| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
(14) Ludvik Blagotinšek |
Maja 1944 je padel v Paki kurir okrajnega odbora OF Šentilj Ludvik
Blagotinšek. Tovariši borci se ga spominjajo pod imenom Metod. |
Ob kolesarski poti Štrekna, ki teče po trasi nekdanje ozkotirne železnice med Velenjem in Gornjim Doličem, blizu nekdanje železniške postaje v Paki, v bližini poslopja Paka pri Velenju 63. |
[zvezda] BLAGOTINŠEK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 18. 6. 2020 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Dodal napis s plošče in podatke: Bor1974-28.X.2022
M.Kermavnar, 1. 10. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, dopolnil lokacijo, dodal Opombo 1 in fotografijo 3/2. Dodal katastrske podatke |
Zidan nagrobnik |
Velenje, Partizanski spomeniki št.14 |
K. o. 0953 Paka, parc. št. 597/92 |
|
DOBRUNJE, Urh nad Ljubljano - mučilnica pri cerkvi sv. Urha |
Mežnarija oziroma ostanek njene kleti: Med vojno je bila urejena kot kasarna okupatorjev, najprej Italijanov, nato Nemcev in njihovih slovenskih kolaboracionistov, domobrancev. V njej so žrtve, pripadnike in sodelavce Osvobodilne fronte, mučili in od tam odvedli na usmrtitev v bližnji gozd. Stene kletnih prostorov naj bi bile večkrat prebeljene, da so prekrili sledove krvi. V prvi polovici 50. Let so po načrtih arhitekta prof. Borisa Kobeta spomeniško uredili okolico cerkve. Leta 2005 je bila mežnarija prenovljena. Leta 2020 je bila po 28 letih znova postavljena pripovedovala stalna razstava. Mučilnica je za oglede odprta vsak dan od 8. do 13. ure. EŠD 101 https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/oblikovanje-spomina-na-temacno-dediscino-317689.html |
Iz naselja Dobrunje gremo po Cesti na Urh in se ustavimo v neposredni bližini hiše Cesta na Urh 39. Med to stavbo in cerkvijo sv. Urha na Urhu stoji stavba - bivša mežnarija, v kateri je bila mučilnica.
Hiša v bližini: Cesta na Urh 39 |
napis ob vhodu: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17.10.2012; 18.4.2017, T.Bizjak - 23.6.18 |
26.4.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/5, 4/1 in 4/2 ter dopolnil opis.
M.Kermavnar, 26. 4. 2025, dodal fotografiji 4/3 in 4/4 Mojce Luštrek |
stavba s ploščama, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o.1773 - Dobrunje, parc. št.: 1336/7 |
|
ORLE - spomenik ustanovitvi molniške partizanske čete |
EŠD: NI |
Spomenik je 5 m južno od označene gozdne pešpoti (trim steze) med vasjo Orle in in Spodnjo brunarico v Zadvoru in sicer dober kilometer iz Orel. |
[zvezda] NA TEM MESTU, JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak 3. 6. 2020 |
26.4.2025. 00:00 |
— |
— |
kovina, kraj zgodovinskega dogodka, memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o.1773 - Dobrunje, parc. št.: 1527 |
|
Brata Barle |
Plošča je bila odkrita 15. julija 1956 na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Medvode. Daljši tekst v knjigi Spomin
je moč spomenik, str. 94. Avgust Barle – Ambrož, rojen 22. 8. 1901 v Preski pri Medvodah, železničar,
predvojni revolucionar, aktivist OF od leta 1941 in organizator
narodnoosvobodilnega gibanja v Medvodah in prvi sekretar rajonskega komiteja KPS
Medvode, nato sekretar okrajnega komiteja KPS Medvode in član KPS za Gorenjsko.
Padel 27. 1. 1944 pri umiku iz nemškega obroča pri napadu na partijsko šolo v
Cerknem kot slušatelj partijske šole. Spominska plošča je bila odkrita 15. junija 1956.
|
Preska (historični del Medvod) na glavnem križišču pri kapelici in pokopališču, prva hiša na Barletovi ulici, h.š. 8
Barletova cesta 8
1215 Medvode
46.135055, 14.410512 |
V tej hiši sta bila rojena brata Barle Avgust- Ambrož roj. 22.VIII.1901 padel 27. I.1944 prvi organizator pokreta OF član PK KPS za Gorenjsko Barle Stane_Savo roj. 24.XI.1907 padel kot talec 31.I.1944 aktivist in borec Slava ZB Medvode |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Matjaž in Biba Rebolj, 29.9.2017 (-02) |
11.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 11. 12. 2024 dopolnila Opis s podatki s spletne strani Občine Medvode. |
spominska plošča |
Medvode |
K.o. Preska parc 84/2 46.135055, 14.410512 |
|
Stari pisker - spominska soba |
Leta 1965 so dvorišče v Starem piskru in prostor, kjer je bila mučilnica, preuredili v stalno spominsko razstavo. Na zidu, ob katerem so streljali talce, so vzidane ploščice z imeni ustreljenih. Poleg njih je velik bronast relief in granitna plošča, na kateri so vklesane poslovilne besede kmeta Ivana Acmana pred ustrelitvijo. V spominski sobi so razstavljene tudi muzealije iz Starega piskra, originalni plakati, fotokopije poslovilnih pisem in fotografije o streljanju talcev, 22.7.1942. Idejni načrt za spominsko razstavo je izdelal arhitekt Dušan Samec, bronasti relief je oblikoval kipar Peter Černe.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.475. Z vsem spoštovanjem smo v razstavnem prostoru pustili obe umetniški deli, ki pričata o neizmernem trpljenju v času vojne: tako plastiko zvezanih rok talca kot tudi relief narodne herojinje Tončke Čeč. Vir: Stari pisker - brošura. Spominska soba je na ogled po dogovoru z MNZC, vodeni ogledi so na kulturni praznik in ob drugih priložnostih. Nekdaj je bil možen tudi ogled stare celice (arhivski posnetek je med fotografijami). Dvorišče, kjer je dostop do sobe in spomenik, je sredi še aktivnega celjskega zapora in ga zaporniki uporabljajo za sprehode. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 186-187. |
Zapori Stari pisker |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
16.5.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dopolnitev s slikami in besedilom, 16. 5. 2023
U.Ferlež, dopolnil, tudi s fotografijami, 8. 2. 2024 |
Spominska soba |
Celje |
1077 CELJE, 2063 |
|
GRAD BORL - mučilnica |
V gradu Borl so bili med 1941 in 1943 gestapovski zapori z mučilnico. Zapornike so sprva zapirali v grajske hleve, kasneje v grajske prostore.Tu so bili najprej zaprti tisti Slovenci, ki jih je okupator potem izgnal na Hrvaško in v Srbijo, nato pa so tem zapirli tudi pripadnike narodnoosvobodilnega gibanja. Zapornike so gestapovci na razne načine mučili in jih od tod pošiljali na morišče, v koncentracijska taborišča ali na prisilno delo. Poleti 1942 je bil zansovan za osvoboditev jetnikov. Borl naj bi najprej napadla Slovenjegoriška četa, obenem pa bi se uprli zaporniki. Do te akcije ni prišlo, ker so bile priprave izdane in Slovenjegoriška četa uničena. Leta 1956 je bila urejena spominska soba in odkrita spominska plošča na gajskem dvorišču. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 207. EŠD 6659 |
Dolane 1, grad Borl nad reko Dravo. |
TA GRAD SO NEMŠKI FAŠISTI SPREMENILI |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik nedokončano
Dopolnil D.Divjak, 3.maj 2020 |
25.12.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.12.2023, dodal napis na plošči in fotografiji 1 in 2 iz "Kamre" |
Spominska soba in plošča |
Cirkulane |
K.o.: 462-DOLANE, št. parc.: *4/3 |
|
Padlim borcem 1941-1945, Nanos |
V ograjenem pravokotnem prostoru stoji kamnita piramida z vzidano marmorno napisno ploščo. Postavljen je bil 4.7.1959, obnovljen 1980.
|
Spomenik se nahaja ob lokalni cesti Razdrto-Nanos-Col, nad turistično kmetijo Abram, Nanos 006. |
V SPOMIN BORCEM NOV PADLIM V BORBAH NA NANOSU 1941- 1945 ZB NOV VIPAVA Na pridodani plošči: ZB NOV TRATA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 18.XII.2019 |
14.4.2023. 00:00 |
— |
Mojca Luštrek me je 18.II.2023 vljudno opozorila, da pa ima ona drugačne oziroma bogatejše fotografije z Abrama in mi jih velikodušno posredovala, za kar se ji iskreno zahvaljujem in jih z njenim dovoljenjem objavljam!
Bor1974, 14.IIII.2023 |
Piramida iz kamenja s ploščo in obdan z betonskimi stebri ter verigo in pridodano marmorno ploščo. |
Vipava |
K. o. 2406 Nanos, parc. št. 168/2208 |
|
Gestapovski zapori v Dravogradu |
Zaporniške celice in granitni obelisk z grobnico padlih med NOB ter spominska plošča iz leta 1958. EŠD 7459. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 208. Matija Matvoz: Spomenik in grobnica padlih med NOB Od jeseni leta 1942 in vse do konca nemške kapitulacije je bil v prostorih sedanje občinske zgradbe v Dravogradu gestapovski center, kjer so izvajali nacistično nasilje. V kleti so bili prvotno štirje jetniški prostori, leta 1944 pa so dogradili še petega. Na železnih vratih so ohranjeni napisi: 1.Zelle, 2.Zelle, 3.Zelle, 4.Zelle in 5.Zelle. Slednja je bila najstrašnejša, zato so jo imenovali "celica smrti". Bila je brez oken, ob nalivih je vdirala vanjo voda in bil je mraz. V 1., 2. in tretji celici so ohranjeni nekateri podpisi, želje in druge izpovedi, ki so jih jetniki pisali po stenah z nohti ali špičastimi predmeti. Med zapisi najdemo tudi cirilico, kar je dokaz, da so bili jetniki tudi ujetniki iz Rusije in to tisti, ki so pomagali graditi hidroelektrarno na Dravi. Najhuje se je razbesnelo gestapovsko gnezdo v Dravogradu leta 1943. Njegovi kremplji so zajeli vso Mislinjsko, Mežiško, Dravsko, Laboško dolino in Podjuno. Ob osrednjem spomeniku NOB in na plošči nad gestapovsko grobnico je navedeno, da tu počivajo ostanki 17.koroških borcev iz leta 1919 in 20 ter 42 borcev, talcev in mučenikov NOB v letih 1941 do 45. Njihovi posmrtni ostanki so preneseni s pokopališča Dravograd in z bojišč v Podklancu, z morišč v črneškem gozdu, v Dularjevem lesu ter z vrta gestapovskih mučilnic v Dravogradu. Vir: Ludvik Pušnik, Po poteh spomina. |
V pritličju občinske zgradbe Trg 4. julija 7, spomenik stoji pred stavbo, plošča je na stavbi. |
MUZEJSKA ZBIRKA O NACISTIČNEM NASILJU GESTAPOVSKA MUČILNICA 1941--1945 spominska plošča: TU KRAJ JE STRAŠNIH MUK NAJ POMLJE VNUK KAJ JE SVOBODE CENA spomenik: NA TEM PROSTORU POČIVAJO POSMRTNI OSTANKI 17 KOROŠKIH BORCEV, PADLI V LETIH 1919 IN 1920 TER 42 BORCEV, TALCEV IN MUČENIKOV NARODNOOSVOBODILNE BORBE V LETIH 1941 DO 1945 SLAVA ŽRTVAM! na podstavku: GROBOVOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil M. Hladnik, S. Gradišnik |
27.11.2021. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dodal fotografijo, 27. 11. 2021.
Dodal še fotografije M. Matvoza. M. Hladnik 27. 11. 2021.
S.Gradišnik dodal opis in vir 3.3.2023 |
- muzej
- spominska plošča
- spomenik in grobnica |
Dravograd |
829 DRAVOGRAD, 722/1 |
|
Vič, Spomenik talcem |
Na 2 m visoki granitni skali, je napis, posvečen talcem iz gestapovskih zaporov v Dravogradu, ki so bili ustreljeni v letih 1941-1945 v Dularjevem lesu nedaleč od tod, kjer so tudi pokopani. Spomenik je bil odkrit 1969.
|
Spomenik stoji tik nad cesto, ki vodi od Dravograda proti državni meji, severozahodno od Dularjeve kmetije, jugozahodno od vasi.
Hiša v bližini: Vič 31 |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 18. 5. 2020 |
27.11.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografije Matije Matvoza in popravil lokacijo spomenika po njegovih informacijah. M. Hladnik 27. 11. 2021. |
steber |
Dravograd |
831 VIČ, 296/6 |
|
Grobišče talcev, Spodnje Radvanje |
Spominski obelisk iz temnega kamna spominja na več sto talcev, ki so bili ustreljeni aprila 1945, tik pred koncem vojne. Spomenik, odkrit leta 1955, je zasnoval arhitekt Jaroslav Černigoj.
"Aprila 1945 so Nemci pobili v Mariboru veliko več žrtev, kot pa so objavili z zadnjim razglasom o streljanju talcev. Ko so praznili mariborske zapore, so številne politične jetnike odpeljali v Spodnje Radvanje pod Pohorje. Tam so jih razdelili na skupine in jih na na hitro postrelili na tamkajšnjem strelišču. Žrtve so postavili na rob bombnih lijakov, tako da so same padale v grob. Po osvoboditvi so junija 1945 ob prekopavanju bombnih lijakov našli 104 trupla vendar je bilo več ustreljenih, a tedaj iz higienskih razlogov niso mogli preiskati vseh bombnih lijakov. V Spodnjem Radvanju so Nemci pobili okoli 200 ljudi. Večina ustreljenih žrtev počiva tam, kjer so jih gestapovci ustrelili, nekaj pa so jih pokopali v skupni grob na radvanjskem pokopališču. Tem žrtvam fašističnega nasilja stoji levo od starega strelišča ob grobišču spomenik. Spomenik je postavljen tudi na radvanjskem pokopališču."
Seznama ustreljenih ni niti niso bili vsi ekshumirani in uradno pokopani. |
Spomenik stoji na samotni lokaciji pod Pohorjem južno od Maribora, na koncu Ledine 3. aprila. |
NAD DVESTO TALCEV TU LEŽI POBITIH TIK PRED POBEGOM V BESU ONEMOGLEM ZLOČINSKO JIH POBIL JE OKOPATOR - MRTVI NAM KLIČEJO NE POZABITE! ŽRTVAM PADLIM SPOMLADI 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić
Dopolnil ( opis obnove spomenika ) -Gorazd Stopinšek |
26.4.2020. 00:00 |
— |
Slike in vir Bor1974, 27.VI.2021
Avgusta 2022 je Spomenik v organizaciji MO MAribor odpeljan h kamnoseku, kjer so ga očistili in obnovili napis s simbolom. Po izvedenih gradbenih delih je bil očiščen spomenik ponovno postavljen na isto mesto. |
obelisk, grobišče |
Maribor |
— |
|
Zaporniška celica Josipa Broza Tita, Maribor |
Mariborska moška kaznilnica je bila v obdobju Kraljevine Jugoslavije namenjena tudi za zapiranje političnih jetnikov, zato je bilo tukaj zaprtih tudi precej komunistov, kot so Rodoljub Čolaković, Boris Kidrič, Slavko Šlander, Miloš Zidanšek in drugi. Med 1931 in 1933 je bil tu zaprt tudi Josip Broz Tito. Njegova celica je bila 25. maja 1952 obeležena s spominsko ploščo, prostor pa preurejen v muzej (kot avtor se omenja gradbeni tehnik Jože Požauko in letnica 1983). Po osamosvojitvi je prostor nekdanje kaznilnice začel propadati, tako da je danes ruiniran, vstop pa ni več mogoč. "Odkritje spominske plošče v celici 32", Slovenski poročevalec, 26. 5. 1952, str. 2 (povezava). Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 215-216. Jakopič, Albert. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 523. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. |
Kaznilnica se nahaja na Pobreški ulici 20, toda dostop vanjo zaradi ruiniranosti stavbe ni mogoč. |
Obsojen na petletno robijo zaradi svojega revolucionarnega delovanja, je bil tovariš Tito v tej celici zaprt od 7. V. 1931 do 4. II. 1933. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
26.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Kicar, rojstna hiša Jožeta Lacka |
Tu se je 1894 rodil narodni heroj Jože Lacko. Leta 1941 je bil aktivist in vodja vstaje na ptujskem območju, bil izdan in 18. 8. 1942 po mučenju v ptujskih zaporih umrl. Na pročelju hiše je bila 1957 odkrita spominska plošča.
Tu so na partijski konferenci aprila 1942 razpravljali o ustanovitvi partizanske enote. Spominsko ploščo je 29. novembra 1957 postavil krajevni odbor zveze borcev Rogoznica, izdelal jo je kamnosek Gaiser iz Ptuja. Dimenzije plošče: 57 x 77 cm.
Stanje maja 2024: okolica hiše je vzdrževana, hiša pa propada (vdrta in podprta streha). |
Kicar 112 |
[zvezda, v njej srp/kladivo] V TEJ HIŠI SE JE RODIL NARODNI HEROJ JOŽE LACKO KRAJEVNI ODBOR ZB 29. 11. 1957 ROGOZNICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano,
Dopolnil D.Divjak, 24.april 2020 |
14.5.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike M. Hladnik 14. 5. 2024 |
Spominska plošča |
Ptuj |
K.o.: 3987-KICAR, št.parc.: *119 |
|
Javorski preval |
V bližini Javorniškega sedla so borci Kokrškega odreda padli v zasedo in bili ustreljeni. Spomenik so postavili svojci padlih 1951. leta. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 50. Franc Šinkovec (1909-1944), Trnovčev iz Spodnjih Fužin, kurir puškarske delavnice "B" Kokrškega odreda, Franc Ribnikar (1918-1944), borec 2. bataljona Kokrškega odreda, doma s Praprotne police, in Milan Kremsar, kurir tehnike JOŠT, doma iz Spodnje Kokre so padli na kurirski javki G-34, ki so jo odkrili domobranci iz Tupalč in tam postavili zasedo. Med ljudmi s priimki padlih, ki živijo v Kokri in Praprotni Polici, ni nikogar, ki bi kaj vedel o tem spomeniku ali ga obiskoval. Spomenik je v precej ubornem stanju, plošča je odstopila od kamnite podlage, vidna so samo še imena padlih, ne pa datumi njihovih rojstev. Kremsar je bil lovski čuvaj, Šinkovec je bil žagar, Ribnikar (po domače Kvedrov, ki je živel v Sidražu) pa kovač. |
Lokacijo sta prijazno posredovala Mladen Hladnik in lokalni logar Andrej. Spomenik se nahaja na višini 1480 m, 100 m pred razpotjem markiranih poti na Javorškem prevalu, v bregu tik ob poti v smeri proti planini Javornik, do koder je 15 minut hoje po ravnem kolovozu. Na Javorškem prevalu 100 m stran je razpelo. |
Tu so padli Kremsar Milan Ribnikar Franc |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 27. 12. 2017 in 24. 7. 2018 |
23.9.2022. 00:00 |
— |
Nad besedilom je bila prvotno zvezda, čez katero so očitno že pred 1981 pri obnavljanju napisa napravili križ.
Dopolnil iz Sistory in po fotografiji Slavka Prezlja M. Hladnik 23. 9. 2022. |
kamnita plošča s križem |
Tržič |
— |
|
Sagadinova vila, Pečke |
V pritlični podeželski vili je delovala prehodna partizanska bolnišnica. 1945 so jo Nemci zažgali, umrlo je 7 članov družine, ki so pokopani pred hišo, kjer je spomenik iz 1951. Hiša je bila obnovljena 1959, odprta spominska soba ter skrivni bunker.
Vir: Google Maps https://www.google.com/maps/@46.3450112,15.6793812,3a,75y,169.06h,91.18t/data=!3m6!1e1!3m4!1sCJ7zYWk7Pp-wj997XJjbKg!2e0!7i16384!8i8192?authuser=0&entry=ttu Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Pečke 66 (Srece oz. Sredce pri Makolah), Sagadinova vila. Spomenik stoji ob cesti, na trati, ograjeni z živo mejo, Z pred domačijo. |
[zvezda] Sagadin Ludvik Sagadin Marija Dr. Sagadin Rožica, roj. 1913 Sagadin Gojmir, roj. 15. IX. 1913 v Ptuju Sagadin Miran, roj. 10. VIII. 1928 v Ptuju Dr. Lavickij Mile, roj. 20. III. 1901 v Sarajevu Dr. Sagadin Bojko. Zažgani dne 12. IV. 1945. Plošča na hiši: KRAJEVNI MUZEJ SAGADINOVA DOMAČIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik in že prej nekdo 24.7.2020
D.Divjak 24.7.2022 |
13.7.2023. 00:00 |
— |
Dodal posnetek z Google Maps, D.Divjak,
Dodal sveže posnetke. Hiša je ograjena, zaprta in v slabem stanu, spominske sobe očitno ni več. M. Hladnik 13. 7. 2023 |
spomenik in spominska soba |
Makole |
773 PEČKE, 881/96 |
|
PUCONCI-Spominska plošča Štefanu Kuharju-Bojanu |
.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str.243. |
Arhiv Osnovne šole Puconci, 5 km iz Murske Sobote, Puconci 178 |
zvezda Tukaj je obiskoval šolo rojak KUHAR ŠTEFAN - BOJAN 13. 11. 1921 - 15. 11. 1941 sekretar PK KPS za Ljutomer - Radgona, ki je svoje življenje žrtvova za svobodo - zmago soc. revolucije. Obč. odbor ZB NOV 17.10.1958 Murska Sobota |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 16. maj 2020 |
16.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Puconci |
K.o.: 77-PUCONCI, št.parc.: 178 |
|
Spomenik 47 padlim gojencem partijske šole, Cerkno |
Spomenik je kamnit valjast obelisk, na katerem je vklesanih sedeminštirideset imen 27. 1. 1944 padlih gojencev partijske šole v Cerknem. Postavljen je bil 22. 9. 1957. Avtor je Franci Šubelj. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 249. EŠD 4811 Cerkno je v celoti kulturni spomenik iz časa NOB (EŠD 4806: od kapitulacije Italije do osvoboditve so tu delovale pomembne vojaške, politične, gospodarske in kulturne ustanove NOV (sedež IX. korpusa, delavnice.) »Vinko Šumrada-Radoš Ivanov, 26–29 letni trgovski pomočnik, l. 1942 v rajonskem odboru OF Loške doline, politkomisar 2. bataljona Šercerjeve brigade, Vojkove brigade, vodja kadrovskega oddelka IX. korpusa, l. 1945 politkomisar ilegalne komande mesta Trst. […] Besedilo je nastalo 28. januarja 1944 v Zakrižu, dan potem, ko je nemški lovski planinski bataljon Heine pobil sedeminštirideset udeležencev partijske šole v Cerknem. Objavljeno v več partizanskih glasilih, najprej v glasilu Slovenke pod Karavankami, št. 4, 23. 3. 1944, str. 3. Rokopis, zapisan v zvezek pesmi, hrani avtor. R 124, CT 195, Lo 200, 201, Ce D 100, var. RI 124A, PI 268, MŠ 33. Sedeminštirideset Sedeminštirideset novih krst, sedeminštirideset svežih grobov, sedeminštirideset mladih ljudi zakrila je prst, da zrasel naš dom bo lepši in nov.
Sedeminštirideset src mater slovenskih na Gorenjskem, Primorskem in Beneškem je zadrhtelo v bolesti. Sedeminštirideset novih žrtev tolovajev besnih v našem boju težkem ima fašizem na vesti.
Čakala bo mati: »Sin moj, čemu ni od tebe več glasu? ko bredel si Idrijco do pasu, in ležiš bolan pri tujih ljudeh?« »Hčerka, sreča moja, vrni se, težko pogrešam tvoj smeh, ljubezen in skrb v teh samotnih dneh, odkar si me pustila samo!«
Molk. Nikogar ni nazaj, samo strašna vest je prišla do njenih ušes:
Prestreljena in strta sta padla pod streli krvnikov. Skupni grob cerkljanskega božjega vrta je sprejel sedeminštirideset mučenikov." (Slovensko pesništvo upora 1941–1945, Druga knjiga, Partizanske, Izbral in uredil Boris Paternu, sodelovala Irena Novak-Popov, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, V Ljubljani: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, str. 50, 64)
|
Nad Cerknim, na griču Brdca, približno 200 m navkreber od hiše Cvetkova 10. |
V TEM KRAJU JE 27. JANUARJA 1944 LETA PADLO 47 SLUŠATELJEV PARTIJSKE ŠOLE V CERKNEM [zvezda] MLADIH PARTIZANOV IN AKTIVISTOV IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA ISTRE BENEŠKE SLOVENIJE GORICE TRSTA IN GORENJSKE. BILI SO ŽRTVE NEMŠKOFAŠISTIČNEGA NAPADA. SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU . AVGUŠTIN BARLE ALOJZIJA BEVK MARKO BEVK CVETKA BONČINA MATEVŽ ČERNILOGAR JANEZ DOBRAVEC JOŽE FLANDER JANEZ GATEJ REZKA GOLOB FRANC HOJS FRANC HAFNER ANTON HABJAN JANKO KOVAČIČ HRAST ŠTEFAN IVAN OŽBOT ADOLF KOS JANEZ LOTRIČ JAKOB MAKUC JANEZ MARKEŽ ROZINKA MAZEK STANE NEŽMAN JOSIP OMAN LUKA PERČIČ VIKTOR PERČIČ ANTON PETROVČIČ JOSIP POLIČAR STEVO POTOČNIK MATIJA GERŽINA MEDMEŠ IVAN MIRO ČERNILOGAR CVETKO GOTIČ IVAN SEDEJ FRANC SMERKE MILOJKA ŠTRUKELJ FRANC TIRINGER VIKTOR TUŠAR SLAVICA UDOVIČ IVAN UMEK JOŽE URŠIČ STANISLAV VOVK KALIST ZIDARIČ ANTON ZORE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
19.1.2024. 00:00 |
— |
Brez sprememb. M. Luštrek 28. maja 2022
M. Kermavnar, 1.11.2022, imena na spomeniku
M. Kermavnar, 19.1.2024, po informaciji Zdenke Primožič dodal zgodovinsko fotografijo iz časopisa Slovenski Jadran, 28.1.1955.
Zdenka Primožič 17. 8. 2024 dodala besedilo pesmi Sedeminštirideset avtorja Vinka Šumrade-Radoša Ivanova. |
Kamnit valjast obelisk |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. *365 |
|
Partizanska tehnika Krn |
Železna plošča tehniki KRN C-32 je v obliki zvezde. V hiški iz lesa in slame so opis nastanka in delovanja tiskarne, nekaj tiskarskega orodja, primerki partizanskega tiska (Matajur, Partizanski dnevnik) in zvezek za vpisovanje obiskovalcev.
|
Iz Tolmina v Zadlaz-Žabče do HE Zadlaščica, naprej do grape Kašana pod zaselkom Skalnik, kjer nas smerokaz usmeri do objekta v grapi. Do vhoda pod steno nad Zadlaščico se pride skozi tesen prehod med skalami.
46.222896N 13.779146E |
"KRN" PARTIZANSKA TEHNIKA XI. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 25.8.2019 in Rok Uršič |
28.12.2021. 00:00 |
— |
Dodala fotografije iz julija 2021 in dopolnila opis M. & J. Luštrek. -- M. Hladnik 28. 12. 2021
Prestavil spomenik dober kilometer višje ob Zadlaščici in dodal koordinate po informaciji Matije Matvoza. In dodal njegovo sliko plošče pod kočo. -- M. Hladnik 30. 1. 2022
|
Stavba in plošča |
Tolmin |
— |
|
Spomenik in grobnica NOB |
Avtor: Arhitekt Vinko Glanz in kipar Boris Kalin Rastislav Delpin (partizansko ime Zmago), slovenski partizan, častnik in narodni heroj, * 2. september 1920, Podgora, Italija (Piedimonte del Calvario) † 26. december 1956, Šempeter pri Gorici Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 260. EŠD 4873 Geslo: herojgrob1234 |
Ob glavni cesti IX. Korpusa v Solkanu, nasproti h. št. 6 in 8. Pred spomenikom je približno deset parkirnih mest. |
… KER NI VAS VEČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko Marušič, 2018 |
25.7.2024. 00:00 |
— |
Dodal posnetke M. Hladnik 23. 10. 2022.
M. Kermavnar, 25.7.2024, dodal fotografijo 3/4. |
— |
Nova Gorica |
K. o. 2303 Solkan, parc. št. 948/4 |
|
Grob narodnega heroja Staneta Žagarja in soborcev, Sr. Dobrava |
RKD, evid. št. enote: 17780 Na Srednji Dobravi je pri vaški cerkvi ob spomeniku skupaj s soborci pokopan dobravski učitelj, ljudski prosvetitelj in narodni heroj Stane Žagar, ki je padel nad Crngrobom. 18 zlomljenih žitnih klasov so po načrtu arhitekta Borisa Kobeta leta 1957 skovali v Kropi, kamniti del je bil izdelan v Kamnoseštvu Kranj, verz na spomeniku pa je prispeval Matej Bor. Grobišče je dal urediti Okrajni odbor ZZB NOV Kranj. Odkrit 29. oktobra 1961. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 114. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 225 in 251. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 194-196. . Geslo: herojgrob123 Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče pri cerkvi na Srednji Dobravi pri Kropi. Dostop do vasi: 1. z gorenjske avtoceste, izvoz Brezje, skozi Globoko in Mišače, 2. iz Podnarta preko Prezrenj, 3. iz Lipnice 4. iz Kamne Gorice preko Zgornje Dobrave. |
1941-1945 IN VENDAR JE VAŠE SEME POGNALO Napisi na posameznih nagrobnikih: CIRIL OSTERMAN ANTON BENEDIČIČ STANKO PODLIPNIK FRANC PRETNAR DUŠAN POGAČNIK IVAN ŠOLAR MARTIN MAURER ANDREJ BOŠTJANČIČ JAKOB MOHORIČ ANICA ŠOLAR ALOJZIJ POGAČNIK FILIP JERALA ANTON VIDIC NARODNI HEROJ / STANKO ŽAGAR STANE ŽAGAR ML. NADA ŽAGAR MARIJA PAPLER Na desni stranici osrednjega kvadra je 35 imen žrtev fašizma: ANTON BENEDIČIČ/FRANC BENEDIČIČ/ IVAN BENEDIČIČ/VINKO BERGANT/ ANTON BERTONCELJ/TINČEK BERTONCELJ/ LOVRO DEBELAK/TONE DOLINAR/ FRANC GREGORČIČ/JOŽA GREGORI/ SILVO GROBOVŠEK/CIRIL GROBOVŠEK/ FRANC KOTNIK/BOGOMIL LEBAN/STANKO LEBAN/ VINKO LOTRIČ/ANTON LUZNAR/ FRANC MOHORIČ/FRANC ŽBONTAR/ ROZALIJA OVSENIK/RUDI PAPEŽ/CIRIL PEČNIK/ ALOJZ PRETNAR/FRANČIŠKA PRETNAR/ JOŽKO PRETNAR/IVAN ROZMAN/VINKO STRUŽNIK/ VINKO ŠIFRER/JOŽE ŠLIBR/LOJZE ŠLIBAR/ STANKO URH/IVAN VALJAVEC/FRANC VIDIC/ JANEZ VIDIC/BRONISLAVA VOLK/ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
D.Divjak 11.5.2022 |
11.5.2022. 00:00 |
— |
11.5.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
kamen in kovano polomljeno klasje |
Radovljica |
K.o.: 2126 - DOBRAVA PRI KROPI, št.parc.: 1 |
|
Šmarje pri Ajdovščini, Spomenik NOB |
Spomenik v obliki tristrane piramide je zidan iz kamnitih blokov. Osnovna stranica: 3 m, višina: 3,1 m. Na prednji strani ima vzidano marmorno ploščo (85 x 150 cm)z vklesanimi imeni padlih. Odkrit je bil 12. 9. 1954.
24.2.2022 je napis povsem zbledel |
Spomenik stoji v južnem delu gručaste vasi, v bližini osnovne šole v križišču za Štanjel, Potok in Zavino. Hiša v bližini: Šmarje 48, 5295 Branik |
PADLIM ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
24.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Ajdovščina |
K. o. 2396 Šmarje, parc. št. 29 |
|
Darko Marušič - Blaž, Lokovec |
Nad cesto stoji kamnita piramida, obdana s kamnito obrobo. V prirezano konico piramide je zasajena kovinska palica s kovinsko peterokrako na vrhu. V prednjo stran piramide je vzidana bronasta spominska plošča, posvečena narodnemu heroju Darku Marušiču - Blažu. Ploščo obdaja okvir v barvah trobojnice. Postavljena je bila 22. 7. 1952.
|
Na hribčku nad cesto v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar, št. 33. |
[zvezda, obdana z zelenim vencem] dne 22.7.1952 Množ.Org. –– Sred. Lokovec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 4. 2020 |
26.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 26. 5. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil napis na plošči, dodal fotografije 3/1 do 3/3, zvezdico prestavil na mesto spomenika in dodal katastrske podatke. |
— |
Nova Gorica |
K. o. 2296 Lokovec, parc. št. 637 |
|
LJ, Dunajska 185 - spomenik ustanovnemu sestanku OF terena Ježice |
Spominska plošča je iz sivega kamna, velikosti 0,40 x 0,50 m in okoli 1,00 m od tal, z vklesanim napisom. Pritrjena je na okoli meter visok zid, ostanek porušene hiše in je okoli 50 m od Dunajske ceste, med stavbama Delavske hranilnice s štev. Dunajska 185 in nižjo starejšo stavbo Dunajska 187. Plošča je bila odkrita 5. septembra 1956. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 15. |
Ljubljana, presledek med stavbama Dunajska 185 in Dunajska 187. |
V TEJ HIŠI JE BIL DNE 4. MAJA 1941 USTANOVNI SESTANEK OF TERENA JEŽICE,
KATEREGA JE VODIL TOVARIŠ LESKOŠEK FRANC - LUKA, TAKRATNI SEKRETAR KPS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Štupica, T. Bizjak 22. 7. 2020 |
9.4.2022. 00:00 |
— |
Junija 1941 so se tu sestali zastopniki KP, krščanskih socialistov in Sokola ter ustanovili rajonski odbor OF Ježica. Spominska plošča je bila odkrita 5. 9. 1956. Takrat je bil naslov lokacije Titova cesta 225.
Vir: Vodnik po partizanskih poteh. -- Stane Gradišnik 23. 3. 2022
Zbrisal podvojeno lokacijo plošče na Dunajski 225. -- mhladnik 9. 4. 2022 |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o.1735 - Stožice, parc. št.: 747/1 |
|
Tonosa |
V
stavbah nekdanje tovarne nogavic Tonosa je več podjetij, v tem delu Slovenska
hiša Vida.
|
Saveljska cesta 87, Ljubljana, vzhodna fasada |
[srp in kladivo] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca in Jani Luštrek, postavil M. Hladnik |
15.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
1734 JEŽICA, 842/31 |
|
Žrtvam NOB Studor |
Spominska plošča 13 padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja iz vasi Studor med 2. svetovno vojno. Izdelali so jo v livarni Železarne Jesenice. Odkrita na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Srednja vas v Bohinju 16. decembra 1956. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 206-207. EŠD 16966 Po poti spominov |
Studor 48, na zahodni fasadi gasilskega doma, ob vhodu. |
[ZVEZDA] STUDOR H.ŠT. ROJ. PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 4. 2017 |
7.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.2.2024, dopisal besedilo na spomeniku in katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Bohinj |
K. o. 2198 Studor, parc. št. 71/2 |
|
TOMAČEVO - Spomenik padlim |
Pred stavbo na naslovu Tomačevo 1 je postavljen spomenik v obliki stebra, ki je v osnovi kvadraten v preseku, pri čemer sta spodnja in zgornja tretjina s poševno porezanimi robovi, srednji del pa je kvadraten. Na njem je plošča iz črnega marmorja ter z napisom, pod njo pa pravokotni kos iz belega marmorja za venec ali svečo. Nad samo ploščo je bronasta glava s titovko. Spomenik se nahaja za ograjo in dostop do njega izven delovnega časa ni mogoč. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 18. EŠD 22811 |
Po Tomačevski cesti preko obvoznice in v sredini naselja v križišču desno po cesti Tomačevo do kraja naselja, zadnja stavba na desni. |
ŽRTVAM NOV IN FAŠIZMA IZ TOMAČEVEGA IN JARŠ KAVČIČ IVAN NAR. HEROJ PADEL 1943 MAVEC ANTON KOM. BAT. PADEL 1942 SMRAJC MILA UBITA 1942 BLAŠ FRANC PADEL 1942 KLOBUČAR IVAN UBIT 1942 SMRAJC FRANC UBIT 1942 UMRLI V INTERNACIJI LETA 1942 SRAKAR JERNEJ RUPRET RUDOLF JEŽ JURIJ ŽAVBI PAVEL DOVČ SLAVKA CUNDER FRANC DIMNIK VALENTIN ČESEN JOŽE BODOČNOST JE VERA, KDOR ZANJO UMIRA VSTANE V ŽIVLJENJE, KO PADE V SMRT! ZVEZA BORCEV TOMAČEVO - JARŠE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 28. junij 2019 |
13.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Ljubljana |
— |