| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Nedelica, Grob narodnega heroja Štafana Kovača, |
Grob predvojnega revolucionarja, Štefana Kovača -Marka, narodnega heroja,
padlega v NOV 18. 10. 1941. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 242. . Geslo: herojgrob1234 |
Nedelica, pokopališče.
Grob leži takoj pri vhodu in je za razliko od ostalih grobov frontalno postavljen nasproti vhoda.
Hiša v bližini: Nedelica 152 |
NARODNI HEROJ ŠTEFAN KOVAČ 28. VIII. 1910 18. X. 1941 ZA KAR SEM UMRL BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.12.2021. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 26.5.2022. |
Grob(išče) |
Turnišče |
K. o. 0152 Nedelica, parc. št. 131 |
|
Spominsko znamenje trem padlim borcem NOB v Skaručni |
V naravno skalo je vzidana pravokotna tonalitna plošča (odkrita 1953) z vklesanim napisom. Posvečena je partizanoma, ki so ju 12. 6. 1944 Nemci ujeli in ustrelili v bližnjem gozdu. Na pobudi krajevne organizacije ZB NOV Spodnje Gameljne so postavili spominsko ploščo padlim borcem in je bila odkrita 13. junija 1953. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 111-112. |
Spomenik stoji pri hiši Skaručna 36, v bližini podhoda pod gorenjsko avtocesto.
EŠD 5705 |
Padli za svobodo 16.6.1944 Polajnar Ivan, Hraše Starc Jože, Hraše Živalič Stane - Davo ZB NOV SP Gameljne |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 29.07.2018
21.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
21.8.2021. 00:00 |
— |
21.8.2021 dopolnil opis in
podatke D.Divjak |
Plošča z urejeno okolico |
Vodice |
K.o.: 1749 - SKARUČNA, št. parc.: 319/7 |
|
Padli v NOB, Sv. Peter |
Sivo-bela marmorna plošča z vklesanimi imeni padlih borcev in ustreljenega
talca, simbolom OF ter posvetilom. Plošča je bila odkrita 4.7.1960. |
Spominska plošča je na pročelju Kulturnega doma v Sv. Petru.V isti stavbi se nahaja tudi KS Sv. Peter in trgovina. Vredni ogleda so tudi Tonina hiša, vinske kleti ter oljarna za pridelavo oljčnega olja Sv. Petru.
Sv. Peter 76 |
[zvezda nad Triglavom] PADLI V NOB: USTRELJEN KOT TALEC: REŠITI NAROD PRED POGINOM Z.B. - 4. 7. 1960 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bojan Česnik, 13. 2. 2017 |
4.1.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 4.1.2025, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 in Opombo 1, vse po predlogi Zdenke Primožič. Dodal katastrske podatke in status postavil na obstoječ |
spominska plošča |
Piran |
K. o. 2633 RAVEN, parc. št. 1059 |
|
Krško-Spomenik prvim krškim padlim borcem |
Spomenik (odkrit 29. avgusta1971, arh. Anton Žigante oz. po drugem viru Fran Filipčič, kipar Vladimir Štoviček) je iz deset kamnov z okroglimi bronastimi reliefnimi podobami padlih (V. Štoviček) in manjši napisni kvader. Posvečen prvim padlim krškim borcem, ustreljenim 30. 7. 1941. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 130. |
Spomenik se nahaja ob sprehajalni poti poleg Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško. |
PRVI KRŠKI BORCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Tim Verstovšek, 11.12.2016
29. januar 2021 dopolnil D.Divjak |
29.1.2021. 00:00 |
— |
29.1.2021 - dopolnil podatke, D.Divjak |
Spomenik iz desetih spominskih kamnov in napisnega kvadra |
Krško |
K.o. 1321 - STARA VAS, št. parc.: 542 |
|
Dražgoše - Spomenik ustreljenim domačinom na Jelenščah |
OPIS OBELEŽJA: Spomenik, odkrit 29. novembra 1978, ima obliko pokončnega granitnega kvadra iz sivega jablaniškega granita, velikost 150x50x25cm, z imeni dvaindvajsetih Dražgošanov, ustreljenih na tem mestu 11. januarja 1942. OPIS DOGODKA: 11. januarja 1942, tretji dan bojev v Dražgošah, so Nemci s topovi začeli obstreljevati hiše v zaselkih Na Pečeh in Pri Cerkvi. Pritiskali so na vsej črti, ne meneč se za žrtve, ki so jih tudi tega dne imeli veliko. Z mrakom se je Cankarjev bataljon organizirano umaknil po zasneženi gozdni poti na Jelovico na planino Kališnik. Le malokdo od Dražgošanov je odšel z njimi, saj mnogi niso pričakovali krutega nemškega maščevanja. Na Jelenščah so Nemci ves popoldan divjali. V kleti pri Grogovcu se je skrivalo več vaščanov, mednje je nemški vojak vrgel bombo, ki je dva ubila, več pa ranila, dva pa so za hišo ustrelili. Šestnajst vaščanov iz zaselkov Jelenšče in Na Pečeh so postavili v vrsto pri plotu od korita proti Šturmovi hiši in jih postrelili. Dva vaščana so Nemci ustrelili na begu. Podatki o ustreljenih: AMBROŽIČ PRIMOŽ, rojen 9.6.1876, Zali Log, gozdni delavec BENEDIČIČ VINKO, rojen 3.5.1927, Podblica, pastir BERCE TOMAŽ, rojen 22.12.1875, Dražgoše, gozdni delavec BEŠTER ANTON, rojen 22.7.1930, Dražgoše, učenec FRAKELJ PETER, rojen 18.2.1885, Dražgoše, delavec FRAKELJ ZDRAVKO, rojen 1924, Dražgoše, gozdni delavec HABJAN JANKO, rojen 19.5.1909, Lajše, gozdni delavec JELENC FRANC, rojen 22.11.1922, Dražgoše, gozdni delavec JELENC LEOPOLD, rojen 7.12.1924, Dražgoše, ključavničarski vajenec JELENC MAKS, rojen 16.11.1920, Dražgoše, gozdni delavec JELENC MATIJA, rojen 16.2.1889, Dražgoše, gozdni delavec LOTRIČ ANTON, rojen 12.6.1929, Dražgoše, učenec LOTRIČ CIRIL, rojen 28.6.1923, Dražgoše, ključavničarski vajenec LOTRIČ FRANC, rojen 2.10.1881, Dražgoše, gozdni delavec LOTRIČ FRANC, rojen 10.9.1923, Dražgoše, tovarniški delavec LOTRIČ FRANC, rojen 8.9.1925, Dražgoše, gozdni delavec, padel na begu LOTRIČ JAKOB, rojen 22.7.1875, Dražgoše, gozdni delavec LOTRIČ TOMAŽ, rojen 21.12.1889, Dražgoše, gozdni delavec MARENK STANKO, rojen 6.5.1921, Dražgoše, gozdni delavec PETROVIČ ALOJZ, rojen 22.6.1906, Gradec, pekovski pomočnik, padel na begu ŠOLAR JAKOB, rojen 22.7.1882, Kališe, cestar ŠOLAR REZIKA, rojena 9.8.1938, Dražgoše VIRI: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 99-103. http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dra382goscarone.html http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21191 EŠD 21191 |
Na dvorišču kmetije pr' Šturm na Jelenščah, Dražgoše 60. |
Na podstavku in na čelni strani je osrednji napis: NA TEM MESTU SO POMNIK JIM POSTAVLJA V TRAJEN SPOMIN KO ZB NOV DRAŽGOŠE DNE 29. NOVEMBRA 1978 Napis na levi strani spomenika: Napis na desni strani spomenika: LOTRIČ ANTON AMBROŽIČ PRIMOŽ star 11 let star 67 let LOTRIČ CIRIL BENEDIČIČ VINKO star 18 let star 13 let LOTRIČ FRANC BEŠTER ANTON Star 16 let star 11 let LOTRIČ FRANC BERCE TOMAŽ star 60 let star 65 let LOTRIČ FRANC FRAKELJ PETER star 17 let star 60 let padel na begu FRAKELJ ZDRAVKO LOTRIČ TOMAŽ star 17 let star 50 let HABJAN JANKO LOTRIČ JAKOB star 32 let star 66 let JELENC FRANC MARENK STANKO star 18 let star 20 let JELENC LEOPOLD PETROVIČ ALOJZ star 17 let star 37 let JELENC MAKS padel na begu star 21 let ŠOLAR JAKOB JELENC MATIJA star 60 let star 51 let ŠOLAR REZIKA stara 3 leta |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, foto Lado Nikšič 16. nov. 2019
9.12.2021 D.Divjak |
9.12.2021. 00:00 |
— |
9.12.2021 dopolnil podatke in lokacijo D.Divjak |
spominski kvader |
Železniki |
K.o.: 2060 - DRAŽGOŠE, št.parc.: 997 |
|
Šenčur, pokopališče, Košir Lovro |
Sistory navaja Ime in priimek: Lovro Košir, Oče: Aleks, Mati: Katarina, Datum rojstva: 12. 8. 1902, Kraj rojstva: Hotemaže, Kraj bivanja: Hotemaže, Datum smrti/izginotja: 24. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Olševek, Kraj pokopa: NULL. »Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […] Košir Lovro, rojen 12. avgusta 1902, Hotemaže 24. septembra 1944, Olševek […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 214) |
Pokopališče Šenčur, ob zidu, levo od poti, ki vodi od pokopališkega vhoda s Sveteljeve ceste (naravnost proti pokopališkemu vhodu na drugi strani pokopališča). |
[križ, fotografija] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 28.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
28.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šenčur |
K. o. 2119 Šenčur, parc. št. 7/1 |
|
Čeče, padlim Revirske čete |
25. decembra 1941 je del revirske čete iz Zgornje Rečice odšel in napadel Nemce v Hrastniku. Močno so poškodovali rudniške naprave, izpraznili skladišče razstreliva in se brez izgub umaknili nazaj v gozdove. Nemci so jih zasledovali in partizani so se umikali iz kraja v kraj. Devet partizanov te skupine se je 4. januarja 1942 ustavilo na Vrharjevi domačiji nad Čečami.Med njimi so bili borci Ciril Curk, Rudi Knez, Jože Umek, Vili Vresk, Frido Čebin iz Trbovelj in Ivan Mitnjak, Franc Tršek, Oto Medved in Slavko Bajde iz Hrastnika. Postavili so straže okoli hiše, se utaborili v skednju in prespali v njem. Naslednji dan zjutraj je gospodar hiše na skrivaj preko nemškutarja Bauerheima , gostilničarja pri sv.Katarini,poročal Nemcem o partizanih.Kmalu po dvanajsti uri je skupina dvajsetih mož policije in gestapa obkolilo hišo. Partizani so jih takoj opazili in začeli streljati nanje ter metati bombe.Trem partizanom Rudiju Knezu,Jožetu Umeku in Viliju Vresku se je med streljanjem na začetku borbe posrečilo prebiti skozi obročin se umakniti v bližnji gozd. Drugih šest partizanov se je borilo naprej. Ob treh popoldan je policistom prišel na pomoč vod zaščitne policije iz Trbovelj in skupina iz Zagorja. V boju na življenje in smrt so se posamezniki skušali prebiti skozi obroč, toda zaman. Hrastniški rudar Franc Tršek se je pognal iz skednja, a je takoj padel. Ker se partizani niso hoteli predati, so Nemci ob mraku zažgali skedenj. Partizani se tudi tedaj niso vdali. Borili so se vse dotlej, dokler niso padli pod streli ali se ranjeni sami ustrelili. Umrli so junaške smrti, Drugi dan zjutraj so Nemci na mestu borbe našli 6 ožganih trupel padlih borcev revirske čete Curk Cirila, Ivana Mitnjaka, Frida Čebina, Ota Medveda, Franca Trška in Slavka Bajda. Vir ; TRBOVLJE POMNIKI NAŠEGA BOJA, Ado Naglav, sodelavci Hinko Kamnikar, Karel Forte, Lojze Ribič, Trbovlje 1983, str.:89 Posvečeno šestim borcem revirske čete, padlim v boju z nemškimi policisti 5. 1. 1942. EŠD 20793 |
Spomenik leži ob makedamski cesti nekaj metrov južneje od križišča ob hišni št. Čeče 14. |
PO NAPADU NA RUDNIK HRASTNIK IN PRIPRAVAH ZA NAPAD NA TRBOVLJE SE JE SKUPINA BORCEV REVIRSKE ČETE 5. 1. 1942 ZJUTRAJ USTAVILA PRI TEJ DOMAČIJI. POPOLDNE SO JIH OBKOLILE NEMŠKE POLICIJSKE ENOTE. V BOJU S PREMOČNIM SOVRAŽNIKOM SO TUKAJ PADLI JUNAŠKE SMRTI REVIRSKI PRVOBORCI IVAN MITNJAK, FRANC ČEBIN, SLAVKO BAJDA, OTO MEDVED. ZB - 78 SLAVA JUNAKOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, nedokončano
Obiskal in dokončal: Janez Jani Majes 11.7.2020
D.Divjak 24.9.2021, 2.5.2023 |
2.5.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil opis 24.9.2021, dopolnil podatke 2.5.2023
Po "Sistory" Vekoslav BAJDA, roj. 16.05.1924 v Hrastniku, stan. v Hrastniku, samski, rudar, pripadnik Revirske čete, pokopan v Trbovljah, Ciril CURK, roj. 07.07.1919 v Budanjah, stan. v Trbovljah, samski, mesarski pomočnik, pripadnik Revirske čete, Fridolin ČEBIN, roj. 25.02.1919 v Dolu pri Hrastniku, stan. v Hrastniku, samski, rudar, pripadnik Revirske čete, Ivan MITNJEK, roj. 24.04.1897 v Krogu, Murska Sobota, stan. Hrastnik, poročen, rudar, pripadnik Revirske čete, pokopan v Dolu pri Hrastniku, Franc TERŠEK, 08.10.1910 v Trbovljah, stan. v Hrastniku, poročen, rudar, pripadnik Revirske čete, pokopan v Dolu pri Hrastniku, za Otona MEDVED, roj. 01.03.1923 v Hrastniku, stan. v Hrastniku, samski, rudar, pripadnik Revirske čete, kot datum naveden 08.01.1942, vzrok smrti pa samomor-Bor1974, 05.I.2025.
Slika "3" po prenovi spomenika z 25.01.2025 ob spominski svečanosti in z novimi lastniki kmetije-Bob1974, 17.II.2025. |
Samostoječi spomenik |
Trbovlje |
K.o.: 1869 - ČEČE, št.parc.: 13/4 |
|
STARI TRG-Spominska plošča Arko Jernej-Črt |
¨Na hiši v Loški dolini, kjer je živel, preden je šel v partizane, ima spominsko obeležje Jernej Arko-Črt. V popadu z italijansko vojsko je bil 27. novembra 1942 ranjen v vasi Rut v Baški grapi. Predati sr ni hotel in po umiku enote se je ustrelil. Italijanski vojaki pa so mrtvemu odrezali glavo, jo nataknili na kol, in jo z namenom zastraševanja in ponosa nosili po vaseh. Mrtvemu vojaku se itlijanska vojska ni poklonila. Morda je bil to zadnji primer v Evropi, da so mrtvemu vojaku odrezali glavo. Italijanska država bi morala svoja zločinska dejanja obžalovati in obsoditi, ali pa bo bodo čez leta ta zločin pripisali partizanom, podobno kot so to hoteli prikazati na plakatu v občini Bastia Umbra, ko italijanski vojaki streljajo vaščane iz vasi Dane v Loški dolini." Anton Premk, Dnevnik, 9. marec 2011 Na fasadi, ki gleda na cesto, je vgrajena bronasta spominska plošča širine33 in višine 43 cm. https://obelezja.wordpress.com/2017/09/11/stari-trg-hisa-arko-jernej-crt-plosca/ foto Miloš Toni Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 261. |
V centru Starega trga se zavija desno v smeri proti cerkvi in na klancu na desni strani pri odcepu ceste stoji stanovanjska hiša Pot na Ulako 17. |
TUKAJ JE ŽIVEL JERNEJ ARKO-ČRT (1911 - 1942) RODOLJUB IN JUNAK NOB PO HEROJSKEM BOJU Z ITALIJANSKIM OKUPATORJEM SO GA V NEMŠKEM RUTU OBGLAVILI POSTAVILI STARI TRG ZB LOŠKE DOLINE OKTOBE 2008 ODBOR IX. KORPUSA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 12. november 2019 |
2.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Loška dolina |
1637-STARI TRG PRI LOŽU, št.parc. 818/2 |
|
LUCIJA - spomenik žrtvam nacifašizma Serabotu in Dobrilli |
Okrogel steber iz obdelanega belega kamna z vklesanim napisom, na podstavku. Prostor okoli spomenika je ograjen z nizkim kamnitim zidom. Spomenik delavcema, ki sta bila zverinsko ubita 27. 1. 1945. EŠD 7217 |
Spomenik je ob glavni cesti Portorož-Lucija, na desni strani pri vhodu na kopališče, pri Taverni. Najbljižja stavba je Obala št.26 |
zvezda IN QUESTO PUNTO NELLA SERA DEL 27.1.1945 I LAVORATORI SERABOT LUIGI E DOBRILLA RINO SONO STATI ASSASSINATI DA UN GRUPPO DI MERCENARI AL SOLDO DEL NEMICO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bojan Česnik, 25.2.2017, dopolnil T.Bizjak 30.8.2020; |
27.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 27.10.2024, dodal fotografije Zdenke Primožič 4/1 do 4/5. |
kamen, beton - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Piran |
k.o.2631 - Portorož, parc. št.:5526/24 |
|
Műhlberg, koncentracijsko taborišče, Nemčija |
Številni vojaki, ki so branili države, ki jih je napadla Nemčija, so bili med vojno ujeti v Nemčiji in nato v taboriščih Wehrmachta za vojne ujetnike. Glavno taborišče IVB (Stalag IVB) pri Mühlbergu je bilo eno največjih taborišč za vojne ujetnike v Nemčiji; Pravzaprav ga je včasih zasedlo do 30.000 zapornikov. Ujetniki so prihajali iz več kot 40 držav, med drugim iz Sovjetske zveze, Francije, Velike Britanije, Poljske, ZDA, Nizozemske, Srbije, Italije, Belgije, Kanade, Južne Afrike, Danske, Avstralije in Nove Zelandije. Skupno je bilo v Stalagu IVB krajše ali daljše obdobje od leta 1939 do 1945 okoli 300.000 vojakov in otrok. Stalag IVB je bil prehodno taborišče; večino vojnih ujetnikov so premestili v druge stalage ali v delovne odrede v bližnjem ali daljnem območju Mühlberga. Med taboriščniki so se znašli tudi slovenski partizani pripadniki XIV. divizije zajeti na Štajerskem (Marjan Založnik - Marko, Šercerjeva brigada) .Zaradi slabih razmer v zaporu in izživljanja stražarjev je v taborišču Mühlberg umrlo okoli 3000 ljudi, predvsem sovjetskih vojnih ujetnikov. V nasprotju z vojnimi ujetniki drugih narodov Nemci Rdečemu križu niso dovolili skrbeti za sovjetske ujetnike, ker Sovjetska zveza ni pristopila k Ženevski konvenciji. Število mrtvih med vojnimi ujetniki, premeščenimi iz Stalaga IVB ni znano, vendar gre njihovo število v desettisoče. Med taboriščniki pa niso bili samo vojni ujetniki, temveč tudi drugi. Vir: Po poti XIV. divizije-stranpoti med 17. in 18. etapo, 16. december 2024, Mojca Luštrek in Ivan Pepelnjak, pohribih.blogspot.com Foto:https://www.pegasusarchive.org/pow/: |
Po cesti iz Altenaua proti cesti iz Wendisch Bohrschűtza, okoli 80 km severno od Dresdna |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 17. april 2024 , 17.2.2025 nedokončano |
17.2.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodl opis 17.2.2025 |
— |
— |
— |
|
Kamnik, Mekinje, pokopališče, Poljanšek Janez |
SIstory navaja Ime in priimek: Janez Poljanšek, Oče: Jožef, Mati: Neža, Po domače: Zg. Smonkar, Datum rojstva: 28. 12. 1914, Kraj rojstva: Sovinja Peč, Kraj bivanja: Sovinja Peč, Stara občina: Sela pri Kamniku, Nova občina: Kamnik, Datum smrti/izginotja: 13. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Preserje, Kraj pokopa: NULL. |
Pokopališče Mekinje, Kamnik, od kovinskih pokopaliških vrat (nasproti vhoda v cerkev) desno, 2. vrsta, 5 grob (šteto od pokopaliških vrat).
Polčeva pot 11 |
POLJANŠEK JANEZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.8.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
14.8.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kamnik |
K. o. 1898 Mekinje, parc. št. 2 |
|
KALEC-Spominska plošča sestanka aktivistov NOB |
Na sestanku se je zbralo 25 ljudi, ki so zastopali Pivko, Dolane, Ilirsko Bistrico in Reko. Izvedli so rajonizacijo, razdelili funkcije in rajone ter vsaj deloma pojasnili nekatera ideološka vprašanja borbe in OF. Sestanek je vodil Franc Benčan-napredni študent iz Pivke, pomagal mu je Matija Gržina-španski borec iz Knežaka. Sestanka so se udeležili Alojz Smrdel iz Trnja, tovariši iz Jelšan, Klanem, Bača, Topolca, Reke in Opatije.Namen sestanka je bil organizirati oboroženi boj proti okupatorju na Primorskem in Hrvaškem primorju pod vodstvom OF. Te ideje je prinesel Franc Benčan, ki je že bil povezan z organizatorji OF v Ljubljani.Matija Gržina je govoril o načinu in cilju bojevanja španskih borcev. Na sestanku so sklenili tudi to, da morajo v vsaki vasi dobiti vsaj tri zaupnike, ki bodo dalje razlagali ideologijo OF. Govora je bilo tudi o oboroženem odporu. Literatura: Maks Smrdel, Gradivo za zgodovino NOB na Pivki, 256. Silvo Fatur, Zagorje in drugi zgornjepivški kraji, Koper: Libris, 2008, str. 169. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=7579 K spomenikom NOB v občini Postojna, Postojna 1981 |
Grad Kalec se nahaja 2 km od vasi Zagorje. Spominska plošča je na edinemu ohranjenemu delu gradu - obrambnem stolpu. |
TU NA KALCU JE BIL V MESECU SEPTEMBRU 1941 PRVI SESTANEK AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE S PIVKE IN ILIRSKE BISTRICE. . PLAMEN UPORA VŽGAN V SRCIH LJUDI NAJ GREJE RODOVE SVOBODNIH DNI! 4. VII. 1963 |
— |
— |
— |
— |
Sabina Požar
Dopolnil D.Divjak, 10.april 2020 |
10.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ilirska Bistrica |
K.o..: 2509-BAČ |
|
Vitovlje, Spomenik Špacapan Milku-Igorju |
|
Cesta od Šempasa proti akumulacijskemu jezeru Vogršček. Približno 1500 m od odcepa od glavne ceste v Šempasu pri hiši Šempas 130a, v smeri jezera. |
LEBAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6.5.2021 |
6.5.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografije in določitev lokacije, dopolnil vire M. Hladnik |
— |
Nova Gorica |
K. o.: 2311 - Vitovlje, parc. št. 5506/6
|
|
Snežatno |
Albert Bole-Miloš je bil prvi Bric, ki je dezertiral( 3. marca 1942) iz italijanske vojske. Prve dni aprila je našel stik s partizani na Vipavskem. Po bitki na Nanosu je privedel v Brda še dva soborca in ostali so kot oborožena skupina. Pridružili so se jim novinci in v juliju je skupina štela že kakih 20 borcev. Miloš je bil smrtno ranjen v spopadu z dvema karabinerjema 20. avgusta 1942 pri Spodnjem Lokavcu. Bil je politkomisar tolminske čete Gregorčičevega bataljona. Italijani so ga naložili na kamion in odpeljali ter pokopali na pokopali na pokopališču v Mirnu. Po vojni so njegove posmrtne ostanke položili v grob na pokopališču v Kojskem.Vir: Briški časnik , št 68, jesen 2012 |
Spominska plošča je locirana na hiši Snežatno št. 31 |
V TEJ HIŠI JE BIL ROJEN 1. 2. 1911 BOLE ALBERT - MILOŠ PRVOBOREC NOB V BRDIH V PARTIZANE JE ODŠEL MARCA 1942 PADEL V NOB DNE 24. AVGUSTA 1942. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU ZB NOB 1967 KOJSKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 15. 4. 2020, slike M. Hladnik 25. 5. 2020
12. februar dopolnil D.Divjak |
12.2.2021. 00:00 |
— |
12.2.2021-dodal podatke in opis D.Divjak |
Spominska plošča |
Brda |
K.o.: 2290-KOJSKO, št.parc.: 1819/1 |
|
Podutik - Spomenik padlim v NOB v Podutiku |
Spomenik (arhitekt Franc Lampret, kamnosek Stane Vodnik iz Kamne Gorice) v obliki okroglega kamnitega stebra z vklesanim posvetilom in s pravokotnimi ploščami, na katerih so imena v NOB padlih domačinov iz okoliških vasi, je bil postavljen in svečano odkrit 25. novembra 1945 (povezava). Obdaja ga ograja iz kamnitih stebričev. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 64. EŠD 22796 |
Spomenik stoji v križišču cest, pred gasilskim domom v Podutiku, Dolniška cesta 18, Ljubljana. |
TOŠKO ČELO DOBNIKAR ANTON SUHADOLC VINKO GROŠELJ JANEZ PODUTIK KUŠAR ALOJZ KUŠAR IVANA KOREN FRANC LOBNIKAR FRANC PETROVČIČ PAVEL SKOPEC JOŽE ŽEROVNIK JERNEJ ŠUŠTARŠIČ ALOJZ ZAKRAJŠEK KAROL GLINCE BABNIK VALENTIN BAČNIK ANTON GALIČ LADISLAV ŠKOF JAKOB ZALAZNIK JOŽE DOLNICE BURNIK MATEVŽ HAFNER STANE CERAR JOŽE ZAVAŠNJIK JANEZ KAMNA GORICA KOSTRIN IVAN BABNIK JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7.10.2017
26.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
26.6.2021. 00:00 |
— |
26.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Kamnit steber z zvezdo |
Ljubljana |
K.o.: 1755 - GLINCE, št.parc.: 1497 |
|
Vrh |
Plošča je posvečena vsem vrhovškim žrtvam druge svetovne vojne. Pobudnik postavitve je Vsedržavna zveza partizanov. LSI 2: 199 |
Devetaki, 26, 34078 San Michele del Carso GO, Italija; nad vhodom v Kulturni dom (CIRCOLO SPORTIVO CULTURALE E RICREATIVO »DANICA« San Michele del Carso) |
PADLI V NOB COTIČ FERDINAND 1913 1944 [zvezda] VZPI – A.N.P.I. Vrh |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 1. 2021
18. 10. 2022 |
25.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 18. 10. 2022
Ob plošči z imeni padlih je še manjša plošča z zvezdo brez napisa, domnevno je to tista kurirska plošča, ki jo omenja LSI.
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na plošči. |
Spominska plošča |
Italija, Sovodnje |
— |
|
Sveto pri Komnu, Grob Justa Godniča |
Plošča je bila postavljena 12.10.1997. Vir: S. Fatur Geslo: TIGR |
Sveto pri Komnu, na pokopališču
45°49'25,49" N 13°44'0,66" E |
napis na plošči za nagrobnikom: |
— |
12. 10. 1997 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 12.2.2021, D.Divjak 7.4.2022 |
1.8.2024. 00:00 |
13.1.2026. 07:46 |
K. Poljšak Ščuka --
D.Divjak popravil lokacijo na pokopališče in dopolnil podatke 7.4.2022 --
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopolnil in uredil Besedilo na spomeniku, dodal fotografijo 3/1 -- |
Nagrobnik |
Komen |
K.o.: 2410 - SVETO, št.parc.: 21 |
|
Visoko, pokopališče Kurešček, Kikelj Andrej in Marija |
datum rojstva: 29. 11. 1895, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: Narodna zaščita, datum smrti: 18. 7. 1944, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Črna roka
datum rojstva: 28. 3. 1896, kraj rojstva: Selnik pri Želimljah, vojni status:
Aktivist OF, datum smrti: 1. 8. 1944, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Umorjen,
povzročitelj smrti: Črna roka
»Vas Zapotok: […] Člani Narodne zaščite 1941, padli v boju – umrli v internaciji […] Andrej Kikelj […] Marija Kikelj […] Priloga I.
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 1. vrsta, 1. grob z leve strani vrste.
Hiša v bližini: Visoko 121 |
[vejica] KIKLJEVI ANDREJ 1895 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 31.5.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič |
31.5.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737 |
|
Visoko, pokopališče Kurešček, Tekavec Janez |
datum rojstva: 8. 12. 1912, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: Narodna
zaščita, datum smrti: 1. 8. 1944, kraj smrti: Kurešček, vzrok smrti: Umorjen,
povzročitelj smrti: Domobranci
»7. TEKAVEC Janez, dninar iz Zapotoka pri Turjaku. 2. avgusta 1944 so ga v Zapotoku ubili domobranci - pripadniki črne roke, čeprav je bil skoraj slep. (Vir: Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 480)«
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 3. vrsta, 1. grob z leve strani vrste.
Hiša v bližini: Visoko 121 |
[vejica] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 31.5.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič |
31.5.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737 |
|
Slap pri Vipavi, Spomenik padlim borcem NOB |
Spomenik sestavlja 21 kamnitih elementov šesterokotne oblike z imeni padlih borcev NOB. Spredaj stoji obelisk z vklesanim posvetilom. Postavljen je bil 22. 8. 1956, avtor je Božo Gvardjančič.
|
Spomenik stoji sredi naselja, v bližini hiše Slap. 9. |
|
Božo Gvardjančič |
22. 8. 1956 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
22.4.2020. 00:00 |
29.12.2025. 20:20 |
— |
Spomenik |
Vipava |
K. o. 2400 Slap, parc. št. 527 |
|
BRATONCI-Spominska plošča padlim borcem NOV in žrtvam fašizma |
Ploščo na vaškem domu je dala vzidati krajevna organizacija ZZB NOV Beltinci, odkrili oa so jo na dan občinskega praznika občine Murska Sobota , 17. oktobra 1964. |
Vaški dom Bratonci, naslov Bratonci 74A, 7 km iz Murske Sobote |
Iz te vasi, ki je med NOB nudila zavetje številnim borcem in preganjanim so darovali življenja na žrtvenik svobode: Borec 1.prekmurske čete: MIHAEL ŠKAFAR - MIŠKO 19.9.1917 - 1945 Umrla v taborišču Dachau: MARTIN SREŠ 5.11.1923 - 1945 MIHAEL MUJDRICA 8.8.1923 - 1945 Sodelavec NOB: MIHAEL ERJAVEC 11.9.1922 - 1944 Postoj tovariš, spomni se na mrtve. Vse kar veliko je, vzkali iz žrtve. In ti, ki živ si - mrtvim si dolžnik! Krajevna organizacija ZB NOV Beltinci 17.10.1964 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak 8. junij 2020 |
8.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Beltinci |
K.o.: 132-BRATONCI, št. parc.: 1460 |
|
Ljubljana - Doprsni kip narodne herojine Danile Kumar - Andreje |
Narodna herojina Danila Kumar - Andreja je bila rojena 13. oktobra 1921 v Kojskem v Brdih. Učila se je za trgovsko pomočnico in pred vojno živela na Ježici, kjer je delovala v delavskem kulturnem drušrvu Vzajemnost Ježica in v SKOJ. Leta 1941 se je že vključila v NOG, junija 1942 so jo že aretirali Italijani, vendar ji je uspelo pobegniti. Odšla je v partizane in postala najprej bolničarka, nato namestnik politkomisarja čete in potem bataljona Tomšičeve brigade. Januarja 1944 je odšla na Gorenjsko in postala članica pokrajinskega odbora AFŽ za Gorenjsko, 18. marca 1944 so jo iz zasede pod Lubnikom nad Škofjo Loko ustrelili domobranci. Za narodno herojino je bila imenovana 20. decembra 1951. Njen doprsni kip pred osnovno šolo na Godeževi 11 je bil odkrit 8. septembra 1977. Stoji na stebru, širine 45, globine 40 ter višine 157 cm, iz belega marmorja. Kipar Anton Sigulin.
|
Dostop s Komanove ulice ali po Kalingerjevi ulici ali z ulice prvoborcev na Godeževo, kjer se nahaja osnovna šola Danile Kumarjeve. Kip je v manjšem parku pred vhodom v šolo. |
NARODNI HEROJ DANILA KUMAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 26. september 2019, dop. M. Hladnik |
13.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip na stebru |
Ljubljana |
— |
|
Želimlje, pokopališče, Padar Ivan Rus Jože in Anton |
PADAR IVAN: SIstory navaja Ime in priimek: Ivan Padar, Oče: NULL, Mati: NULL, Datum rojstva: 15. 02. 1905, Kraj rojstva: Pece, Kraj bivanja: Želimlje, Datum smrti/izginotja: 10. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: V gozdu med Iško vasjo in Gor. Igom, Kraj pokopa: Želimlje. RUS JOŽE: SIstory navaja Ime in priimek: Jože (Josip) Rus, Oče: Gregor, Mati: Marija, Priimek matere: Indihar, Datum rojstva: 01. 02. 1909, Kraj rojstva: Kompolje, Kraj bivanja: Želimlje, Datum smrti/izginotja: 10. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: V gozdu med Iško vasjo in Gor. Igom, Kraj pokopa: Želimlje. RUS ANTON: SIstory navaja Ime in priimek: Anton Rus, Oče: Gregor, Mati: Marija, Priimek matere: Indihar, Kraj rojstva: Kompolje, Kraj bivanja: Kompolje, Stara občina: Videm – Dobrepolje, Nova občina: Dobrepolje, Datum smrti/izginotja: 10. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: V gozdu med Iško vasjo in Gor. Igom, Kraj pokopa: Želimlje. »Med najbolj množične pokole italijanskih okupatorjev v Ljubljanski pokrajini moremo šteti ustrelitev 54 žrtev v Lapušni dolini blizu Gornjega Iga. Tu so še do 13. avgusta streljali moške, ki jih je okupator zajel izven kraja bivanja, partizane, ki so se predali italijanskim oblastem na Igu, in aktiviste iz Želimelj, Črne vasi, Lip ter Iške vasi, Iga, Strahomera in Vrbljen. […] V Lapušni dolini so ustrelili največ mož in fantov iz Želimelj, ki jih je k predaji nagovoril župnik Ciril Milavec in jih brez orožja pripeljal na Ig.« Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom, Ljubljana: Založba ZRC, 2016, str. 162) |
Pokopališče Želimlje, desno od pokopaliških vrat, 2. vrsta, 2. grob. |
INTIHAR - PRIMČEVI
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 21.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
21.8.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofljica |
K.o.1709 Želimlje, parc. št. *41 |
|
Pokopališče, grob padlih partizanov, Koprivnik |
Med drugo svetovno vojno je imel Koprivnik z okolico velik pomen kot strateško zaledje za delovanje partizanskih enot. Tu so se križale poti in partizanske transverzale, ki so preko kurirskih vez ter relejnih postaj povezovale Suho Krajino, Notranjsko, Kočevsko in zaledne enote v prostranih gozdovih Kočevskega Roga. V času velike italijanske ofenzive poleti 1942 je postala vas zbirališče italijanske vojske, ki je pripravljala napade na partizanske enote v Kočevskem Rogu. Čeprav se je območje Koprivnika štelo za osvobojeno ozemlje, so se tu odvijale številne bitke med enotami NOV in okupatorjevimi silami. 4. novembra 1944 se je odvijala bitka med bataljonom zaščitne brigade Glavnega poveljstva NOV in POS in kolono nemških vojakov. V tej bitki je padel komandant brigade, narodni heroj Alojz Kolman - Marok. 5. novembra 1944 je padlo v okolici Koprivnika še sedem borcev 18. divizije. Idejni osnutek za spomenik so pripravili člani KO ZZB Koprivnik, izdelal pa ga je Erjavec Alojz iz Kočevja. O slovesni otvoritvi plošče sta dva podatka, eden navaja 4. julij 1951, drugi pa 23. november 1955. Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Dimenzije groba so 200 cm širine, 230 cm dolžine, plošča je široka 138 in visoka 80 ter 8 cm debela. Levo, desno in pred grobom so betonske plošče dimenzije 40x40 cm in sicer na vsaki strani je položenih po 7 plošč. Geslo: herojgrob1234 |
V Koprivniku na pokopališču, na levi strani. |
[zvezda, OF] GREGELJ ANTON +1942 TORBAR MAKS +1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
D. Divjak 20 6.2021, 22.9.2024 |
22.9.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 20.6.2021, dopolnil opis in dodal fotografije,22.9.2024 |
Nagrobni spomenik |
Kočevje |
K.o.: 1597 - KOPRIVNIK, št.parc.: 252/1 |
|
Sanabor, Spomenik padlim krajanom |
V stopničasto zaključena zidova sta vzidana kamnita plošča in kamnita plastika. Spomenik je posvečen v NOB padlim krajanom in je bil odkrit leta 1985. Avtor je M. Pogačnik. |
Spomenik je postavljen v kamnit oporni zid, severozahodno od vasi, nad cesto, ki pelje v Belo. |
TALCI |
M. Pogačnik |
1985 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 2.4.2018 |
9.11.2023. 00:00 |
4.1.2026. 19:39 |
M. Kermavnar, 9.11.2023, dopolnil Besedilo na spomeniku |
Spomenik |
Vipava |
K. o. 2377 Sanabor, parc. št. 253/4 |