| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Devin, ob tridesetletnici osvoboditve |
7 vaščanov je bilo v partizanih, 77 odgnanih v Nemčijo, 4 padlim je občina leta 1975 postavila dvojezično ploščo na trgu.
|
V središču Devina, št. 29 |
OB TRIDESETLETNICI OSVOBODITVE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 12. 2020 |
19.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
— |
— |
|
Nabrežina, Padlim za svobodo |
— |
Nabrežina 105, Italija, na obcestni fasadi hiše |
1941 [zvezda] 1945 PADLI ZA SVOBODO POGREŠANI BURGER GIUSEPPE COLJA ALOJZ ŽRTVE NACIFAŠISTIČNEGA TERORJA CAHARIJA SLAVKO SLAVA JUNAKOM! GLORIA AGLI EROI! |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 3.1.2025 |
3.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
Edvard Kojanec, Nabrežina |
|
34011 Nabrežina, Trst, Italija
Center Nabrežine (kje točno?) |
V NABREŽINI JE PREBIVAL [posloveni]IN NABREŽINA WOHNTE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
19.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Italija |
— |
|
Taborišče Gonars, Italija |
Koncentracijsko taborišče Gonars je bilo fašistično taborišče, ustanovljeno 23. februarja 1942 v bližini naselja Gonars v italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini. Ustanovila ga je Kraljevina Italija v času svojega fašističnega režima. Že prej so na lokaciji urejali taborišče, kamor naj bi vodili ruske vojne ujetnike. Italijanski fašistični režim je v taborišče vodil zlasti internirance slovenske in hrvaške narodnosti. Prvi transport ljudi je prispel dva dni kasneje: 5.343 ljudi, predvsem Slovencev iz Ljubljane, pa tudi zaporniki iz italijanskega koncentracijskega taborišča Rab ter taborišča v kraju Monigo v bližini Trevisa. Fašistično taborišče je bilo najprej ustanovljeno na Čiginju pri Tolminu, vendar so zapornike kmalu premestili na italijansko ozemlje v Gonars. Taborišče je bilo opuščeno 8. septembra 1943, takoj po italijanski kapitulaciji. Oblast si je kasneje prizadevala zakriti dokaze o prisotnosti taborišča, zaradi česar je bilo slednje porušeno, material je bil uporabljen za gradnjo bližnjega vrtca, območje pa spremenjeno v travnik. Čez del pokopališča je speljana cesta, le nekaj betonskih temeljev je predstavljeno ob cesti. Leta 1973 je kipar Miodrag Živković na mestnem pokopališču po prizadevanjih Jugoslavije postavil obeležje - cvetlico z železnimi cvetnimi listi, v tamkajšnjo kripto pa so prenesli ostanke 453 slovenskih in hrvaških žrtev. Njihova imena in priimki so zapisani na bronastih panojih za skulpturo. Po ocenah naj bi v taborišču zaradi stradanja in mučenja umrlo vsaj dodatnih 50 internirancev. Razen obeležja v kraju ne obstaja nikakršen dokaz o zločinu, prav tako zanj ne ve mnogo krajanov. Le na robu pokopališča je tabla, ki v več jezikih priča o dogajanju med vojno. Za uradno Italijo so njihova taborišča še danes v temi delno pozabljene zgodovine. Vir: Wikipedia Geslo: taborišče123 |
Gonars, severno od centra kraja. |
KOSTNICA SLOVENSKIH INTERNIRANCEV IN DRUGIH ŽRTEV IZ II. SVETOVNE VOJNE [slovenski grb] SPOMINSKI OSARIJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik fotografije 11. 7. 2012
D. Divjak 10.11.2024 |
10.11.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.10.2024, dodal opis.
D. Divjak dodal posnetka 2/3 in 3/3 ZB NOB Vrhnika FB 10.11.2024 |
grobišče, kostnica, infotable, skuptura |
Gonars, Furlanija Julijska krajina, Italija |
— |
|
Jakob Dolenc |
Spomenik je pri osnovni šoli na Prestranku, postavljen tigrovcu in partizanu Jakobu Dolencu iz Čermelic pri Hruševju. Vir: FB, Bruna Olenik. JAKOB DOLENC Wikipedija DOLENC, JAKOB Slovenska biografija geslo: TIGR |
Prestranek |
POSTOJ, KDOR MIMO GREŠ! V SPOMIN TIGROVCU IN PARTIZANU JAKOBU DOLENCU 1902-1982 OBSOJENEMU NA II. TRŽAŠKEM PROCESU NA 30 LET ZAPORA V ZAHVALO VSEM, KI SO SE ODLOČILI ZA POT UPORA, ZA OHRANITEV ČLOVEŠKIH VREDNOT IN DOSTOJANSTVA. [neberljivo] [zvezda] |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 31.10. 2023 |
10.11.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 10. 11. 2024 dopolnila Opis s povezavo na Wikipedijo in Slovensko biografijo. |
blok |
Postojna |
— |
|
Veliki Ban, Spominska plošča Kotarjevi družini |
Pravokotna plošča iz svetlega marmorja je naslonjena na dva konzolna opornika. Posvečena je narodnemu heroju Martinu Kotarju-Pilatu, ki je padel 1944 na Štajerskem ter padlima Karlu in Nežki Kotar. Plošča je pritrjena na njihovi rojstni hiši. Pravilen datum smrti narodnega heroja Martina Kotarja je 20.april 1944. Ploščo je vzidal KO ZB NOV Šemtjernej. Viri: SPOMENIKI NAJ GOVORE, Ema Musar, Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto, Novo mesto, 1972, str. 124. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 18. EŠD 8739 |
Plošča je vzidana na vhodni fasadi hiše Veliki Ban 2, desno od vrat. |
V TEJ HIŠI JE BIL ROJEN 19. JULIJA 1922
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
31. 8. 2020 fotografije in besedilo dodal A. Petrovič.
16.9.2021 D.Divjak |
16.9.2021. 00:00 |
— |
16.9.2021 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Šentjernej |
K.o.: 1477 - VRHPOLJE, št.parc.: 4649 |
|
Kranj - Spominska plošča Jožetu in Rajku Vrečku |
Svetla marmornata plošča je posvečena bratoma Rajku in Jožetu Vrečku. Rajko je padel kot talec 15. januarja 1944 pri Lescah, Jože kot partizan na Pševem. Plošča je bila odkrita 29. novembra 1963. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 19. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 229. EŠD 21459 |
Skalica 12, Kranj (na sredi zahodne fasade)
OPOMBA: Spominska plošča je bila s hiše Skalica 12 odstranjena pred letom 2014, ponovna umestitev, ki naj bi bila na novi lokaciji na Cesti 1. maja, se že več let ne zgodi (info - razlog: ZVKDS OE Kranj, MO Kranj in KO ZB NOB Planina-Huje) |
1941 – 1945 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik, dopolnil Lado Nišič, marec 2020, nedokončano |
15.6.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 15. 6. 2024, dopisal besedilo na plošči. |
Spominska plošča |
Kranj |
2122 HUJE, 90 |
|
Litija, pokopališče |
Sistory: Osebni podatki: Frelih Ivan, oče: Ivan, mati: Leopoldina, priimek
matere: Urbanija, datum rojstva: 10193, kraj rojstva: Litija, naslov:
Litija, stara občina: Litija, nova občina: Litija, pokrajina: Gorenjska,
zakonski stan: mladoleten, poklic (soc. status): tapetniški vajenec,
narodnost: Slovenec, spol: moški, |
Litijsko pokopališče; pregledati je treba še grobove v vzhodnih vrstah. |
DRUŽINA LAPOVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 8. 2020 |
31.1.2025. 00:00 |
— |
Dodatni trije grobovi in slike M. Luštrek. M. Hladnik 31. 10. 2022
M.Kermavnar, 31.1.2025, dodal podatke iz Sistory za Ivana Freliha. ZP |
Nagrobnik |
Litija |
1838 LITIJA, 393/8 |
|
Sostro, padlim iz Zadvora |
Prvotno je bila plošča v spomin 35 žrtvam iz Zadvora na hiši Kržinovih (Litijska cesta 270; Colin Brooks je opozoril na napačen podatek, da je bila plošča prej na Litijski cesti 271). Prestavljena je bila 21. 4. 2021. Vzdržujeta jo KP Žale in KOZB Zadvor-Sostro. Obnovljena plošča je bila postavljena na zunanji zid novega pokopališča in je široka 130, visoka 90 in debela 3 cm. Pod njo je polica dolžine 80, široka 17 in debela 3 cm.
|
Na zidu pokopališča Sostro. |
[lovorova vejica] ZADVOR 1941 [zvezdica] 1945 ZA SVOBODO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE . PADLI V BORBI MOŠKRIČ ALOJZ 1911 – 1942 MIKLAVC FRANC 1907 – 1942 TRTNIK FRANC 1924 – 1942 MOŠKRIČ JOŽE 1902 – 1943 MIKLAVC FRANČIŠKA 1908 – 1943 KLEMENC FRANC 1924 – 1943 KRŽIN ALOJZ 1914 – 1944 SMREKAR IVAN 1922 – 1944 PETERCA PEPCA 1928 – 1944 POGAČAR JOŽE 1902 – 1944 KAMNAR IVAN 1921 – 1944 JERIHA VIKTOR 1921 – 1944 MEHLE JOŽE 1924 – 1944 STROJINC ANTON 1923 – 1944 STROJINC PAVEL 1921 – 1945 . USTRELJENI GAŠPERŠIČ JERNEJ 1915 – 1942 TRTNIK AVGUST 1921 – 1942 TRTNIK ANTON 1908 – 1942 TRTNIK JUSTINA 1908 – 1943 JANČAR MIHA 1901 – 1943 . UMRLI V INTERNACIJI TRTNIK VENČESLAV 1903 – 1942 KEBER MIHA 1896 – 1942 PERČIČ JOŽE 1902 – 1945 HABIČ FRANC 1885 – 1942 GAŠPERŠIČ PAVLE 1894 – 1942 DERMASTJA JANEZ 1908 – 1943 NOVAK JANEZ 1881 – 1943 REMC FRANC 1921 – 1944 . UMRLI OD POSLEDIC VOJNE KOCJANČIČ FRANC 1896 – 1946 REMC ANTON 1923 – 1946 NOVAK ŠTEFAN 1921 – 1946 ŠUBELJ JOŽE 1922 – 1947 FERFILA IGNAC 1909 – 1952 JAKOŠ IVAN 1924 – 1955 VIDERGAR FRANC 1912 – 1945 . BODOČNOST JE VERA! KDOR ZANJO UMIRA SE VZDIGNE V ŽIVLJENJE KO PADE V SMRT. [dva lovorova venca] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 29.1.2022
D.Divjak 1.4.2022 |
13.4.2025. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal posnetke, dopolnil opis inpodatke 1.4.2022
Popravil podatek o prvotni lokaciji plošče. M. Hladnik 22. 4. 2024 |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K.o. 1773 - Dobrunje, parc. št. 172/4 |
|
Tone Čufar |
V Osnovni šoli Toneta Čufarja v Ljubljani je postavljen bronast doprsni kip tega proletarskega pesnika, ustreljenega na begu 11. avgusta 1942. Doprsje, delo kiparke Nike Hafner, je odlitek kipa, ki stoji na treh lokacijah na Jesenicah, Čufarjevem domačem kraju: pred osnovno šolo, ki se prav tako imenuje po Čufarju, na Trgu Toneta Čufarja in v Spominskem parku na Plavžu. |
Doprsje stoji na omari v osrednji avli na prvem nadstropju Osnovne šole Toneta Čufarja na Čufarjevi ulici 11 v Ljubljani. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić, 16. 4. 2025 |
16.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Ljubljana |
K. o. 1737 TABOR, parc. št. 2309/1 |
|
Ljubljana, spominski park na Žalah, Angela Dolhar |
Angela Dolhar je bila med tistimi 28 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Angela
Dolhar, Oče: Pavel, Mati: Marija, Priimek matere: Kobal, Po domače: NULL, Datum
rojstva: 28.03.1922, Kraj rojstva: Rijeka, Hrvaška, Kraj bivanja: Ljubljana,
Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): trgovski pomočnik, PODATKI O SMRTI
, Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na
Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija
|
Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [809] |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 17.1.2025 |
17.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 BRINJE I, parc. št. 682/11 |
|
Ljubljana, spominski park Žale, Leopoldina Mekina |
Ljudmila Leopoldina je bila med tistimi 28 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje pri Turjaku, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Leopoldina Mekina, Oče: Franc, Mati: Marija, Priimek matere: Pustišek, Po domače: NULL, Datum rojstva: 17.10.1908, Kraj rojstva: Trst, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): uslužbenec, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.0000, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija |
Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [606]
|
LEOPOLDINA MEKINA 1908 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 19.1.2025 |
19.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o., parc. št., lastnikK. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Sveti Jurij ob Ščavnici, Spomenik Silviri Tomasini |
Silvira Tomasini je bila rojena 2. decembra 1913 v Trstu. Leta 1919 se je s starši preselila v Maribor, kamor se je tedaj zateklo veliko Primorcev. Tu je končala osnovno šolo ter leta 1933 maturirala na realni gimnaziji in se vpisala na univerzo v Ljubljano, kjer je študirala nemščino. V Ljubljani je postala članica komunistične partije in borka za delavske pravice. Leta 1934 je bila udeleženka veličastnega zleta Svobod v Celju ter naslednje leto med organizatorji velike mirovne akademije v Mariboru in postala ena od voditeljic naprednih žena. Stanovala je na Pobrežju, kjer je delovala v delavskem kulturnoprosvetnem društvu Vzajemnost. Brezposelna je dobila prvo službo leta 1940 na realni gimnaziji v Kosovski Mitrovici, kjer je nadaljevala z delom v revolucionarnem gibanju. Po vdoru okupatorjev je sodelovala v organiziranju odpora. Organizirala je aktiv SKOJ na gimnaziji in bila zaradi delovanja 19. maja 1942 aretirana. Po dolgem in krutem mučenju v zaporu v Kosovski Mitrovici je ponoči s 13. na 14. avgust bila ustreljena. Za narodnega heroja je bila proglašena 27. novembra 1953. Lesen kip je izdelal Drago Košir iz Sodražice in je bil odkrit leta 1967.
|
Spomenik je bil postavljen nasproti doma Matija Gubca. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak 26. junij 2020 |
11.12.2024. 00:00 |
— |
Pred domom Matije Gubca je spomenik narodni herojinji Silviri Tomasini. Ustvaril ga je kipar-samorastnik Drago Košir iz Jelovca pri Sodražici. Spomenik je bil odkrit 1967. leta.
S.Gradišnik, 11.10.2022, vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.486.
M.Kermavnar, 5.12.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 1.
Zdenka Primožič 11. 12. 2024 dodala v Opis povezave na spletne vire in knjigo Slovenke v narodnoosvobodilnem boju. |
Spomenik |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
K.o.: SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI, št.parc.: 645/2 |
|
Ljubljana, spominski park Žale, grob Viktor Kamnikar in Martin Gorišek |
Viktor Kamnikar in Martin Gorišek sta bila med tistimi 28 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Viktor Kamnikar, Oče: Alojz, Mati: Marija, Priimek matere: Vrečar, Po domače: NULL, Datum rojstva: 25.02.1909, Kraj rojstva: Ljubljana, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): mehanik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Martin Gorišek, Oče: Janez, Mati: Alojzija, Priimek matere: Strapih, Po domače: Vencelj, Datum rojstva: 06.02.1912, Kraj rojstva: Cerov Log, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): zidarski pomočnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija Geslo: turjaškežrtve123 |
pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [804] |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 11.1.2025 |
11.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc.: 682/11 |
|
Prva transfuzija krvi v NOB |
Kovinska spominska plošča je bila odkrita 11. oktobra 1986 na pristavi Razore nad Podlipoglavom. Ob praznovanju 40. obletnice delovanja jo je dala postaviti Lovska družina Pugled. Ob tej priložnosti so tudi preuredili do takrat zapuščeno pristavo. Svečanega odkritja so se med drugim udeležili Sergej Kraigher, Ivan Maček - Matija, Pepca Kardelj in Lidija Šentjurc. O dogodku je poročalo glasilo Naša skupnost, ki je objavilo tudi fotografijo odkritja plošče (povezava). Kasneje je bila spominska plošča premeščena v avlo psihiatrične bolnice Polje. Med drugo svetovno vojno je v pristavi delovala zdravniška skupina iz ljubljanske psihiatrične bolnice, ki je tedaj imela pristavo v lasti. Zdravniki in delavci bolnice so v pristavi zdravili partizanske ranjence. Spomladi 1942 so tu opravili prvo transfuzijo krvi v NOB. Podrobneje je o zgodovinskem ozadju prav tako pisala Naša skupnost (povezava). |
Chengdujska cesta 45, 1260 Ljubljana - Polje, Slovenija, v avli psihiatrične bolnišnice, dostop le po dogovoru. [določi natančneje na zemljevidu] |
V POSTAJI RAZORE SO ZDRAV- |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.1.2022. 00:00 |
— |
Povprašala sem vratarja, ki se je pozanimal še naprej med ljudmi, ki tam delajo že dolgo časa. Nihče nič ne ve o plošči, očitno se je med prenovami stavb izgubila. Mojca Župančič, 1. 9. 2022
S podatki in fotografijo dopolnil Ivan Smiljanić, 13. 4. 2025 |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Ljubljana, pokopališče Žale, Zoran in Boris Tuma |
Boris in Zoran Tuma sta bila med tistimi 28 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Zoran Matija Tuma, Oče: Henrik, Mati: Marija, Priimek matere: Gianola, Po domače: NULL, Datum rojstva: 14.09.1912, Kraj rojstva: Gorica, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): inženir kemije, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Zoran Matija Tuma, Oče: Henrik, Mati: Marija, Priimek matere: Gianola, Po domače: NULL, Datum rojstva: 14.09.1912, Kraj rojstva: Gorica, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): inženir kemije, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija Geslo: turjaškežrtve123 |
pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [807] |
ING. ZORAN TUMA 1912 - 1945 DR. BORIS TUMA 1909 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 17.1.2025 |
17.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc.: 682/11 |
|
Ljubljana, spominski park na Žalah, dr. Stanko Tomšič in dr. Vito Kraigher |
Stanko Tomšič in Vito Kraigher sta bila med tistimi 28 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Stanko Tomšič, Oče: Josip, Mati: Antonija, Priimek matere: Moravec, Po domače: NULL, Datum rojstva: 10.07.1901, Kraj rojstva: Skopo pri Sežani, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): odvetnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Vito Josip Kraigher, Oče: Anton, Mati: Marija, Priimek matere: Jaške, Po domače: NULL, Datum rojstva: 15.07.1911, Kraj rojstva: Lenart v Slovenskih goricah, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): odvetnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame pri Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija Geslo: turjaškežrtve123 |
Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [805]
|
DR. STANKO TOMŠIČ 1901 - 1945 DR. VITO KRAIGHER 1911 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 17.1.2025 |
17.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ljubljana |
K. o. 1736 BrinjeI, št. parc.: 682/11 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Pazlar Ciril |
»[…] 68. PAZLAR CIRIL Rojen 15. aprila 1924 v Sp. Gorjah v delavski družini. Postal je zidar in bil je napreden fant, kakor njegov oče. V NOV se je vključil januarja 1944 in bil je pogumen borec. Pri Svečah na Koroškem je bil ranjen in ujet. Nemci so ga odpeljali v Celovec in ga tam ustrelili.«
|
Pokopališče Zgornje Gorje |
PAZLAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
19.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Jože Potrč |
Bronasti doprsni kip dr. Jožeta Potrča (1903-1963), zdravnika, komunista, v času druge svetovne vojne taboriščnika v Nemčiji in nosilca raznih političnih funkcij po vojni. Avtor kipa je Marjan Keršič Belač, nastal je leta 1969. Odkrili so ga pred vodmatsko osnovno šolo, ki je takrat nosila ime po Potrču. Po osamosvojitvi je bil kip odstranjen, tako da je pred šolo ostal prazen podstavek. V času 50. obletnice delovanja šole je vodstvo našlo kip na podstrešju in ga leta 2020 ponovno namestilo na podstavek pred šolo. Odlitek istega kipa je bil postavljen tudi v šolsko avlo le nekaj metrov proč. Vir: Iz terena - spomin na padle borce, ilegalce in aktiviste OF v ZB Ljubljana Center. |
Doprsje stoji pred Osnovno šolo Vodmat na Potrčevi ulici 1 v Ljubljani. |
DR. JOŽE POTRČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić, 15. 4. 2025 |
15.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Ljubljana |
K. o. 1726 ŠENTPETER, parc. št. 92/23 |
|
Padli zdravniki |
Marmornata spominska plošča s seznamom devetih zdravnikov in uslužbencev
psihiatrične bolnišnice Studenec, ki so padli v NOB. |
Plošča je bila postavljena na hodniku upravne stavbe današnje Psihiatrične klinike Ljubljana - Polje na naslovu Studenec 48. Njeno ogledovanje ni predvideno. |
V SPOMIN BORCEM DRŽAJ DR. PETER ZVEZA BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić, 13. 4. 2025 |
13.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1772 SLAPE, parc. št. 1108 |
|
Miro Perc - Maks, Ljubljana |
Bronast doprsni kip narodnega heroja Mira Perca-Maksa (1912-1945) na nizkem
kamnitem podstavku je vzidan poleg pravokotne, svetle kamnite plošče z
vklesanimi imeni v NOB padlih športnikov. Obeležje je bilo odkrito leta 1983.
|
Gortanova 21, ob vhodu v telovadnico nasproti fakultete za šport v Ljubljani. |
doprsni kip MIRO PERC-MAKS 1912 - 1945 . spominska plošča V SPOMIN NA HEROJA MIRA IN VSE PADLE SLOVANOVCE V NARODNO OSVOBODILNEM BOJU OB 70-LETNICI ŠPORTNEGA KLUBA ZŠD SLOVAN 15. 10. 1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 18. 10. 2012, 18. 4. 2017
Dopolnil D.Divjak 22.7.2020, dodal posnetke B. Lopič 20.1.2025 |
20.1.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke Branke Lopič 4/2-4. 20.1.2025 |
doprsni kip in plošča |
Ljubljana |
K.o.: Vodmat, št.parc.: 830/1 |
|
BOHINJSKA BELA-Spomenik padlim |
"Sredi julija (1961-opomba D. Divjak) so odkrili tudi spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Bohinjski Beli. Iz te vasi in bližnje okolice je padlo med NOB 32 ljudi. Spomenik stoji ob razširjeni in obnovljeni cesti sredi vasi, ima pa obliko obeliska." vir: revija Borec, str. 509, št. 9, 1961 Spomenik je projektiral arhitekt Anton Bitenc, izdelalo pa Kamnoseštvo Ljubljana. Postavitev je vodil okrajni odbor ZZB NOV Radovljica. Odkritje je bilo leta 1956, Krajevna organizacija ZB NOV Bohinjska Bela pa ga je 16. julija 1961 obnovila. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 76-77. EŠD: 13183 Spomenik je delo arhitekta Antona Bitenca iz 1956. leta. |
Pri vrtcu oz. šoli v Bohinjski Beli (Bohinjska Bela 56)
|
(Na 1. ploskvi piše:) BORCEM IN ŽRTVAM NARODNO OSVOBODILNEGA BOJA 1941-1945 (Na 2. ploskvi je 33 imen in priimkov ter letnic rojstva in smrti.) STARE STANKO 1924-1943 TAVČAR PAVEL 1923-1943 TONEJC JANKO 1920-1943 STOJAN IVAN 1916-1943 GOGALA IVKO 1917-1943 ČRV FRANC 1921-1944 JAMAR ANTON 1916-1944 ŽMITEK FRANC 1880-1944 SRNA JOŽE 1919-1945 ŽORČ ANTON 1894- PRETNAR JANEZ 1922-1945 SUŠNIK IVAN 1925-1925 PREŽELJ FRANC 1907-1945 ZUPAN FRANC 1903-1945 PRIMOŽIČ VINKO 1912- ZUPAN JOŽE 1919- JERE JAKOB 1900-1945 SREBRNAK MARIJA 1909-1945 ZORGELJ ANTON 1903-1945 JAMAR FRANC 1909-1945 KUNČIČ SIMON 1901-1945 KAPUS JANEZ 1909-1945 OLIFČIČ MIRKO 1904-1945 POGAČAR FRANC 1902-1945 RUTAR JANEZ 1907-1945 ZUPANČIČ TONE 1902-1945 ZUPANČIČ JANEZ 1910-1945 TONEJC FRANC 1923-1945 ZUPAN JOŽE 1908-1945 URH FRANC 1911-1945 GESINGER KASJAN 1920-1945 STARE JOŽE 1898-1945 VIRANT MIRKO 1913-1941 (Na 3. ploskvi pa piše:) POSTAVILA ZB BOHINJSKA BELA 1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
21.junij 2021 dopolnilD.Divjak |
21.6.2021. 00:00 |
— |
21.6.2021 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
visok obelisk iz kamnitih kvadrov |
Bled |
K.o.: 2194 - BOHINJSKA BELA, št.parc.: 61/8 |
|
Andrej Žvan - Boris, kip na Bohinjski Beli |
Vojašnica na Bohinjski Beli, nekoč poimenovana po Andreju Žvanu - Borisu, je v spomin na tega narodnega heroja 10. julija 1977, ob 34. obletnici nastanka Prešernove brigade, odkrila njegovo bronasto doprsje, delo jeseniškega akademskega kiparja Jaka Torkarja in v bron odlito v livarni Železarne Jesenice. Isti kipar je izdelal tudi Žvanov profilni relief, ki je bil postavljen ob vhodu v vojašnico. Svojčas je stal kip na masivni marmorni plošči na drugi lokaciji v vojašnici. Danes je plošča s podstavkom manjša.
geslo: vojska123 |
V parku pred spominsko sobo v kasarni Bohinjska Bela. |
Narodni heroj Andrej Žvan - Boris |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 27. 6. 2017 |
2.4.2023. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Bled |
2194 BOHINJSKA BELA, 444/9 |
|
Kočevje - Padlim borcem NOV |
Na vrtu nekdanje uprave Rudnika Kočevje stoji spominsko obeležje. Sredi dveh kamnitih stebrov stoji osrednji del, na vrhu katerega je simbol Triglava z rdečo peterokrako zvezdo. Na obeh stranskih stebrih sta plošči z imeni padlih rudarjev. Glavni del spomenika je bela marmornata plošča z imeni padlih rudarjev. Po načrtih arhitekta Milana Bižala iz Kočevja je spomenik izdelalo Spomenik je bil odkrit 3. oktobra 1953.
. »Spomenik je postavljen na vrtu nekdanje uprave Rudnika Kočevje ob Roški cesti. Na marmornatih ploščah so vklesana imena 119 rudarjev, med njimi 3 narodnih herojev (Tone Marincelj-Janko, Evgen Matejka-Pemc, Dušan Remih), 8 predvojnih komunistov in 16 partizanov iz leta 1941. Spomenik izraža verno pričevanje o velikem deležu kočevskih rudarjev v narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji. Tradicije revolucionarnega razpoloženja kočevskih rudarjev so imele svoje korenine že v prvih dneh po končani prvi svetovni vojni 1919. leta, ko so kočevski rudarji proglasili svojo obliko Rdeče republike. Pomembno oz. odločilno vlogo pri takratnih in tudi kasnejših revolucionarnih dogajanjih je vseskozi imela močna rudarska partijska organizacija predanih komunistov. Razvoj mesta Kočevje in tudi vse Kočevske je prav gotovo vezan na eksploatacijo premogovnih zalog v kadunji površinskega kopa in jamske eksploatacije tega dragocenega vira energije. Tudi izgradnja železniške proge do Kočevja je bila pogojena na ta pomemben vir »črnega zlata.« V obdobjih največjega gospodarskega razcveta je Rudnik zaposloval do 1200 rudarjev, v največji krizi (1934-38) pa le 86. Največji delež rudarjev je tvoril kočevski proletariat, mnogo pa |e bilo tudi Ličanov in Zagorcev. V letih 1939-1941 je v kočevski rudnik prišlo mnogo rudarjev iz Zasavskih premogovnikov, zlasti Laškega in Hude jame. Tik pred drugo svetovno vojno je bilo na Rudniku zaposlenih okoli 800 rudarjev. […] Kratek opis življenja kočevskih rudarjev odkriva njihovo borbenost in razredno opredelitev. Trdo delo in nenehna življenjska nevarnost sta že sama po sebi ustvarila človeka-borca, ki prezira tudi smrt. Marks pravi, da proletariat nima v borbi kaj zgubiti - izgubi lahko le svoje bedno življenje. Ta okoliščina je tudi v polni meri delovala v letih vstaje in revolucije, saj so rudarji vsi kot en mož vstopili v vrste partizanov ali pa postali aktivisti osvobodilne fronte. Prvi odhodi rudarjev v partizane so se začeli že v februarju in marcu 1942, množičen odhod pa je bil v aprilu in maju 1942. leta. Takrat sta se Notranjski odred in kasneje Kočevski odred pomnožila za nekaj sto borcev, večinoma rudarjev. Ker je borbenost rudarjev že po svoji naravi velika, so bili v tem oziru uspešni tudi v partizanskih enotah. Hitro so postali mitraljezci, bombaši, jurišniki in starešine. Tako je izšlo iz vrst rudarjev mnogo starešin, komandantov brigad in celo divizij. Toda položaji borcev v prvih jurišnih vrstah, pred bunkerji in bodečimi žicami so terjali mnogo žrtev. Seznam padlih rudarjev na spomeniku je grozeče dolg. Toda to še ni popoln seznam padlih kočevskih rudarjev. Po nekaterih dokaj prepričljivih ocenah zajema ta seznam morda le dobro polovico rudarjev, ki so postali žrtve velike narodnoosvobodilne borbe in revolucije. Spomenik je projektiral tedaj mladi arhitekt Milan Bižal iz Kočevja. Zdelalo ga je Kamnoseško podjetje iz Ljubljane. Investitor je krajevno združenje ZZB NOV Rudnik-Salka vas. Izvajalec del pri spomeniku je bila gradbena skupina Rudnika premoga Kočevje. Spomenik je bil odkrit 3. oktobra 1953, ob občinskem prazniku in ob deseti obletnici zasedanja prvega zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Premogovne zaloge so usahnile. Rudnika ni več. Tudi rudarjev v klasičnem smislu ni več. Ostal je spomenik z dolgim seznamom imen padlih rudarjev kot trajno pričevanje o najveličastnejši borbi proletariata na Kočevskem.« .
|
V Kočevju, v parku pred staro upravno stavbo Rudnika Kočevje, Roška 64. |
SLAVA VSEM PADLIM BORCEM IN TALCEM, KI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA NAŠO BODOČNOST. KNAPIČ LEPOLD ŠOBA MIHA MARINCELJ TONE Na sivih stranskih marmornatih ploščah (133x31 cm) so napisana imena: MARINCELJ TONE JANKO (druga siva plošča) JAGODIČ ALOJZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
30.1.2022 D.Divjak |
10.3.2025. 00:00 |
— |
30.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 11.2.2024, Po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 2 in povzetek članka iz Kočevskih novic.
M.Kermavnar, 10.3.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/5 Zdenke Primožič
|
Spominsko obeležje |
Kočevje |
K.o.: 1577 L KOČEVJE, št.parc.:1452 |
|
Dol pri Ljubljani, pokopališče, Tihel Jože |
Opomba: S podatki v SIstory se na nagrobniku ujemajo podatek o imenu
matere,letnica smrti, ime Matevž.
|
Pokopališče Dol pri Ljubljani, od poti mimo poslovilne vežice 3. vrsta v smeri proti pokopališki cerkvi, 5. grob z desne strani vrste. |
[križ] TIHELJEVI[križ] SIN JOŽE* 13. 3. 1914 PADEL 7. 10. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 13.3.2024, po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič |
13.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dol pri Ljubljani |
K. o. 1761 DOL PRI LJUBLJANI , parc. št. 1/1 |
