| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Obešenima partizanoma, Glavni trg, Novo mesto |
Spomenik stoji na Glavnem trgu, nasproti Rotovža na mestu, kjer sta bila 30.12. 1943 obešena partizana Alojz Gabrovec in Franc Janc. Osnovni element spomenika je gotski steber iz hiše Glavni trg 26. Je na podstavku, na vrhu zaključka je bronast stiliziran Triglav z zvezdo. Obdajajo ga stebriči. Postavljen 1952, avtor Marijan Mušič. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 168. EŠD 8720 |
Glavni trg v Novem mestu (pri hišni št. 29), nasproti Rotovža |
Tu sta 30 XII. bila obešena partizana Janc Franc in Gabrovec Alojz. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
L.H., 25.2.2018 |
30.5.2022. 00:00 |
— |
Spomenik je v Krečičevem katalogu pripisan Jožetu Plečniku, čeprav brez njegovega imena. Postavljen naj bi bil 29. 10. 1953. -- M. Hladnik 30. 5. 2022 |
Spomenik |
Novo mesto |
k.o. Novo mesto, 1643 (MONM) |
|
Jože Hrovat in Franc Gašper, Babji hrib pri Birčni vasi |
Spominska plošča, pritrjena na neobdelano skalo, je posvečena na tem mestu poleti 1943 ubitima sodelavcema OF. Spomenik je bil postavljen leta 1968.
. »10. julija 1943 je bil vroč poletni dan. Večja patrulja Italijanskih vojakov in belogardistov je v vas prišla iz straške smeri in zgornjega konca v vas. V vasi je bilo več partizanov in aktivistov OF. Zaropotala je strojnica in nekaj pušk. Pod streli je obležal prvoborec Franc Šali iz Vavte vasi. Blizu mesta kjer je sedaj spomenik. Razlegali so se posamični streli po vasi. Zajeli so tri moške. Eden je imel srečo, dva mlada fanta iz Velikega Podljubna pa so kruto pokončali med potjo iz vasi proti Ušivcu pri Babjem hribu. To je bil žalosten dan za družine pobitih in vaščane. Pa tudi velika izguba za partizansko gibanje in lokalno organizacijo OF, saj sta bila Hrovat in Gašper njena aktivista, Šali pa organizator partizanskega odpora. Vojna vihra je prizadela mnoge družine, tudi po več svojih članov so izgubili v tistem krutem času. Prenekateri niti niso vedeli za kaj so morali umreti. Povprašali smo starejše vaščane, ali se še spominjajo tistih dni in dogodkov in mlajše ali vedo za to tragedijo. Kristina Škufca se še živo spominja tistega dne. Takole je povedala. 'Tistega julijskega dne so bili pri nas trije partizani, nahajali so se pod našim kozolcem nad hišo. Kulovčev Franci iz Vavte vasi, pa Košakova Vida in Novega mesta in še eden, sem pozabila njegovo ime. S sestro Danico sva bili ravno na njivi. Jaz sem kopala krompir, ona pa je malo višje nabirala fižol za kosilo, ko je sestra zagledala skupino tabelih vojakov, ki so prihajali iz gozda in med njivami nad našo domačijo ter zavpila: 'Partizani bežite, »tabeli« gredo'! Partizani so opozorilo slišali in se takoj umaknili v gozd nad vasjo in ušli, da so se izognili spopadu. Opozorilo je slišal tudi eden belogardist, ki je sestro hotel kar ustreliti, pa mu je zatajila puška. Je bil ves iz sebe in je skozi grozil sestri in meni. Obe so odgnali dol v vas, naju tepli in na naju kričali. Rešile so naju starejše ženske, ki so vojakom dopovedovale, da otroka nista nič zakrivila in naj naju vendar pustijo pri miru. Med vdorom v vas so presenetili Franca Šalija, partizana, ki je nekaterim družinam prinesel propagandni material. Šali se je umikal za Šmajdkovo domačijo, kjer so ga opazili vojaki in pokosili na robu vasi, kjer je mrtev obležal. Tabeli so imeli sliko Šalija z ženo in sinkom in povpraševali, če smo tistega na sliki kaj videli in ali ga poznamo. Morali smo se narediti, da ga ne poznamo. V hajki skozi vas so vojaki opazili dve osebi na travniku pri Plantanovih v spodnjem delu vasi, ki sta sušila seno in se poizkušala skriti in izogniti srečanju z vojaki pa so ju ujeli in skupaj z gospodarjem Plantanom odvlekli s seboj. Za Plantanom je šla njegova žena s tremi majhnimi otroki in vseskozi prosila, naj njenega moža izpustijo. Italijanski vojak, ki je vodil Plantana izven vasi z nalogo da ga ustreli, je bil milosten in streljal v zrak, ujetega Plantana pa pustil živeti. Mnogo slabše se je godilo Gašperju in Hrovatu. Odvlekli so ju s seboj, med potjo tepli s puškinimi kopiti in brcali. Do smrti so ju pobili blizu sedanje plošče na Babjem hribu in ju tam tudi pustili ležati. Sporočili pa so kje sta. Nihče od njiju ni bil ustreljen. Vse ubite so potem pokopali svojci. Šalija so pokopali v Vavti vasi. Hrovat in Gašper sta skupaj ležala na parah doma in vaščani smo šli čut. Pokopali so ju v Šmihelu. Našteli so jih 30, 15 je bilo »tabelih« in 15 Italijančkov. Tabeli so bili okrutnejši do ljudi, Italijani pa so pobirali jajca, lovili in streljali kokoši. Naša kura je svojih dvanajst piščančkov rešila, odvlekla v gozd in šele proti večeru se je z vsemi vrnila domov.' Vinko Šmajdek je bil takrat star še ne dve leti. Dogodek lahko opiše le po pripovedovanju staršev. S sinom padlega Šalija redno skrbi za bližnje spominsko obeležje.«
|
V gozdu na Babjem hribu, med Birčno vasjo in Velikim Podljubnom. Dostop je mogoč z dveh strani: 1. po stezi, ki se začne 100 m za odcepom ceste proti Velikemu Podljubnu (850 m), 2. po cesti, ki od šole v Birčni vasi vodi v zaselek Ušivec; od zadnje hiše še 500 m po stezi.
Koordinate:45.754875,15.1400417 |
[zvezda] TU SO ITALIJANI IN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 8. 12. 2024 dopolnila Opis s podatki iz glasila Šum sekvoj.
Dodal sveže posnetke, koordinate in opis poti. M. Hladnik 22.12. 2024 |
— |
Novo mesto |
K. O. 1492 Stranska vas, 1242/2 |
|
Sveti Duh, Spominski kamen sredi vas |
Spominski kamen sredi vasi Sv. Duh je posvečen trem padlim borcem, ki so
padli na tem mestu 4. avgusta 1944. Odkrili so ga leta 1961, dostop je z glavne
ceste Škofja Loka–Kranj mimo cerkve. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 315-316. https://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-duh.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. |
Sv. Duh pri Škofji Loki, v križišču med hišami št. 112, 113, in 115 |
NA TEM MESTU SO PADLI ZA SVOBODO BORCI NOV 4. 8. 1944 DOLINAR ŠTEFAN SV. DUH DOLINAR FRANC SV. DUH KELIH EVGEN JESENICE SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
11.10.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Škofja loka |
K. o. 2028 Dorfarje, parc. št. 1003/2 |
|
Trije partizani, Ložice |
Grob treh partizanov, ustreljenih januarja 1945 v Pustih Ložicah. Z ograjo obdano peščeno površino zaključuje iz kamnitih kvadrov zidana stela s pravokotno granitno ploščo z vklesanim posvetilom. Do groba, prenovljenega 1969, vodijo stopnice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 129. EŠD 26789 V Lošcah so 28. februarja 1945 zaradi izdaje padli trije borci, ki so jih vaščani pokopali na obronku gozda pri vasi Dobrava. Po osvoboditvi je organizacija ZB NOV Senovo na istem mestu postavila spomenik iz bohorskega sekanca in vanj vgradila marmornato ploščo. Glej tudi spomenik v bližini pri hiši Dobrova 1 (na zemljevidu je lokacija poimenovana Puste Ložice) Vir teksta in fotografije 3/2: Padli v ognju revolucije, Krško: Zveza ZB NOV občine Krško, 1971, str. 82. Opomba: Na fotografiji iz leta 1971 je datum smrti 28. 2. 1945 in ne 28. 1. 1945, kot je na novejši fotografiji in kot so podatki v Sistory. Prav tako je zapis kraja Lošce in ne Ložice. |
Spomenik se nahaja ob stari kolovozni poti med Ložcami in domačijo Kranjc na Dobrovi 24. |
[zvezda] |
— |
— |
— |
— |
Anton Petrovič, 24. 2. 2017, nedokončano |
29.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 29.5.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil besedilo v Opisu in dodal fotografijo 3/2 |
spomenik na grobišču |
Krško |
37/1 k.o. Dobrova, Ana Škoberne |
|
Rezka Dragar, Dragomelj |
Terezijo Dragar, roj. Južina, so 16. 10. 1941 ustrelili Nemci kot talko na pogorišču žage na Lancovem pri Radovljici. Kip je izdelal Stane Kolenc, odkrit 27. 9. 1970. Pred vojno delavska aktivistka, poročila se je s Tonetom Dragarjem, ki je padel kot partizanski oficir, borka Rašiške čete. Ujeli so jo 30. 9. 1941 na kozolcu na Selu pri Vodicah, mučili v Begunjah in jo ustrelili na pogorišču Remsove žage v Lancovem pri Radovljici kot talko. Za herojinjo je bila imenovana 15. 7. 1952.
|
Pred osnovno šolo Dragomelj, 180 A. RKD še vedno navaja stari naslov šole Venclja Perka Dragomelj 116, na drugi strani avtoceste. |
NARODNA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2018 |
7.8.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 7.8.2024, Dodal povezavo na članek o ponovni postavitvi doprsnega kipa. |
Kip |
Domžale |
1758 DRAGOMELJ, 54/20 |
|
Spomenik v Pevmi |
LSI 2: 144, 145 "V Pevmi so domačini že januarja leta 1947 padlim sotovarišem postavili spomenik v obliki Triglava, ob katerem se prebivalstvo iz treh vasi ob proslavah in obletnicah nekajkrat na leto zbere in počasti spomin na borce in žrtve s polaganjem vencev, priložnostnimi nagovori, recitali šolskih otrok in nastopom pevskih zborov. Omeniti moramo, da je spomenik v Pevmi eden najstarejših na Goriškem." Vir Svobodnabeseda.si/feb-2022.pdf str. 11 |
Pevma, na otočku med hišo Via Bella Veduta, 17, 34170 Gorizia GO in ob cesti Gorica - Števerjan, Italija
GPS 45.9631 N, 13.6148 E
|
PADLIM BORCEM 12.1.1947 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko, 14. 6. 2019 |
25.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.7.2024, uredil besedilo na spomeniku dodal fotografiji 3/2 in 3/3 in popravil lokacijo. |
vaški spomenik |
Italija, Gorica |
— |
|
Ljubljana Polje - Spomenik padlim v NOB |
Pokončen zidan kvader, obložen z glajenimi granitnimi ploščami, na katerih so vklesana imena v NOB padlih domačinov, je bil postavljen leta 1958. Spomenik je postavljen tako, da je vključen v vhodni stopniščni del. Je 162 cm širok, globok 55 ter visok 245 cm. Prvotna plošča je bila odkrita 4. julija 1958. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 38. EŠD 22761 |
Spomenik stoji pred staro osnovno šolo v Polju ob Zadobrovški cesti, Zaloška 190 |
. V ČASU NARODNOSVOBODILNE BORBE SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA DOMOVINO . BORCI BERTOSSI GVIDO BOBEN FRANCI CVET ANTON CURK PETER FLERIN IVAN GERKMAN IVAN GOLMAJER IVAN GRAJZER ALBIN HRIBAR JANEZ HUDIN TOMAŽ IVANUŠA HELENA JAMŠEK JANEZ JURCA MIRKO LAMBERGAR ANTON LIPOVŠEK KAREL LUKAN JAKOB MAHNIČ RUDOLF MALENŠEK ALOJZ MARKIČ ERVIN OKRETIČ DANICA OKRETIČ FANIKA BAJCAR MILAN PAJN MILAN PEGAN LUDVIK PERŠIČ DUŠAN PETERCA IVAN POTUŠEK SADAR ELA POTUŠEK SREČKO REBOLJ FRANCI REICH ANTON STANJKO STANISLAV SRAKAR ZLATKO SMIRNOV ALEKSANDER ŠKOFLJANEC FRANC TAVČAR LADO TROŠT BORIS VIDERGAR JOŽE VIDERGAR LEOPOLD ZAJIČ VLADIMIR ZAJC STANKO ZATLER VELUŠČLEK URŠKA ZAVRŠNIK MAKS ZIRKELBACH NEDA CIMERMAN STANKO . TALCI BENČINA ADOLF BIZJAK EMIL BOBEN JOŽE JURCA JANEZ JURCA JOŽEFA KOCMAN JOŽE PEČAR SREČKO PRIJATELJ FRANC PRIJATELJ MAKS PUHAR MARIJA SIGULIN RUDOLF . INTERNIRANCI FILONI FRANC GOSTINČAR JOŽE HRIBAR JULIJANA HROVAT IZIDOR INTIHAR FRANC NOVAK ALOJZ PERŠIČ BOGOMIR PUHAR RUDOLF VODEB EDVARD CIMERMAN ANTON DOBROTA SLAVKA PEČAR STANE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 16.09.2018
17.3.2022 D.Divjak |
17.3.2022. 00:00 |
— |
17.3.2022 dodal posnetke 3,4 in podatke D.Divjak |
Steber oblečen s ploščami črnega marmorja |
Ljubljana |
K.o.: 1772 - SLAPE, K.O.: 734/24 |
|
Novo mesto - Spomeniški kompleks Na vratih |
Glavni mestni spomenik NOB sestavljajo spominska loža z doprsnimi kipi Borisa Kidriča, Franca Rozmana – Staneta in Franca Potočarja-Lazarja. ter bronastima kipoma Pesem svobodi in Talec. Avtor ureditve iz 1953 arhitekt Marjan Mušič, kipar Jakob Savinšek. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 168. |
Stoji na križišču Rozmanove ulice in Prešernovega trga pri Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. |
ŽIVLJENJE SMO DALI VSE SMO ŽRTVOVALI KOT V TEŽKIH STA DNEH NAM VELEVALA
DOLŽNOST IN ZAVEST V VAS DALJE ŽIVIMO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
L.H., 25.2.2018 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal še štiri slike. M. Hladnik 27. 7. 2021 |
memorialna dediščina |
Novo mesto |
K.o. Novo mesto (1391-del, 1466-del, 1467, 1468-del, 1469-del, 1470) |
|
Lom |
Na tabli s križem so napisana imena domačinov s kmetije Spitzbauer, ki so jih
pobili skupaj s slovenskimi in avstrijskimi partizani, delavci iz rudnika v
Šentlenartu, ki so se šele organizirali za odpor. V nemškem napadu je padlo 40
večinoma neoboroženih ljudi. Trupla so odpeljali v Dravograd. Otoki. Lom. Na tej povezavi je na zemljevidu označena lokacija (Rinkenberg/Vogrče) verjetno narobe. |
Pokopališče pri cerkvi v Lomu / Lamm SV od Pustrice.
Lamm 52, 9433 Lamm, Avstrija |
DIE UNSCHULDIGE OPFER |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.10.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija |
— |
|
Kovk, spomenik NOB |
Spomenik posvečen spominu na boje, ki so se odvijali od 20. do 31 marca 1945 leta v zadnji ofenzivi nemškega okupatorja in domačih kolaborantov, proti enotam 9. korpusa NOV in POS. V bojih za osvojitev strateško pomembnega položaja na Sinjem vrhu, so imeli pomembno nalogo borci 2. bataljona Bazoviške brigade, imenovanega tudi Ruski bataljon, ki so po nekaj dneh neuspešnih poskusih drugih enot Sinji vrh tudi osvojili. Spomenik so postavili najbrž leta 1955: "Prebivalci Predmeje so predlagali, naj bi spomenik postavili v njihovi vasi, prebivalci Otlice, Cola, Črnega vrha in Idrije pa so se odločili za nad 1000 metrov visoki Sinji vrh. Na tem vrhu so namreč bojevali borci Devetega korpusa odločilne boje leta 1945. Spomenik na Sinjem vrhu pa bi bil viden po vsej južni Primorki in Istri, zlasti če bo ponoči razsvetljen, kot predvidevajo. Na Sinji vrh je speljana tudi kamionska cesta." (Slovenski Jadran 1. 4. 1955) Odkritje obnovljenega spomenika 3. 12. 2016. 20. aprila 2018 je bila levo od spomenika odkrita kovinska plošča na podstavku posvečena Ruskemu bataljonu. |
Nasproti hiše Kovk 33 ob cesti Col Predmeja. GSM 45°54'24.6"N 13°56'46.5"E |
Napis na prvi plošči: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019, PK, 3.2.2020
|
28.2.2025. 00:00 |
— |
Dopolnil z datumom prvega odkritja M. Hladnik 5. 5. 2021
M. Kermavnar, 28.2.2025, dodal podatke o plošči posvečeni Ruskemu bataljonu. |
Spomenik |
Ajdovščina |
2371 Kovk, 213/3 |
|
Štandrež, Spomenik padlim borcem Jugoslavije v NOV |
— |
Pokopališče Štandrež, Gorica, Italija, Via Antonio Tabai, 20 |
PADLIM BORCEM NARODNOOSVOBODILNE VOJNE JERAM JOŽEF – MRAK ANTON – THALER FRANC . VZPI ŠTANDREŽ ZZB NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 25.7.2024 |
25.7.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija |
— |
|
Črna na Koroškem - Narodni heroj Tone Okrogar-Nestl. |
Anton Okrogar - Nestl, poveljnik Zapadnokoroškega odreda od 28.8. 1944 do 29.9.1944. Bronast doprsni kip prikazuje podobo narodnega heroja ,Antona Okrogarja-Nestla. V Črni je v spomin na narodnega heroja Antona Okrogarja-Nestla akademski kipar Stojan Batič leta 1984 postavil doprsni kip realistično upodobljenega borca za svobodo in samostojnost slovenskega naroda. Vir: Simona Javornik, Stojan Batič in njegova dela na Koroškem. |
Krožišče v Črni na Koroškem, pred stavbo Črna št.18. |
TONE OKROGAR NESTL NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
21.11.2021. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dopolnil besedilo, 19.8.2022. |
Doprsni kip. |
Črna na Koroškem |
— |
|
Plešivec, Grobišče borcev in žrtev NOB |
Grobišče 21 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Na pokopališkem zidu
je pritrjena spominska plošča z imeni padlih. |
Grobišče je urejeno na pokopališču v Plešivcu. Hiša v bližini: Plešivec 35 |
1941 - 45 [zvezda] BORCI NOV [zvezda] ANŽEJ JURIJ 1904 - 1944 ČANČ RUDOLF 1903 - 1944 MAROLT IGNAC 1925 - 1945 MRAVLJAK ANTON 1913 - 1944 POGORELČNIK LUDVIK 1918 - 1945 RUTNIK JOŽE 1908 - 1945 STRGAR LOVRO 1916 - 1944 ZALUBERŠEK JERNEJ 1912 - 1944 TALCI ARLIČ RUDOLF 1905 - 1942 JEŽOVNIK MARTIN 1894 - 1942 JEŽOVNIK ALOJZIJA 1902 - 1942 MAROLT JOŽE 1884 - 1942 VOLK KAREL 1909 - 1942 . ŽRTVE FAŠ. TERORJA ARLIČ MARIJA 1908 - 1942 LEDINEK JOŽE 1910 - 1945 MAROLT KRISTINA 1922 - 1944 PEČEČNIK ANTON 1899 - 1942 RUTNIK GABRIEL 1906 - 1945 RUTNIK CIRIL 1910 - 1945 VOLK CECILIJA 1902 - 1942 DOLERER JANEZ 1901 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
STANE GRADIŠNIK, 24. 08. 2020 |
22.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Zidan spomenik. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.26 |
K. o. 0950 PLEŠIVEC, parc. št. 529/1 |
|
Danijel Bertok in Bruno Pobega, Čežarji |
Obeležje so postavile družbenopolitične organizacije septembra 1947 (po EŠD 1948). Je iz belega gladkega kamna na grobo obdelanem kamnitem podstavku na položnem kamnitem zidu. Pokrovitelj: Krajevna skupnost Pobegi - Čežarji. EŠD 1369 JSNP 125 |
Obeležje stoji na desni strani ceste vzidano v obcestni zid, ki pelje iz Kopra proti Sv. Antonu v vasi Čežarji, na zunanjem robu obcestnega jarka. |
NA TEM MESTU SO 12. 04. 1944 NACISTI USTRELILI AKTIVISTA O. F. BERTOK DANIJELA ROJEN 14. 07. 1905 IN POBEGA BRUNA ROJEN 06. 11. 1913 SLAVA ŽRTVAM ZA SVOBODO |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 04. 03. 2017 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik |
Spominska plošča |
Koper |
2604 BERTOKI, 2164/3 |
|
Sokolski dom Škofja Loka |
Spominska plošča na Sokolskem domu na Mestnem trgu je posvečena telovadcem loških telovadnih društev Sokol in Orel, padlih v narodnoosvobodilni vojni. Ploščo so odkrili 11. decembra 1955. Več... Podatki o padlih telovadcih: Nikolaj Blaznik, rojen 12. novembra 1919 v Idriji, tovarniški delavec, živel je v Škofji Loki, v partizane je vstopil 7. februarja 1943, ujet je bil kot komandir Žirovske čete na Žirovskem vrhu 3. avgusta 1943, ustreljen je bil kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah. Rado Bozovičar, rojen 15. oktobra 1920 v Šentvidu pri Stični, čevljar, živel je v Škofji Loki, izgnan je bil v Srbijo, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je na sremski fronti pri Šidu 17. januarja 1945. Pavel Erznožnik, rojen 15. junija 1913 na Dobračevi, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Pavel Eržen, rojen 18. decembra 1908 v Škofji Loki, šofer, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je v taborišču Dachau 20. novembra 1942. Vilko Gruntner, rojen 22. oktobra 1911 v Škofji Loki, elektrotehnik, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je 19. septembra 1942 v taborišču Dachau. Janez Guzelj, rojen 27. aprila 1907 v Škofji Loki, mizar, aretiran je bil 17. februarja 1942, umrl je 29. oktobra 1942 v Stutthofu. Dušan Horvat, rojen 31. avgusta 1922 v Škofji Loki, študent, v partizane je vstopil septembra 1943, pogrešan je od junija 1944. Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in ustreljen naslednji dan kot talec za Kamnitnikom. Jože Kavčič - Jernač, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, gostilničar, kleparski in vodoinštalaterski mojster, telovadec v telovadnem društvu Sokol, gasilec, kulturnik - sodeloval je v tamburaškem in pevskem zboru. V partizane je vstopil 23. decembra 1941, boril se je v Cankarjevem bataljonu. Bil je sekretar okrožnega odbora OF Kamnik. Padel je v Črnem grabnu pri Blagovici 15. januarja 1945. Peter Kavčič - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom. Franc Korbič, rojen 16. novembra 1921 v Škofji Loki, tehnični risar, v partizane je vstopil leta 1941, padel je 1944 na Štajerskem. Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki, klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943 na Prtovču. Jože Krmelj, rojen 15. februarja 1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem. Ana Leben, rojena 10. oktobra 1900 v Škofji Loki, gospodinja, aretirana je bila avgusta 1943, umrla je v taborišču Auschwitz 21. marca 1944. Adolf Mihelič - Kofendež, rojen 5. februarja 1907 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil junija 1943, bil je v puškarski delavnici, padel je 11. novembra 1944 nad Gostečami. Andrej Oblak, rojen 24. septembra 1921 v Škofji Loki, mlekarski delavec, v partizane je vstopil 12. februarja 1943, padel je 19. marca 1943 na Babni Gori. Leopold Paulus, rojen 2. oktobra 1919 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 9. septembra 1943 v Rakitnici pri Ribnici. Stane Paulus, rojen 7. maja 1924 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 20. avgusta 1944 na Krnu kot namestnik komandanta Gregorčičeve brigade. Anton Pevc, rojen 18. novembra 1914 v Radovljici, učitelj v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1942, ujet kot obveščevalec pri komandi mesta Radovljica in ustreljen kot talec 21. januarja 1945 v Zapužah pri Begunjah. Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Bojan Potočnik, rojen 7. novembra 1919 v Stari Loki, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. januarja 1942 in se udeležil dražgoške bitke, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete. Marjanca Potočnik, rojena 11. maja 1925 v Stari Loki, dijakinja, partizanka, padla je v Beli Cerkvi pri Novem mestu leta 1944. Drago Rajh, rojen leta 1919 v Ljutomeru, trgovec, živel je v Škofji Loki, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 18. januarja 1944 na Olševku pri Kranju. Borut Šink, rojen 25. maja 1912 v Sežani, študent, živel je v Škofji Loki, aretiran je bil novembra 1944, umrl je 5. marca 1945 v Mauthausnu. Karel Šinkovec, rojen 15. novembra 1903 v Žireh, krojač v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Ivo Vraničar, rojen 29. oktobra 1910 v Karlovcu, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 9. maja 1942, umrl je 17. junija 1942 v taborišču Mauthausen. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 334-335. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. |
Spominska plošča je na Sokolskem domu na Mestnem trgu. |
PADLIM TELOVADCEM KORBIČ FRANC KAVČIČ PETER BORCEM – NOB POLJANEC PETER PIRC FRANC TVD PARTIZAN ŠKOFJA LOKA DECEMBER 1955 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
16.6.2024. 00:00 |
— |
Dopolnil CV Jožeta Kavčiča po podatkih Jone Kužnik Pokorn. M. Hladnik 30. 5. 2024
M. Kermavnar, 16.6.2024, zapisal besedilo na plošči in katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 569/2 |
|
Ljubljana-Judovski spotikavci: Steinberg, Filipec |
Postavljeno 6. 8. 2018.
|
Na pločniku pred vhodom v stavbo Štefanova 6, Ljubljana. |
TUKAJ JE PREBIVAL VILJEM STEINBERG ROJ. 1879 ARETIRAN 28. X. 1943 DEPORTIRAN V DACHAU UMORJEN 29. I. 1944 V BUCHENWALDU . TUKAJ JE PREBIVALA LILI STEINBERG ROJ. OFFNER, 1889 ARETIRANA 28. X. 1943 DEPORTIRANA V RAVENSBRÜCK UMORJENA 1944/45 . TUKAJ JE PREBIVALA LIDIJA FILIPEC ROJ. STEINBERG, 1916 ARETIRANA 28. X. 1943 ODPELJANA V SALZBURG PREŽIVELA . TUKAJ JE PREBIVAL LUDVIK FILIPEC ROJ. 1916 ARETIRAN 28. X. 1943 DEPORTIRAN V DACHAU PREŽIVEL |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik, 10. 4. 2019 |
11.2.2021. 00:00 |
— |
Dodal članek iz Wikipedije. |
spotikavci |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3297 |
|
Spominska plošča na stavbi Upravne enote Škofja Loka |
Spominska plošča na stavbi Upravne enote Škofja Loka, Poljanska cesta 2, je posvečena spominu na osvoboditev škofjeloških aktivistov iz gestapovskih zaporov 21. decembra 1941. Ploščo so odkrili 18. decembra 1953. Loški gestapovski zapori, ki so bili v prostorih današnje Upravne enote Škofja Loka, so bili v dneh okupacije mučilnica mnogih loških aktivistov OF in zavednih ljudi. Tu so aretirance zasliševali, mučili in mnoge pošiljali naprej v begunjske zapore. Štab Cankarjevega bataljona se je pri Presečniku na Sv. Ožboltu odločil, da reši zapornike kljub močni nemški postojanki v mestu. 21. decembra 1941 so trije borci vdrli v loške zapore. Lojze Pečnik in Franc Štular v uniformah nemških žandarjev ter Jaka Božnar kot aretirani tihotapec so z zvijačo omogočili zapornikom pot v svobodo. Priložnost sta izkoristila le brata Jože in France Kavčič. Akcijo so partizani izvedli s pomočjo loških skojevcev, po uspešni akciji je v decembru 1941 je odšlo 17 Ločanov v Cankarjev bataljon. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 336-337. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 136. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 261. |
Spominska plošča je na stavbi Upravne enote Škofja Loka, Poljanska cesta 2. |
IZ GESTAPOVSKIH ZAPOROV KI SO BILI V TEJ STAVBI SO PARTIZANSKI BORCI DNE 21. 12. 1941 OSVOBODILI ZAPRTE ŠKOFJELOŠKE AKTIVISTE ZB Škofje Loke ob prvem občinskem prazniku 18. dec. 1953 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
27.9.2020. 00:00 |
— |
Dodal sliko Mojce Župančič 27. 9. 2020. M. Hladnik |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Birkenau / Brzezinka |
Slovenska spominska plošča. fotografija 1: https://potuj-z-nami.si/auschwitz/ |
Birkenau je del Auschwitza, 2 km vzhodno oddaljen od Auschwitza 1. |
KRIKI GROZE IN OBUPA AUSCHWITZ-BIRKENAU |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.11.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, dodal besedilo na plošči in fotografijo 1 |
koncentracijsko taborišče, plošča |
Poljska |
— |
|
Spomenik izgnancem, Maribor |
Spomenik izgnancem v Mariboru je bil odkrit 8. junija 2002.
geslo: vojska123 |
Na lokaciji nekdanje meljske vojašnice, pred stavbo na naslovu Ulica heroja Jevtiča 9. |
UPOR |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 18.4.2022, 9.12.2024 |
9.12.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetek 3, 9.12.2024 |
— |
Maribor |
K.o.: 655 - MELJE, št.parc.: 422/23 |
|
Plošča padlim v NOB pri cerkvi v Dobu |
Na plošči je 46 imen, v grobu pa sta tudi dva neznana borca, padla na Želodniku leta 1944. Spomenik so odkrili ZZB NOV in občina Domžale 15. maja 1966.
|
Desno (JV) od cerkve sv. Martina v Dobu pri Lj. levo od spomenika žrtvam 1. svetovne vojne in spomenika domobrancem, ob pokopališkem zidu. |
PADLIM BORCEM ZA SVOBODO IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA 1941 – 1945 . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 18. 9. 2016 |
26.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 26.4.2024, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in preoblikoval Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič. |
Spominska plošča |
Domžale |
1943 DOB, 1/1 |
|
Ciklostilna tehnika Galicija, Ljubljana |
Avtor: Arhitekt Vlasto Kopač. |
Zelenica med stanovanjskimi bloki ob križišču Prijateljeve in Gruberjevega nabrežja. Hiša v bližini: Prijateljeva ulica 2. |
ILEGALNA CIKLOSTILNA TEHNIKA OB 60 LETNICI |
— |
1979 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 4.8.2017 |
12.4.2020. 00:00 |
21.10.2025. 08:31 |
M. Kermavnar, 21.10.2025, uredil napis na spomeniku in dodal tri fotografije. |
Spomenik |
Ljubljana |
K. o. 2677 PRULE, št. parc. 25/43 |
|
Neznan partizan, Bukovščica |
— |
Bukovščica, pokopališče, v SZ vogalu ob zidu blizu mrliške vežice. |
TUKAJ POČIVA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 3. 4. 2019 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o.2065 Bukovščica, parc. št. 1/3 |
|
Maribor - Angel Besednjak |
Bronasti doprsni kip narodnega heroja Angela Besednjaka stoji na valjastem betonskem podstavku z apliciranimi črkami. Neposredno okolico obdaja gosto rastje v okrogli gredi, zamejeni s tlakovci. Kip, ki je nastal na pobudo Osnovne šole Angela Besednjaka je delo akademske kiparke Vlaste Zorko (ki je na tej šoli učila), odkrit je bil 27. novembra 1975. Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 531. Rakovec, Andreja. "Mariborski spomeniki znanim osebnostim: o vlogi naročnikov in umetnikov v drugi polovici 20. in na začetku 21. stoletja." Acta historiae artis Slovenica, let. 20, št. 1 (2015), str. 210-211. Rakovec, Andreja. Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru (zloženka). Maribor: Umetnostna galerija, s. d. |
Spomenik stoji pred vhodom v Osnovno šolo Angela Besednjaka na Celjski ulici 11. Na šolskem stopnišču se nahaja tudi okvir s portretom Angela Besednjaka in osnovnimi podatki o njegovem življenju. |
ANGEL BESEDNJAK - DON NARODNI HEROJ 1914-1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
31.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip na podstavku |
Maribor |
— |
|
Celjski četi, Gorica pri Slivnici |
Spominska plošča je bila verjetno prestavljena s pokopališča v Slivnici na Osnovno šolo Slivnica pri Celju v Gorici pri Slivnici.
|
Osnovna šola Slivnica pri Celju, Gorica pri Slivnici 61 |
TA ŠOLA JE BILA SEZIDANA . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 21. 8. 2021 |
5.1.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal besedilo in fotografije, 3.11.2022.
Dodal posnetek Borisa Beleja in oblikovano besedilo s plošče Zdenke Primožič. -- M. Hladnik 29. 12. 2022
Po opozorilu Zdenke Primožič zbrisal podvojeni Gradišnikov vpis te plošče z dne 26. 3. 2022. Na plošči je naveden tudi Jurij Tacer, ki ni bil borec Celjske čete (odpeljan je bil od doma). -- M. Hladnik 5. 1. 2022 |
Spominska plošča |
Šentjur |
— |
|
Postojanka OF, Maribor |
Kamnita spominska plošča z vklesanim napisom rdeče barve spominja na postojanko OF, ki je delovala v hiši Antona Marčinka med letoma 1943 in 1944 in kjer je potekalo mnogo sestankov, tudi srečanje sedemdesetih članic Slovenske protifašistične ženske zveze, na katerem so sprejele sklepe o nadaljevanju boja v Mariboru in okolici. Lastnika Marčinka s julija 1944 ubili gestapovci, ki so se izdajali za pripadnike Črne roke. Spominska plošča je bila odkrita 8. marca 1961, po slavnostnih govorih je bila plošča prevzeta v varstvo Občinskega ljudskega odbora Maribor-Tabor. Wikimedia: Odkritje spominske plošče v Ulici Pariške komune (1). Wikimedia: Odkritje spominske plošče v Ulici Pariške komune (2). Wikimedia: Odkritje spominske plošče v Ulici Pariške komune (3). Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 525-526. |
Spominska plošča je vzidana na pročelje zasebne stavbe na Ulici Pariške komune 18. |
V TEJ HIŠI JE BILA V LETU 1943-44 VAŽ NA POSTOJANKA NOB. V LETU 1944 JE BILA MNOŽIČNA KONFERENCA SPZŽ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
31.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}