| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Špilk |
Posvečen je ustanovitvi Šlandrove brigade 6. 8. 1943 na Šipku (Pomniki: na Šipku) nad Blagovico. Postavljen je bil ob 15-letnici ustanovitve Šlandrove brigade, 15. 8. 1958.
. »6. avgusta 1943 je bilo na Šipku nad vasico Gaberje zelo živahno. Zopet so
si lahko segli v roke stari partizanski tovariši. Hitro so stekli pogovori o
zadnjih akcijah, ni pa manjkalo tudi ugibanj, čemu so se zbrali. Vse je bilo
zavito v skrivnost. Njihovih komandantov in komisarjev že od ranega jutra ni
bilo na spregled. Imeli so važno posvetovanje. Dopoldne je minilo v običajnem
pošiljanju patrulj v okolico taborišča, čiščenju orožja, pospravljanju opreme …
Kosilo je bilo nenavadno dobro in obilno. Po kosilu so komandirji in komisarji
pregledovali orožje in opremo ter razdelili novince v posamezne bataljone. Bilo
jih je nad 400, starih borcev pa okrog 300. Oboroženi so bili z 287 puškami, 12
strojnicami, večjim številom samokresov in bombami. Avtor ni naveden, Ustanovitev Šlandrove brigade, Občinski poročevalec,
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, Leto II, št. 8,
Domžale, 25. IX. 1963, str. (3). |
Obelisk stoji na vrhu Gabrskih senožeti, na pobočju V Kremenu, slab kilometer severno nad Gabrjem pod Špilkom. Cesta pripelje skoraj do spomenika. |
Stara plošča: 1943 USTANOVITEV VI. SNOUB SLAVKA ŠLANDRA 1958 . Nova plošča: 6. avgusta 1943 je bila na tem mestu ustanovljena VI. SNOUB (Slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada) "SLAVKA ŠLANDRA" Prvi komandant brigade JANKO SEKIRNIK - SIMON Prvi komisar brigade MITJA RIBIČIČ - CIRIL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2018
8. avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
7.3.2024. 00:00 |
— |
8.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 7.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil opis s člankom iz časopisa in dodal fotografijo 3/2 iz leta 1963 |
marmornati obelisk |
Kamnik |
K.o. 1921 -ŠPITALIČ, št.parc.: 548 |
|
Železniki, pokopališče, Šmid Rafael |
Sistory navaja Kraj rojstva: Jesenovec, Kraj bivanja: Železniki, Datum smrti/izginotja: 18. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Železniki, Kraj pokopa: Gorenja vas. »RAFAEL ŠMID, rojen 11. 10. 1905, Jesenovec, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1944. Padel je 18. 12. 1944 pri Gorenji vasi.« (Stane Krapež [Ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 390)
|
Pokopališče Železniki, vrsta desno od pokopaliških vrat (parkirišče, mrliške vežice), 6. grob. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
6.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Železniki |
K. o. 2071 Železniki, parc. št. 593/5 |
|
Jastroblje |
Temna marmornata plošča na skali z vklesanim napisom, posvečena delovanju postaje TV 20 S v letih 1941-1945 je bila najbrž pozneje nadomeščena s svetlo kovinsko ploščico z napisom. Avtor skulpture iz varjenega orožja na okrogli železni podlagi je Tone Svetina. Spomenik je tako skrit pod vejami, da ga je tudi od blizu težko opaziti. Spomenik avtorja Toneta Svetine je postavila Zveza borcev Špitalič in Motnik 23. 8. 1981. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 31. EŠD 21112 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Spominsko znamenje je vgrajeno v skalo na robu gozda v Loki nad Jastrobljem, 150 m JZ od hiše št. 14, na nasprotni strani mostu čez potok pod zaselkom Zobava (domačini poznajo samo ime Zobala!).
V RKD je spomenik narobe lociran višje ob cesti pred h. št. 18. |
NA TEM PODROČJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Nika Bajec, dop. M. Hladnik 25. 8. 2018 in 26. 5. 2020
4.april 2021 dopolnil D.Divjak |
4.6.2021. 00:00 |
— |
4.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Skulptura |
Kamnik |
K.o.: 1921-ŠPITALIČ, št.parc.: |
|
ŠPITALIČ - Grob borcev in žrtev |
Grobišče NOB z 21 padlimi borci in 14 žrtvami, med njimi šestih 23. 1. 1945 sežganih članov Vrbanetove družine. Uredila ZB NOV Motnik 17. 5. 1953. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 52. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 31. EŠD 16950 |
V JV kotu pokopališča ob cerkvi cerkve sv. Antona Puščavnika v Špitaliču, južno od mrtvaške vežice. |
V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2018
4.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
4.6.2021. 00:00 |
— |
4.6.2021-vnesel poimenski seznam z nagrobnika in dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobnik |
Kamnik |
K.o.: 1921-ŠPITALIČ, št.parc.: 1 |
|
Jaka Štucin - Cvetko |
Spominska plošča je pravokotne oblike (60 x 40 cm), izdelana iz sivega marmorja z vklesanim napisom. Datum odkritja: 29.11.1977 Jaka Štucin – Cvetko je bil sindikalni voditelj, aktivist OF in KPS, rojen 27. novembra 1915 na Poljanah pri Cerknem. Kot sindikalist je pred vojno deloval v Kranju. Avgusta 1941 pa je prišel na Cerkljansko in organiziral upor proti okupatorju. Padel je 1. aprila 1944 pri vasi Delnice v Poljanski dolini. http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2100_crknzadeve/sr_2102_bapkaricrn/drzina/jakob_stucin.htm foto 1: Zavod za spomeniško varstvo-Gorica, 1981 |
Spominska plošča je (bila) locirana na hiši Poljane 7. Po prenovi fasade ni bila nameščena na prvotno mesto. Hranijo jo domačini. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 8. 11. 2019 |
28.5.2022. 00:00 |
— |
Sosedje so lastnike že spodbujali, naj ploščo vrnejo na svoje mesto. -- M. Luštrek 28. 5. 2022 |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2340 Labinje, parc. št. *56/2 |
|
Spominska plošča padlim žrtvam fašističnega nasilja |
— |
Gasilski dom, Šmartno ob Paki 13A. |
1941 – PADLI GASILCI V NOV – 1945 KOLENC ALOJZ PODGORŠEK ALOJZ SLAVA JIM ! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 24. 08. 2020 |
13.3.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.3.2025, prestavil zvezdico na pravo lokacijo, z imeni dopolnil Besedilo na spomeniku in dodal katastrske podatke. |
Spominska plošča na gasilskem domu. |
Šmartno ob Paki |
K. o. 0972 ŠMARTNO OB PAKI, parc. št.85/13 |
|
Zaloše |
Besedilo za ploščo smo 2022 pripravili na pobudo Iztoka Pogačnika, sina enega od padlih. Ker se lastnik hiše ni strinjal, do njene izdelave in postavitve ni prišlo. -- M. Hladnik 3. 1. 2023 |
Zaloše 17, Podnart |
IZ ŽNIDARJEVE HIŠE V ZALOŠAH SO KOT PARTIZANI DALI ŽIVLJENJE TRIJE SINOVI PETER POGAČNIK * 18. 7. 1916 PADEL 9. 9. 1942 NA LIPNIŠKI PLANINI JANEZ POGAČNIK - IVKO * 12. 12. 1913 USTRELJEN KOT TALEC 28. 4. 1943 V BRODEH JOŽE POGAČNIK - IZTOK * 19. 2. 1907 PADEL 26. 4. 1943 NA GOLOBARJU Sorodniki in KO ZB NOB Stane Žagar, jeseni 2022
|
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.1.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Radovljica |
K. o. 2161 Zaloše, parc. št. 583 |
|
Kočevje, pokopališče, Mavrin Ferdo |
Kraj rojstva: Kočevski Rog, ranjen v boju z MVAC pri napadu na Hočevje, umrl
v bolnici zaradi zastrupitve (ranjen od avionske bombe).
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Mestno pokopališče Kočevje, od glavnih pokopaliških vrat desno, nedaleč od spomenika padlim v NOB. |
[cvet] MAVRIN FERDO * 22. I. 1912 + 7. IV. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.3.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
14.3.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kočevje |
K. o. 1577 KOČEVJE, parc. št.2486/1 |
|
MOTNIK-Rudi Karat |
Plošča, odkrita 8. septembra 1968, je postavljena na Zadružni dom sredi Motnika, v katerem je tudi trgovina (nekdanja pošta), in večnamenska dvorana. Del stavbe je tudi gasilski dom. EŠD 21106 Motnik je bil 1. 2. 1944 osvobojen, Nemce so pobili, nekaj pa jih je po skrivnem rovu zbežalo iz postojanke. Na Karatovi hiši je bila nekoč plošča, posvečena zasedanju plenuma OF za kamniško okrožje 26. 11. 1944. [Katera hiša je bila to in kje je plošča zdaj?] Po poti spominov ..., 32 Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 34. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 211. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 32. |
Motnik 56, obcestna fasada hiše. |
V TEM KRAJU JE PADEL 1. 2. 1944 V BOJU ZA OSVOBODITEV MOTNIKA RUDI KARAT DŽEK, NAM. KOMANDANTA 3. BAT. VI. SNOUB BORCI ŠLANDROVE BRIGADE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
foto M. Hladnik 24. 8. 2018
4.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
4.6.2021. 00:00 |
— |
4.junij 2021 dopolnil podatke D.Divjak |
spominska plošča |
Kamnik |
K.o.: 1923 - MOTNIK, št. parc.: 68 |
|
Gravina, plošča prekomorcem, bolnica, Italija |
Plošča zahvale Jugoslovanom-prekomorcem za pomoč krajanom Gravine v letih
1944 - 45. MESTO GRAVINA POGUMNIM PARTIZANOM FEDERATIVNE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE – ZA NJIHOVO POŽRTVOVALNO DELO IN PONUJENO ZDRAVSTVENO POMOČ PREBIVALCEM V LETIH V LETIH 1944 - '45 MED VAŠIM BIVANJEM V TEJ DEŽELI – IN PRIZNANJE PRISRČNE GOSTOLJUBNOSTI S KATERIM JE PREBIVALSTVO GRAVINE TO SPREJELO DNE 25. APRIL 1977 prevod: Vojko Vodopivec, Kp geslo: prekomorci123 |
Gravina in Puglia, na dvorišču stavbe 41 Corso Canio Musacchio, Italija |
LA CITTA´ DI GRAVINA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 4.5.2024
D. Divjak 13.11.2024 |
13.11.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal prevod V. Vodopivca iz Kopra, 13.11.2024 |
Spominska plošča |
italija |
— |
|
Ig, pokopališče, Doles Anton |
»[…]
»Gornji Ig […] Doles Anton, roj. 13. 5. 1898, Janez + Marija Petrič, kmet, G. Ig 13; kmetija in imetje uničeno ob ofenzivi, 27. 7. 1942 interniran na Rab, kjer j eumrl, žena Angela se je s štirimi otroki umaknila v Iško vas 39.«
|
Pokopališče Ig, 2. vrsta desno od poti med pokopališko kapelo in razpelom, 2. grob z desne strani vrste. |
DOLESOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 27.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
27.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K.o.1700 Ig, parc. št. 1816 |
|
Ivan Strožič, Čreta |
Plošča je bila prvotno na Zakrajškovi hiši pri cerkvi sv. Katarine. (KLS
Žalec). 27. X. so odpeljali Ivana Strožiča in ga po treh dneh ustrelili. |
Na fasadi cerkve sv. Katarine na Čreti. |
V spomin Ivanu Strožiču p. d. Zakrejšku kot prvi žrtvi nacizma in komunizma iz Črete. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 12. 7. 2008
Stane Gradišnik, 10. 6. 2020 |
8.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.10.2024, dopolnil opis |
Spominska plošča |
Vransko |
K. o. 1011 Tešova, parc. št. *28 |
|
Šmarje, pokopališče, Morgan Marjo |
. Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Šmarje, Koper, po poti od poslovilne vežice, na koncu poti levo, ob zidu ( tik pred spomenikom NOB). |
[zvezda] TUKAJ POČIVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1 |
|
Miloš Lokar, pokopališče Regello, Italija |
"Meseca in leta so na Ventoteneju preživeli znani italijanski antifašisti, med njimi bodoči predsednik republike Sandro Pertini, Umberto Terracini, predsednik ustavodajne skupščine, ter vodja sindikalne zveze CGIL Giuseppe Di Vittorio. Altiero Spinelli je skupaj s tovariši tam napisal sloviti Manifest Ventoteneja, ki nakazuje temeljne smernice združene Evrope, sedanje Evropske unije. Pri pisanju listine je sodeloval tudi mladi slovenski antifašist, Ljubljančan Miloš Lokar, ki zaradi prezgodne smrti žal ni dočakal konca vojne in osvoboditve. Pokopan je v kraju Reggello južno od Firenc."
|
Cimitero di Reggello, Via Mentana, 50066 Reggello FI, Italija [lokacija na zemljevidu je označena na pamet] |
M I L O Š L O K A R |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 17.11.2023
D. Divjak 14.2.2024 |
14.2.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetek 14.2.2024 |
Nagrobnik |
Italija, Firence |
— |
|
Ig, pokopališče, Kozin Martin |
SIstory navaja Ime in priimek: Martin Kozin, Oče: Anton, Mati: Marjeta, Datum rojstva: 03. 11. 1912, Kraj rojstva. NULL, Kraj bivanja: Kot 13, Stara občina: Ig, Nova občina: Ig, Datum smrti/izginotja: 1. 5. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau. »KRAJEVNA SKUPNOST IG Iška Loka […] Kozin, Martin, roj. 3. 11. 1912, Anton + Marjeta Janežič, Kot 13; občinski tajnik, interniran na Rabu.« (Ferdo Gestrin, Seznam internirancev, Svet pod Krimom, 2., prenovljena izdaja, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016, str. 369)
|
Pokopališče Ig, ob zidu (daljšem) levo od vhoda iz novega v stari del pokopališča in levo od razpela, 8. grob z desne strani vrste. |
[križ] MARTIN, sin KOZINOVI KOT TIHI DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
26.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K.o.1700 Ig, parc. št. 1816 |
|
Bastija,spomenik umrlim Primorcem in Hrvatom, Korzika |
Po zavezniški zasedbi južne Italije je začela Badoglijeva vlada ponujati svoje oborožene sile zaveznikom, da bi se udeležile bojev z Nemci, ki so odprli novo fronto v Srednji Italiji. Na Sardiniji, Siciliji in v severni Afriki je bilo okrog 30.000 Slovencev in Hrvatov iz Primorske, Benečije in Istre, ki so tja prišli kot vojaki italijanske fašistične vojske in ob kapitulaciji Italije prešli v sestav Badoglijeve vojske. V veliki večini so želeli pristopiti v vrste NOVJ. Pisale so se številne resolucije o tej nameri, o vprašanju vračanja Slovencev in Hrvatov, italijanskih državljanov, so govorili tudi na pogovorih maršala Tita z generalom H.M. Wilsonom in nato na sestanku Tita z Winstonom Churchilom 12. In 13. avgusta 1944. Ta se je načelno strinjal o njihovi vključitvi v NOVJ, iz operativnih razlogov pa naj ne bi bilo mogoče razrešiti obveznosti tistih, ki so bili takrat s Sardinije že premeščeni na Korziko. Februarja 1944 so zavezniki odbrali skoraj 6000 pripadnikov posebnih delovnih čet in jih v naslednjih treh mesecih premestili na Korziko,na Sardiniji pa jih je ostalo okrog 2000. Prva je 14. februarja 1944 na Korziko odšla 354. četa, sledilo pa jih je še 26. Te so imele med 111 in 225 mož. 1. februarja 1945 je na Korziki bilo 4741 slovenskih in hrvaških pripadnikov posebnih čet. Pobudniki preselitve so bili baje italijanski oficirji zaradi vesti, da se v jugoslovanski bazi v Bariju zbirajo enote in pripravljajo odhode prekomorskih brigad v Jugoslavijo. Na Korziko so odšli tudi italijanski oficirji, katerim pa so vojaki odrekli poslušnost in so bili ti vrnjeni na Sardinijo. Po preselitvi na Korziko so bili pripadniki posebnih bataljonov vključeni v VII. ameriško armado, Sekcija severne baze(Northern Base Section, NORBS), komandant je bil general J. P. Ratay, in sicer najprej v 2615., nato pa v 2698. tehnični nadzorstveni polk (Technical Supervisor Regiment). Naloga enot na Korziki, tudi posebnih delovnih čet, je bila priprava na inazijo v južno Francijo. NORBS je bila zadolžena za popravilo cest, pristanišč, letališč, skladišč, vojašnic, telekomunikacij in prevoze, za čuvanje vojaških objektov in taborišč vojnih ujetnikov, avtočete, inženirske, intendantske in še posebne čete za nakladanje bomb na letala. Čete so preoblekli v ameriške uniforme, jih formirali po sistemu ameriške armade in jim dodelili svoje oficirje in podoficirje. Ti so se do Slovencev in Hrvatov večkrat vedli žaljivo. Izboljšale so se tudi življenjske razmere, za svoje delo so prejemali plačilo. Glede hrane so bili v začetku izenačeni z Američani, kasneje pa je bila hrana omejena. Oficirji so imeli osebno orožje in nosili posebne oznake. Dve četi sta bili stražarski, imeli sta orožje in stražili skladišča, taborišča vojnih ujetnikov in delno nadzorovali prometu. Ameriško poveljstvo jim je v začetku dovolilo nositi značke z jugoslovansko zastavo in peterokrako zvezdo in izobešati jugoslovansko zastavo z zvezdo, konec maja 1944 pa so tudi to prepovedali. Uradno so se imenovale »Slav Companies«, to je »slovanske čete«. Ime jugoslovansko se je obdržalo na pokopališču, kjer so pokopani pripadniki slovanskih čet, ki so se večinoma ponesrečili pri delu s strelivom in z razstrelivom. Do 30. novembra 1944 je na Korziki umrlo 30 Primorcev in Istranov, od teh le dva v bolnišnici ( zastrupitev in malarija), vsi ostali so se ponesrečili predvsem pri prevozih streliva. V eni večjih nesreč pri kraju Biguli je zletel v zrak kamion z razstrelivom. Šest umrlih so pokopali v skupni grob (Anton Marinac, Simon Fatovič, Ivan Korič,Peter Medved, Ludvik Skočir in Anton Stemberger) Vir: S.Vilhar in A.Klun, Prva in druga prekomorska brigada, Nova Gorica, 1967 Vir-foto: M.Ivančič, Prekomorci, zgodbe o odisejadi Primorcev in Istranov, Koper, 2023 Vir: N. Troha, Slovenci in Hrvati v "slovanskih četah" na Sardiniji, Korziki in južni Franciji (1944-1945), Prispevki za novejšo zgodovino XLVI-1/2006 Geslo: prekomorci123 |
— |
NA TEM MESTU JE POKOPANIH 28 SLOVENCEV IN HRVATOV, PRIPADNIKOV "SLOVANSKIH ČET" 2696. TEHNIČNO-NADZORSTVENEGA POLKA VII. AMERIŠKE ARMADE, KI SO LETA 1944 NA KORZIKI ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBOBODO DOMOVINO. ICI REPOSENT 28 SLOVENES ET CROATEZ, SOLDATS DE "COMPAGNIES SLAVES" DU 2698*REGIMMENT DE LA SURVEILLANCE TECHNIQUE DE LA 7h ARMEE AMERICAINE, MORTS EN CORSE POUR LA PATRIE ET LA LIBERTE EN 1944 FRANC BENČIČ, JAKOV DRAŽEVIĆ, IVAN ERJAVEC, SIMON FATOVIĆ, ŠTEFAN GORJUP, IVAN HUMAR, ALOJZ JUH, JOSIP KALČIČ, IVAN KORIĆ, ANTON KREGAR, IVAN LEBAN, ANTUN MARINAC, RUDOLF MARKIČ, PETER MEDVED, IVAN NOVAK, LAMPERT OGRIČ, ANDREJ PIPAN, ANTON PREGELJ, JOSIP PREZELJ, JOSIP SEMOLIČ, JOSIP SINDIČ, LUDVIK SKOČIR, BOGOMIR STANIČ, FRANC SVETLIK, ANTUN STEMBERGER IN MILAN VOLK. . LES COMBATTANTS DES SKUPNOST BORCEV "SLOVANSKIH "COMPAGNES SLAVES" ČET S SEDEŽEM V POSTOJNI POSTOJNA REPUBLIQUE SLOVENE REPUBLIKA SLOVENIJA BASTIA 9. MAI 1992 BASTIA, 9.MAJA 1992 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 15.12.2023 nedokončano |
15.12.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal francoski tekst s spomenika in dopolnil opis 1.1.2024 |
Spomenik |
Francija, Bastija, Korzika |
— |
|
Jože DEŽELAK in Janez ZEMLJAK-Jurklošter |
Jože Deželak, rojen 1910 v Grahovšah, je delal po različnih rudnikih. Leta 1942 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Ko je prišel leta 1944 na dopust, se je pridružil partizanom Kozjanskega odreda. Padel je v bojih z Nemci v Mrzlem Polju pri Jurkloštru.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem str.302 Zemljak Janez, rojen 1906 na Blatnem Vrhu, je bil borec Kozjanskega odreda od avgusta 1944. Kot kurir je padel na njivicah pri Jurkloštru 20. marca 1945.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str. 282. |
Pokopališče v Jurkloštru |
DEŽELAK TUKAJ POČIVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 17. 8. 2019, |
17.8.2019. 00:00 |
— |
S.Gradišnik dodal besedilo in opis, 21.9.2022. |
Nagrobnik |
Laško |
1034 MRZLO POLJE, 10/1 |
|
Središče KP in SKOJ, Maribor |
Šestkotna spominska plošča z vklesanim napisom rdeče barve spominja na aktivnost KPJ in SKOJ v stanovanju šolskega sluge Franca Potočnika, kjer so se na tajnih sestankih zbirali člani okrožnega člani okrožnega odbora OF in drugi komunisti, četudi je v sosednji sobi delovala nemška policijska postojanka. Plošča je bila odkrita 29. novembra 1959. Wikimedia: odkritje spominske plošče v Žolgerjevi ulici 1959. |
Spominska plošča je vzidana pod arkadami šolske stavbe na Žolgarjevi ulici 2 in 4, kjer delujeta VIII. osnovna šola in Osnovna šola Franceta Prešerna. |
V LETIH 1943-1944 JE BILO V ŠOLI ŽARIŠČE REVOLUCIONARNEGA DELA KP IN SKOJ-a spominu borcev komunistov, članov OO OF terencev in kurirjev |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
3.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Plošča na domu TVD Partizan, Radovljica |
Siva marmornata spominska plošča petindvajsetim telovadcem, članom telovadnih društev v Radovljici, ki so padli v NOB. Ploščo je 1955 odkril Mestni odbor Zveze borcev NOB Radovljica, izdelal kamnosek Alojz Vurnik. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 169. EŠD 27915 |
Spominska plošča je vzidana sredi zahodne obcestne fasade nekdanjega Sokolskega doma, danes doma Partizan, Gorenjska cesta 26, Radovljica |
TELOVADCEM, ČLANOM TELOVADNIH DRUŠTEV V RADOVLJICI PADLIM V ČASU NOB 1941 – 1945 CENGELE OSKAR RADOVLJICA 1904 - 1944 MANDELC METOD RADOVLJICA 1904 - 1942 ČEBULJ DANIMIR RADOVLJICA 1900 - 1942 MAVRER MARTIN MIŠAČE 1911 - 1943 ČRV JAKOB BODEŠČE 1915 - 1945 NAGLIČ FRANCKA RADOVLJICA 1927 - 1945 DEBEVC JOŽE RADOVLJICA 1921 - 1944 PRAPROTNIK VINKO JAVORNIK 1914 - 1944 DEŽMAN JOŽE RADOVLJICA 1923 - 1944 PREŠEREN FRANCI RADOVLJICA 1914 - 1944 DOBRAVEC JAKOB RADOVLJICA 1899 - 1941 BABIČ MARJAN RADOVLJICA 1923 - 1943 FAJDIGA JANKO ZAPUŽE 1915 - 1944 RAVNIK FRANC RADOVLJICA 1912 - 1944 FIŠER ANTON RADOVLJICA 1917 - 1944 RAVNIK MIRKO RADOVLJICA 1918 - 1943 GRILC IVAN JAVORNIK 1906 - 1944 ROŠ EDVARD RADOVLJICA 1911 - 1942 HROVAT VIKTOR RADOVLJICA 1899 - 1945 ŠTRUKELJ JOŽE RADOVLJICA 1921 - 1943 JANŠA JOŽE RADOVLJICA 1921 - 1944 VOGELNIK FRANC RADOVLJICA 1925 - 1945 KALAN JOŽE RADOVLJICA 1909 - 1943 ZRNEC METOD RADOVLJICA 1906 -1945 LANGUS PETER LESCE 1914 - 1944 SLAVA JIM! |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
4.7.2022. 00:00 |
— |
4. 7. 2022 je stavba v rušenju/prenavljanju, ploščo so odstranili. Kje je zdaj in kaj bo z njo po obnovi? -- M. Hladnik
Za ploščo je prevzel odgovornost investitor, arh. Egon Murič. Po snetju sp. plošče smo opravili ogled in dokumentacijo plošče na terenu. Sp. plošča je bila demontirana in se je takrat nahajala na tleh v pritličju obstoječega telovadnega doma. Investitor, g. E.Murič, je ustno zagotovil njeno shrambo pri sebi ter v nadaljevanju strokovno restavriranje in prostorsko umestitev na lokaciji v avtentičnem območju nekdanjega telovadnega doma. Načrta za novo postavitev in ureditev na novi lokaciji Zavod še ni dobil, postopke v zvezi z novo lokacijo in ureditvijo investitor še ni zaključil. Po pogovoru z investitorjem smo dobili vtis, da si investitor želi primerne ureditve spominske plošče in si bo prizadeval za njeno kvalitetno prostorsko umestitev. R. Pamić, ZVKD 8. 7. 2022 |
plošča na zidu |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 181/1 |
|
Spomenik v Podgori |
Domačini so 1975 postavili padlim spomenik s prostovoljnim delom. Padlo je 33
krajanov, 15 jih je umrlo v taboriščih, 4 so bile civilne žrtve. |
sredi vasi Podgora / Piedimonte del Calvario, v križišču ceste, ki gre proti cerkvi. |
SLAVA PADLIM ZA SVOBODO napis na spomeniku: PADLI V NARODNO OSVOBODILNI BORBI BOGOMIR BREŠAN RENATO GARBI FRANCI MAREGA UMRLI V KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH ANTON BIZJAK ALOJZ HVALIČ UMBERTO PERCO ŽRTVE FAŠIZMA ENRICO BENTIVOGLIO PODLEGLI VOJNIM POSLEDICAM STANKO PETEJAN napis na zidu levo od stopnic SPOMENIK SO ZGRADILI IL MONUMENTO E ESTATO REALIZZATO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko, 14.6.2019, dop. M. Hladnik |
1.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na spomeniku, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in 4/1 |
vaški spomenik |
Italija, Gorica |
— |
|
Moravče, pokopališče, Brvar Jože |
SIstory navaja Ime in priimek: Jože Brvar, Oče: Jožef, Mati: Ivana, Po domače: Fajdiga, Datum rojstva: 05. 04. 1892, Kraj rojstva: Drtija, Kraj bivanja: Katarija, Stara občina: Kresnice, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 16. 04. 1943, Kraj smrti/izginotja: Les pri Katariji, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. Opomba: Jože Brvar je napisan tudi na spomeniku v spomin žrtvam Moravške doline 1941–1945 v Spominskem parku pred cerkvijo sredi Moravč. |
Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče, P: A, V: 3, S: 1 (Iskalnik grobov Domžale - Moravče Dostop: 17. 4. 2024). |
[križ] IVANA BRVAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 17.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
17.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
Spomenik sprave, Vičava |
Spomenik sprave je leta 2009 je postavila Mestna občina Ptuj. Posvečen je vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo. Spomeniška plastika je
monumentalna fontana iz granita, visoka približno 7 metrov. Na visokem podstavku
stoji ozka stela, po kateri polzi voda. Na tlakovanem podestu sta vgrajeni
plošči s posvetilom in verzom Daneta Zajca. Pomnik1991 vsi123 |
V nekdanjem vojaškem kompleksu na Vičavi, Ptuj |
VSEM BORCEM IN ŽRTVAM ZA SVOBODNO SLOVENIJO Zjutraj teče reka počasi.Zjutraj se reka prebuja iz smrti. V prvem svitu slači mrtvaško haljo, stkano iz belih megla. Smrt prečisti stvari. Napravi jih prozorne in jasne. Reka, ki vstane iz smrti, ima umito telo. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
2.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo. M. Hladnik |
Obelisk |
Ptuj |
K.o. 0400 PTUJ, parc. št. 995/4 |
|
Poljčane |
Na
dvignjeno ploščad je postavljen pet metrov visok granitni obelisk, ki ima na
vzhodni strani vklesan verz Lily Novy, na ostalih pa imena padlih v NOB.
Spomenik je bil odkrit leta 1957, projektant Vlado
Emeršič.
EŠD 20151Zbornik spomenikov ... Slovenska Bistrica, 60, 61 |
Ob Bistriški cesti, na križišču ceste proti Železniški postaji, 100 metrov od ŽP. Hiša v bližini: Bistriška cesta 48, Poljčane
|
čelna stran spomenika DA ROD OTELI BI POGINA STE ŠLI IN VENDAR NE ODŠLI IZ TAL VAS DVIGA MOČ SPOMINA KO PROSTA SPET JE DOMOVINA STE Z NJO IN Z NAMI TUDI VI ZVEZA BORCEV NOV POLJČANE 1957 . desna stran spomenika STANKO POLANEC OTON ŽITNIK FRANC KOROŠEC VIKTOR ŠURBEK IVAN DROFENIK MIRKO GAJŠEK MIRKO HERCOG FRANC ŠTUMBERGER . IVAN VODOPIVEC JOŽE PIRŠ MATILDA BREGAR ALOJZ GODEC MIHA ONIČ FRANC SLUGA JULIJANA KODRIČ FRANC GRADIČ FRANC PERNAT SIMON POLANEC JOŽE HARINSKI LADISLAV BRGLEZ . leva stran spomenika MARTIN ČATORIČ HERMAN DAJČMAN DUŠAN ZIMIČ ANTON DETIČEK FRANO ZORKO ANTON ZORKO ST. ANTON ZORKO ML. MARIJA ZORKO . LUDVIK ČUK MIRKO VIRANT SIMON RAMŠAK IVAN MESARIČ MIRKO RITONJA ALOJZ KRAJNC BOGOMIL KRAJNC BOGDAN KRAJNC ALBIN BELAK ALOJZ CILENŠEK ANGELA DETIČEK FRANC ČUK . zadnja stran spomenika JOŽE OTOREPEC MIHA URLEP OTON OGRIZEK MAKS AČKO STANKO ŠTIMEC STANKO MASTINŠEK ZLATKO MASTINŠEK FRANC ŽNIDAR MIRKO TOMEC KARL BEVC FRANC ŽNIDAR ŠTEFAN POLANEC GREGOR POLANEC FRANC KAVKLER . MARKO ŽITNIK JURIJ KUŠAR MIHA GREŠAK FRANJA LOGAR FRANC SORŠAK KARL SKAPIN JOŽE DOVNIK KARL DOVNIK JOŽE KAVKLER JANEZ ROBAR . ALOJZ KODRIČ ANTON TURIN FRANC TURIN ALOJZ KOLAR FRANC KRAPEŽ RAFAEL KRAPEŽ FRANC POSLEK JANEZ MARZIDOVŠEK ŠTEFAN LEŠNIK JUSTINA LEŠNIK JOŽE OREŠIČ |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 27. 7. 2014 nedokončano |
31.7.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.11.2022, napis na spomeniku |
marmorni steber |
Poljčane |
— |
|
Pokopališče Trava, Julka Žagar |
SIstory navaja: Ime in priimek: Julijana Žagar,
Oče: Matija, Mati: Julijana, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum
rojstva: 00.00.0000, Kraj rojstva: Papeži, Kraj bivanja: Srednja vas pri Dragi,
Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): Ni podatka, PODATKI O SMRTI ,
Datum smrti / izginotja: 00.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Trava, Kraj pokopa:
NULL, Država pokopa: Slovenija |
Na vaškem pokopališču na polju med obema vhodoma, Trava, Lošli Potok. |
Ž A G A R J E V I |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 22.7.2024 |
22.7.2024. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Loški Potokl |
K.o.: 1585 - TRAVA, št.parc.: 1757/2 |
|
Kulturni dom Črnomelj |
Kulturni dom, v katerem je bilo 19.- 20. februarja 1944 prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, je po vojni prezidana arhitektura, ki jo dopolnjuje relief s prizori iz NOB Bela krajina kiparja Jakoba Savinška. Arhitekta Viljem Treo (1925), Branko Simčič 1949-1954). Spominska plošča zasedanju SNOS je bila odkrita 22. julija 1954.
Marmorni relief na pročelju kulturnega doma v Črnomlju je delo Jakoba Savinška. Kulturni dom Črnomelj je bil zaradi zgodovinskega pomena razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, saj stoji na mestu, kjer je bil nekoč Sokolski dom, zgrajen okoli leta 1925. Pomembno vlogo je imel tudi v času NOB. Med drugim je bilo 19. in 20. februarja 1944 tam prvo zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), najvišjega zakonodajnega in izvršnega organa Slovenije, kar obeležuje tudi spominska plošča ob vhodu v stavbo. Obsežni marmorni relief pred kulturnim domom v Črnomlju dopolnjujejo še štirje doprsni kipi belokranjskih narodnih herojev: Draga Jermana, Ivana Starihe - Janka, Milke Šobar - Nataše in Jožeta Mihelčiča. |
Otona Župančiča 1, Črnomelj (na križišču Župančičeve in Kolodvorske ulice). |
V TEM DOMU JE BILO 19. IN 20. FEBRUARJA 1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, nedokončano
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
30.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 5.10.2021, napis na plošči, fotografija 3, preureditev opisa.
Dodal dve fotografiji M. Hladnik 30. 4. 2024 |
relief in spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 197 |
