrit septembra 1964. Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 215-216. https://zbnobskofjaloka.weebly.com/podobeno.html »Ob zadnji ofenzivi za veliko noč 1945 so beli odvlekli vaščane na križev
pot, katerega postaje ne bodo nikoli pozabljene. Spominska plošča na Pavletovi
hiši, surovo oklesan kamen na njivi v Podobenu, pokopališki zid v Poljanah – to
so postaje. […] Anica je pomolčala. Drobna Šuštarjeva mama je čakala prav tega. Preletela je s pogledom naše obraze in začela mirno: ' Našo Marico so pa ubili. V tisti zadnji ofenzivi.' Ne silne bridkosti ni bilo v besedah ne grenke obsodbe. Bila je hladna, nespremenljiva resnica. Vsi smo molčali. 'Tisti kamen v Podobenu na njivi ob vodi je njen spomenik. Njen in pa Pavletove Mici.' To je bilo v zadnji ofenzivi. Beli so vedeli, da se ne bodo mogli več vrniti, pa so uničevali ljudi in njih bivališča. Lažje bi bilo v Delnicah našteti hiše, kjer takrat niso nikogar ubili ali odpeljali kot tiste, kjer je vladalo zatišje. Oče Šuštar je umrl že enainštiridesetega. Starejši sin je šel s partizani na Kalški vrh in padel. Trije Šuštarjevi pa so padli v zadnji ofenzivi: enega sina so ubili v Loki, drugi je padel pod Prevalom, hči pa v Podobenu. 'Nuša je bila učiteljica,' je pripomnila Anica. Nuša je bilo partizansko ime Šuštarjeve Marice. Bila je drobno, nadarjeno dekle. Želela je študirati. Ob začetku vojne je imela petnajst let. Ko so otroci iz Delnic in njihovi starši sklenili, da ne marajo nemških šol, je v neki hiši pod Prevalom začela s slovensko partizansko šolo. Od takrat naprej so ji vsi rekli učiteljica Nuša. Otroci so imeli celo šolske zvezke in pisali so naloge o junakih – borcih, o svobodi in o naši lepi domovini, pa o rojstni vasi. Učila jih je iger in nastopali so na mitingih. Šolske zvezke je skrivala doma v krušni peči. Spredaj je bilo dračje in Šuštarjeva mama je imela vse pripravljeno, da zaneti, če bi Nemci le zaslutili. Ob zadnji ofenzivi je res zažgala zvezke – beli pa so kljub temu zažgali hišo in dotolkli Nušo. 'Sinovi so bili partizani, Nuša pa partizanska učiteljica,' je vdano rekla Šuštarjeva mama in prekrižala roke v naročju. 'En sin je ostal živ. Na dom se je poročil. A kdo ve, kaj se je naselilo v njem, veselje gotovo ne. Kot da mu je s krvjo padlih bratov in sestre odtekla volja. Že mora biti tako.'«
Vodnik po partizanskih poteh , Ljubljana: Borec, 1978, str. 266. |
2,5 km iz Poljan nad Škofjo Loko, na levi strani ceste, 500m pred razcepom cest proti Delnicam oziroma Javorjem |
[zvezda] NA TEM MESTU STA BILI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič, 3.7.2018 |
15.2.2025. 00:00 |
— |
Obisk spomenika M. Hladnik 13. 1. 2024
Zdenka Primožič 15. 2. 2025 dopolnila Opis z odlomkom iz knjige Neže Maurer Zveza mora ostati. |
kamen |
Gorenja vas |
2040 PODOBENO, 884 |
|
Ivan Lombar |
Sistory navaja Ime in priimek: Janez Lombar. »Lombar Ivan-Jošt, rojen 4. avgusta 1919 v Bohinjski Beli, pravnik iz Huj,
član okrajnega odbora OF Kranj.21. marca1944 ga je tolpa raztrgancev, kasnejših
domobrancev, ujela in ga ranjenega odvedla v Kranj, kjer so ga 23. marca 1944
umorili. (KUVZ, fasc. 31 z-6699 v A Slovenije)« -- Silvo Grgič, Zločini
okupatorjevih sodelavcev. 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji
Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB
Slovenije, 1997, str. 203. |
Mestno pokopališče Kranj, D – 9/1, 2 |
Napis na nagrobni plošči |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
23.2.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Brezovica, Grobnica na pokopališču |
Skupno
grobišče 16 borcev NOV in žrtev vojne |
Krajevno pokopališče Brezovica.
Grobnica leži v sredini pokopališča tik za križem.
Hiša v bližini: Brezovica 3 |
MOLČE STE PADLI V NAŠE DNI ZAZRTI PADLI BORCI NOV BAČ BAN ANTON BREZOVICA HOTEŽ FRANC GRADIŠČICA KASTELIC ANTON SKADANŠČINA GRDEVIČ JOŽEF GRADIŠČE JURIŠEVIČ ANTON BUJE DRUŠKOVIČ MATEVŽ POGAČE MEJAK ANDREJ MILJE ŠTEFANČIČ BORIS JURIČI - ZMINJ MARIJA MARETIČ POVŽANE KLJUN ROMUALD ROŽICE KRIŽMAN ALOJZ MARKOVŠČINA KLJUN MARIJA VEL. LOČE KOCJANČIČ JOŽEF LUPOGLAV DERMAK JOŽEF OSTROVICA JOŽEF DUJMOVIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
Dopolnil D.Divjak 28. september 2020 |
14.8.2020. 00:00 |
— |
28.9.2020-dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 20.11.2021, dopolnil napis na spomeniku, fotografije |
— |
Hrpelje-Kozina |
K.o.: 2561-BREZOVICA, št.parc.: 1920 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Soklič Lovrenc |
SIstory navaja Ime in priimek: Lovrenc Soklič, Oče: Vinko, Mati: Ivana, Datum rojstva: 14. 08. 1905, Kraj rojstva: Zgornje Laze, Kraj bivanje: Spodnje Gorje, Datum smrti/izginotja: 09. 08. 1941, Kraj smrti/izginotja: Razke na Mežaklji, Kraj pokopa: Zgornje Gorje. »[…] SOKLIČ LOVRENC Rojen 15. avgusta 1905 na Zgornjih Lazah na srednji gorski kmetiji. Kmalu je odšel za kruhom in postal delavec. Dne 9. avgusta 1941 se je vračal z dela in tedaj je padel, zadet od nemške krogle.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 471 – ob fotografiji) |
Pokopališče Zgornje Gorje |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Ljubljana, Žale, Družina Ziherl (Branko, Josip, Miloš, Ana, Boris) |
Boris Ziherl:https://sl.wikipedia.org/wiki/Boris_Ziherl |
Ljubljana, Pokopališče Žale, oddelek zid B, vrsta L2, grob 9 |
R O D B I N A Z I H E R L BRANKO * 9. 9. 1916 PADEL 1942 V KOČEVSKEM ROGU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1. 6. 2023, po slikah in besedilu M. Luštrek |
1.6.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Slivno |
O postaviteljih plošče: Jusi oz. srenje se v Italiji združujejo v agrarne skupnosti na ravni pokrajine, te agrarne skupnosti se nadalje združujejo v deželne agrarne skupnosti, predstavniki deželnih agrarnih skupnosti pa sestavljajo »Državno konzulto za skupno lastnino«, ki je organizirana na ravni države Italije in ima sedež na Padričah. |
Na Z pročelju cerkve sv. Marije Magdalene v Slivnem. |
PADLI VAŠČANI V N. O. B. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 5.2.2022 |
7.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.2.2024, dodal besedilo na spomeniku. |
Spominska plošča |
Italija, |
— |
|
Spomenik na sotočju Merčevega potoka in Vidmovca |
Nad vasjo Gosteče je spomenik posvečen
šestim partizanom, ki so padli v sovražnikovi hajki jeseni 1944. Spominsko
obeležje sestavljajo kamnit zid debeline 20 cm, širine 159 cm in višine 147 cm,
izdelan iz žaganih kvadrov hotaveljskega marmorja in dve napisni plošči. Zgornja
75 x 45 cm in spodnja 40 x 112 cm, iz sivega marmorja. Odkrito je bilo novembra
1981, vzdržuje ga krajevna skupnost Trata. Na gozdnih pobočjih
nad vasjo Gosteče so imeli leta 1943 svoj sedež okrajni odbori OF, ZMS in SKOJ
ter Okrajna gospodarska komisija Škofja Loka, v začetku leta 1944 pa tudi
Okrajni komite KPS za Škofjo Loko. Jeseni 1943 se je sem priselila še puškarska
delavnica A-13 Gorenjskega odreda. Tu se je odvijala široka politična dejavnost,
kar sovražniku ni ostalo prikrito, še posebno ne škofjeloškim
domobrancem. 24. oktobra 1944 so Nemci in domobranci odkrili sedež gospodarske komisije in ob tem ubili načelnika Antona Čadeža. Ranjenega so strahovito mučili in nato ustrelili. Hkrati z njim so ujeli mladega partizana, ki pa grozljivega mučenja ni zdržal in je izdal sedeže omenjenih organizacij. V veliki hajki 11. novembra 1944 so sovražniki obkolili celotno zaledje do demarkacijske črte in v zavetišču puškarske delavnice ujeli in ustrelili pet borcev. Padli borci: Spominska plošča posvečena tu navedenim padlim je tudi na gasilskem domu na Gostečah.
Viri:
Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 141-143.
Franc Podnar: https://zbnobskofjaloka.weebly.com/goste269e.html
|
Spomenik je na sotočju Merčevega potoka in Vidmovca J od Gosteč.
Dostop do obeležja po grapi iz vasi Gosteče 0,4 km.
|
Zgornja plošča ima napis: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič |
25.10.2021. 00:00 |
— |
— |
kamnit zid z dvema napisnima ploščama |
Škofja Loka |
— |
|
Bonini, Karel Božič |
Avtor spomenika in pobudnik postavitve je tovariš Serafin Turk rojen leta 1933 iz Pobegov. Za ureditev skrbi Združenje ZB Pobegi. Spomenik je sezidan iz grobo obdelanih kosov sivega kamna, na sredi je vzidana črna granitna plošča z napisom in zvezdo v rdeči barvi. Odkrit je bil 4. 7. 1976 v spomin na tem mestu padlemu borcu Komande Mesta Koper Karlu Božiču - Juretu.
|
Iz vasi Boninov po cesti proti Pradam - Bertokom, med cesto, ki iz Boninov pelje v Vanganel in poljsko potjo, nasproti hiše Bonini 32, v zaselku Cerej nad Bertoki. |
NA TEM MESTU JE ŽRTVOVAL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE ZA SVOBODO DNE, 21. 03. 1945 BOREC BOŽIČ KAREL KOMANDE MESTA KOPER. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 19. 02. 2017 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik |
Spomenik |
Koper |
2604 BERTOKI, 3014/2 |
|
Sv. Peter, pokopališče, Kocjančič Franc in Emil |
Emil Kocjančič: Sistory navaja: Ime in priimek: Emil Kocjančič, Oče: Štefan,
Mati: Ana, Datum rojstva: 17. 10. 1923, Kraj rojstva: Sv. Peter, Kraj bivanja:
Sv. Peter, Stara občina: Piran, Nova občina: Piran, Poklic (soc. status): kmet,
Datum smrti/izginotja: 27. 04. 1943, Kraj smrti/izginotja: Cagliari, Kraj
pokopa: Cagliari, Država pokopa: Italija. Vojni status: italijanska vojska,
Vzrok smrti: žrtev bombardiranja na letališču v Cagliariju. Franc Kocjančič: Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Kocjančič, Oče:
Štefan, Mati: Ana, Datum rojstva: 05. 10. 1925, Kraj rojstva: Sv. Peter, Kraj
bivanja: Sv. Peter, Stara občina: Piran, Nova občina: Piran, Poklic (soc.
status): kmet, Datum smrti/izginotja: 02. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Lisec
(v gmajni), Kraj pokopa: Vrhovo. »KOCJANČIČ Franc, partizan. Rodil se je oktobra 1925 pri Sv. Petru, Piran.
Padel je pri Dobrniču, verjetno 29. aprila 1944. (Vir: Zlata knjiga ZZB Piran,
str. 34; L. Ambrožič, Gubčeva brigada, str. 633) |
Pokopališče Sv. Peter/Piran,Iskalnik grobov Piran, Oddelek: 20, Vrsta: 0
Številka groba: 57. [Elektronski vir] Iskalnik grobov Piran Dostop: 30. 12. 2024. |
[križ] Emil 1923 - 1943 Franc 1925 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.1.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
4.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Piran |
K. o. 2633 RAVEN, parc. št. 1308 |
|
V spomin padlim 1941 - 1945 - Šentrupert |
Celjska četa, ustanovljena 20. 7. 1941 na Resevni, z operativnim področjem jugovzhodno od Voglajne in Savinje, je opravila vrsto diverzij proti okupatorju v bližini Celja in okolici. V nekaj nevarnih okoliščinah in hudih bojih proti mnogo večjim oboroženim okupatorjevim silam je utrpela hude izgube. Zadnji boj so izdani borci te čete bili 27. 8. 1941 v Zavškovem mlinu, v grapi pod naseljem Breze. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 491. |
Ob parkirnem prostoru sredi vasi Šentrupert, na severni strani ceste.
Hiša v bližini: Šentrupert 91 |
"V spomin padlim 1941--1945" "BUČAR JOŽE DEŽELAK ALOJZ DEŽELAK FRANCKA DEŽELAK JOŽE GAČNIK ANTON GRADIČ IVAN HRASTNIK FRANC KNEZ IVAN KOVAČ IVAN KUNEJ MILOŠ MAČKOVŠEK ALOJZ MELINC MIHA MRAZ ALOJZ MUŠERLIN ADAM OPREŠNIK MIHA PUŠNIK ALOJZ PUŠNIK FRANC RAZBORŠEK KARL RAZBORŠEK IVAN" "RIOLINI IVAN ROMIH LUDVIK REZEC FRANC SENICA FRANC ŠKOBERNE ALOJZ TRUPI FRANC VIDEC JAKOB ZAJC JERNEJ ZAPUŠEK JOŽE Borci 1. celjske čete 27. 8. 1941 v Zavškovem mlinu Junis Mehmed - Arabec Mlakar Jože - Istok Srebotnik Jože Šlander Vili - Grom Verčkovnik Mirko - Džoni SLAVA NJIM!" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 5. 2017
D.Divjak 29.8.2022 |
21.10.2023. 00:00 |
— |
Bor1974, 28.XII.2020
Dodal posnetke Staneta Gradišnika D.Divjak 29.8.2022
S.Gradišnik, 21. 10. 2023, dodal opis. |
spominski plošči v zidu, ki obdaja tlakovano ploščad, in steber z zvezdo |
Laško |
1032 ŠENTRUPERT, 657 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Dežman Jože |
Sistory navaja Ime in priimek: Jožef Dežman, Oče: Jožef, Mati: Marija, Po domače: Pri Miševcu v Sebenjah, Datum rojstva: 01. 08. 1910, Kraj rojstva: Podhom, Kraj bivanja: Sebenje, Datum smrti/izginotja: 23. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Spodnja Radovna, Kraj pokopa. Zgornje Gorje. »[…] 22. DEŽMAN JOŽE Rojen 1900 v delavski družini v Podhomu in zaposlen v jeseniški tovarni. Že pred vojno je sodeloval v naprednih društvih. Po okupaciji je kmalu začel pomagati partizanom, v NOV pa se je vključil 12. aprila 1944. Postal je član rajonskega odbora OF in član KP. Padel je ubit iz zasede v Radovni dne 23. julija 1944.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 436 – ob fotografiji) |
Pokopališče Zgornje Gorje |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Plošča relejni postaji P-7 |
.Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
Iz D. Trebuše po cesti Gorenjo Trebušo. Ko prispemo do križišča, kjer stoji mosrednji spomenik je na desni strani stavba starega Zadružnega doma. Plošča je na stavbi ob vhodu. |
V GORENJI TREBUŠI JE V ČASU EDVARD BAGON 1910-1945 SOBORCI IN VAŠČANI 1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 28.9.2019 |
25.5.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25. 5. 2023, prestavil zvezdico na dejansko lokacijo na hiši štev. 41popravki in dopolnitve besedila M. Luštrek |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Brje, Plošča posvečena padlim v NOB in žrtvam |
Napisna plošča je pravokotne oblike (124 120 cm)iz sivega marmorja, napis je vklesan in obarvan. Datum odkritja: 5.5.1955 Vir foto 1 in 2: Google maps Vir foto 4/2: Zavod za spomeniško varstvo Gorica, 1982 Vsa imena na plošči so napisana na bližnjem spomeniku padlim. |
Na cestni fasadi (nekdanje) osnovne šole, Brje 53
26.8.2021 je fasada šole sanirana. Na njej ni nobene spominske plošče, ki je vidna še na Street View iz leta 2013. Usode plošče nisem raziskoval.
V zgradbi je sedaj Center za promocijo in predelavo kmetijskih pridelkov. MK
|
PADLIM BORCI BIRSA MIROSLAV 1918 - 1943 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA ŽUPNIK BANDELJ ERNEST 1915 - 1945 SLAVA JIM! |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.8.2020. 00:00 |
— |
6.7.2021 dodal posnetka D.Divjak
M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografije 3, 4/1 in 4/2 ter sprememba lokacije |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
2395 Brje, 859/3 |
|
Ihan, pokopališče, Kvas Anton |
Sistory navaja: Ime in priimek: Anton Kvas, Oče: Jurij, Mati: Marija, Datum rojstva: 30. 05. 1902, Kraj rojstva: Prelog, Kraj bivanja: Prelog, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): mizar, Datum smrti/izginotja: 05. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Sv. Križ pri Moravčah, Kraj pokopa: Ihan. »188. KVAS Anton-Damjan, iz Preloga pri Domžalah, aktivist OF. Najprej so
kamniški domobranci ujeli dva kurirja v Vinjah. Drugi dan, 5. oktobra 1944, so
ujeli njega in tri aktiviste in jih ubili. (Vir: Dr. Tone Ferenc, Ljudska oblast
v kamniškem okrožju 1944, str. 171, Zbornik, Kamnik 1479–1979)« |
Pokopališče Ihan, Iskalnik grobov Domžale, Ihan, P: C, V: 1, S: 1 1 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 12. 6. 2024) |
[razpelo] ANTON 30. 5. 1902 - 5. 10. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
12.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151 |
|
Ihan, pokopališče, Rape Vladimir in Marjan |
Vladimir Rape: Sistory navaja: Ime in priimek: Vladimir Rape, Oče: Jože, Mati: Alojzija, Po domače: Rapetov, Datum rojstva: 25. 07. 1925, Kraj rojstva: Zaboršt, Kraj bivanja: Zaboršt, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 13. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Martinj vrh, Kraj pokopa: Ljubljana. Opomba: Podatek o dnevu rojstva je v Sistory (25.) drug kot na nagrobniku
(6.).Vladimir Rape je napisan tudi na spomeniku v Spominskem parku pri cerkvi
Sv. Martina v Stražišču pri Kranju. Marjan Rape: Sistory navaja: Ime in priimek: Marijan Rape, Oče: Jože, Mati: Alojzija, Po domače: Rapetov, Datum rojstva: 09. 09. 1927, Kraj rojstva: Domžale, Kraj bivanja: Zaboršt, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti/izginotja: 28. 09. 1945, Kraj smrti/izginotja: pri Drganjih Selih, Kraj pokopa: Dolenjske Toplice. Opomba: Sistory navaja letnico smrti 1945. Marjan Rape je napisan tudi na spominski plošči 13 padlim dijakom srednje šole v Domžalah. |
Pokopališče Ihan, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Ihan, P: C, V: 1, S: 7 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 12. 6. 2024). |
[križ] MARJAN 9. 9. 1927 pad. 28. 9. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
12.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151 |
|
Žarščina |
V zaselku Žarščina je delovala v baraki nad vasjo telefonska centrala. Bila je izdana in enota X. Mass jih je obkolila ter tri partizane ustrelila. |
Iz Kanala se peljemo na Lig in po Kanalskem Kolovratu proti Brdam. Pod Korado, kjer je križišče in spomenik prisege borcem zavijemo desno in se spustimo po cesti do zaselka Žarščina, kjer je spoominska plošča. Plošča je bila obnovljena v mesecu marcu 2020. |
V LETIH 1944 -1945 JE DELOVALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič |
6.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Kanal ob Soči |
2275 PLAVE, 1752 |
|
Dunaj -- selske žrtve |
Na marmorni plošči je pod besedilom pritrjenih 13 lesenih jagod in leseno rezilo sekire, ki simbolizirajo glave žrtev in giljotino. V spominsko
sobo,
v kateri je ta plošča, vodijo vrata z napisom
"GEDENKSTÄTTE". Skoznja vstopimo v predprostor, ki je za sedaj prazen, a
predsednik sodišče Friedrich Forsthuber je napovedal, da bo spomladi 2024 v njej
urejena širša predstavitev žrtev nacionalsocialističnega sodnega režima. Na
nekdanje morišče vstopimo skozi naslednja vrata z napisom "ZUM
HINRICHTUNGSRAUM". Na levi steni je velika fotografija giljotine, s kakršno so
nacisti pokončevali obsojence. V kotu, obloženem s keramičnimi ploščicami, je
oltar in ob njem pipa, na katero je bila pritrjena cev za splakovanje krvi. Na
tleh je odtok za kri, sedaj prekrit z mrežo -- stojalom za sveče. Vse spominske
plošče so na desni steni. Na zadnjo steno je obešenih več trakov v barvah
avstrijske zastave in z napisom "Niemals vergessen".
Po priključitvi Avstrije k Tretjemu rajhu leta 1938 so bili mnogi tamkajšnji Slovenci vpoklicani v Wermacht. Nekateri se pozivu niso odzvali, ampak so se skrili, mnogi na ozemlje sosednje Jugoslavije. Podobno velja za nekatere, ki so vojaščino že služili. Med njimi je bil tudi Tomaž Olip iz Sel. Ko so Nemci leta 1941 zasedli še Jugoslavijo, se je vrnil v domačo vas in si junija 1942 v Hlipovčnikovem jarku zgradil skrivni bunker. Tako kot številni drugi dezerterji, ki se jih je oprijel naziv »zeleni kader«, je velikokrat pomagal partizanom, a se jim ni pridružil. Po izdaji zajetega Petra Blažiča je gestapo 1. decembra vdrl v bunker ter v njem prijel Olipa in Jaka Oražeja. V bunkerju je našel tudi Olipov dnevnik. V prvih mesecih 1943 so sledile številne aretacije koroških aktivistov, nekaterih razkritih tudi na podlagi Olipovega dnevnika. Proti 134 je celovški gestapo vložil ovadbe zaradi veleizdaje. Petintridesetim, vključno z omenjenima, so začeli na ljudskem sodišču v Celovcu soditi 7. aprila. Zloglasni sodnik Roland Freisler, ki je za to priložnost prišel iz Berlina, jih je dva dni kasneje trinajst obsodil na smrt. Prepeljali so jih v »sivo hišo« na Dunaj, kjer so jih 29. aprila obglavili z giljotino. Čeprav niso bili vsi prav iz Sel, ampak so bili nekateri tudi iz okoliških krajev, so znani kot "selske žrtve". (Povzeto po Brigitte Entner: Kaj človek vse doživi!/Was der Mensch alles erlebt! Mohorjeva družba, Celovec 2018) . Ploščo so ob 50. obletnici zločina postavili Center avstrijskih narodnosti in vaščani Sel. . Soba je javnosti dostopna vsak prvi torek v mesecu ob 15. uri. O tem obveščata stekleni plošči v nemščini in angleščini obakraj vhoda na sodišče. . Glej obeležje na cerkvi na avstrijskem Koroškem, Sele - Fara |
Dunaj, Plošča je nameščena v spominski sobi (nekdanjem prostoru za usmrtitve) v pritličju deželnega sodišča za kazenske zadeve ("siva hiša") na Landesgerichtsstrasse 11. |
IM GEDENKEN AN DIE OPFER
DER NS-GEWALTHERRSCHAFT, DIE AUFGRUND IHRER VOLKSGRUPPENZUGEHÖRIGKEIT UND IHRER DEMOKRATISCHEN GESINNUNG VERFOLGT WURDEN V SPOMIN IN OPOMIN! NJIM NA ČAST! DICSÖSÉG EMLÉKÜKNEK! ČEST JEJICH PAMATCE! PATIW TUMENGE! ERRICHTET AM 50. JAHRESTAG DER ENT- HAUPTUNG DER 13 OPFER AUS ZELL/SELE UND DEN BENACHBARTEN SÜDKÄRNTNER GEMEINDEN. IN AUF- RECHTER EHRERBIETUNG * ÖSTERREICHISCHES VOLKS- GRUPPENZENTRUM * BÜRGER AUS ZELL/SELE * 29.4.1993 Nad to ploščo je še deset medeninastih plošč s 536 imeni žrtev nacionalsocialističnega sodnega režima v letih 1942 do 1945. Med njimi je tudi več slovensko zvenečih imen in seveda vseh 13 "selskih žrtev". Njihova imena so zapisana po nemško: . DOUJAK JOHANN GREGORITSCH FRANZ KELICH FLORIAN KELICH ULRICH OLIP MARIA OLIP THOMAS ORASCHE BARTHOLOMÄUS ORASCHE JAKOB ORASCHE JOHANN PASTERK GEORG PRISTOVNIK FRANZ SCHUPANZ MICHAEL WEINZERL FRANZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, po besedilu in fotografijah Mojce in Janija Luštrek |
26.9.2023. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Avstrija |
— |
|
Partizanska bolnišnica R6 Javoršica-Loka pri Žusmu |
Delno vkopan objekt pravokotnega tlorisa je zgrajen iz brun, prekrit s strešno lepenko, na katero je bila nasuta zemlja. Bolnica z oznako R6 je bila zgrajena leta 1944. V njej je bilo prostora za 12 ranjencev, bolničarko, kuharico in oskrbnika. Obnovljena je bila leta 1977 in 2002. EŠD 15616 https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Partizanska-bolnisnica-R-6-v-Javorsici/ Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Ob lokalni cesti Loka pri Žusmu-Virštanj.
Dostop:
z avtom: iz smeri Gorica pri Slivnici—Dobrina—Virštanj do domačije na levi strani, označeno z informativno tablo.
peš: od domačije Žlender-Bah (kjer se nahaja tudi ključ od bolnice) 700 m po kolovozu
|
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 30.03.2019 |
30.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Rekonstrukcija partizanske bolnišnice-zemljanke |
Šentjur |
— |