494

Spominska plošča na osnovni šoli na Bukovici

Poljski narodni heroj Tadeusz Sadowski se je rodil leta 1920 v Krakovu, kot borec proti fašizmu je bil zaprt v dveh taboriščih. Februarja 1943 se je zaposlil na železnici v Beljaku na Koroškem, od tam pa odšel med slovenske partizane; najprej v Poljansko četo, nato v Prešernovo brigado. Postal je obveščevalec in diverzant, izkazal se je pri napadih na idrijski rudnik in na skladišče bencina v Postojnski jami. Padel je 14. oktobra 1944 ob napadu na bunkerje pri mostu na Praprotnem.

Plošča je bila odkrita 6. oktobra 1978.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 61-62.

Povezava na spletno stran:http://zbnobskofjaloka.weebly.com/bukovica.html

Spominska plošča je na pročelju Podružnične šole v Bukovici 21.

OSNOVNA ŠOLA V BUKOVICI

IMENOVANA PO TADEUŠU SADOVSKEM – TOMU

POLJAKU – JUGOSLOVANSKEMU PARTIZANU

BORCU PROTI FAŠIZMU

BOJEVAL SE JE IN PADEL ZA SVOBODO

NAŠIH NARODOV

SZKOŁA PODSTAWOWA W BUKOWICY

IM. TADEUSZA SADOWSKIEGO – TOMO

POLAKA PARTYZANTA JUGOSŁOWIANSKIEGO

BOJOWNIKA WALK Z FASZYZMEM

WALCZYŁ I POLEGŁ

ZA WOLNOŠĆ NASZYCH NARORŌW

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Podnar

—

—

—

Spominska plošča

Škofja Loka

—

7898

Udovič Peter

—

Pokopališče Celje

UDOVIČ PETER  *5.4.1890 + 17.2.1945  v Dachau

—

—

Obstoječi spomeniki

—

S.Gradišnik 8.11.2022

27.9.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 27.9.2024, dodal fotografije 3/1 do 3/3 Zdenke Primožič, prestavil zvezdico.

Nagrobnik

Celje

1082 TEHARJE, 904/4

1866

Spominska breza Francu Rozmanu Stanetu

Otvoritev 28. nov. 2012 ob prisotnosti dr. Zore Konjajev, ki je bila instrumentarka pri operaciji komandanta Staneta, slavnostni govornik  Tone Grahek, predsednik Društva Bela krajina Ljubljana.

Stičišče Poti spominov in tovarištva s Koprsko cesto v Murglah. Lokacija na zemljevidu morda ni čisto natačno označena, popravi.

Komandantu
Francu
Rozmanu Stanetu
Društvo Bela krajina
Ljubljana
2012

—

—

—

—

M. Hladnik 17. 6. 2017, foto Alenka Župančič 2012

—

—

—

plošča, breza

Ljubljana

Trnovsko predmestje, 705/38

10405

Hrib pri Hinjah, Papež Karel in Franc

• Karel Papež. Sistory. 
• Frančišek Papež. Sistory. 

»Padli
[…]
Papež Franc, Lazina 1918−1944
Papež Karol, Hinje
1914−1944«

• Lado Ambrožič - Novljan, Cankarjeva brigada, Knjižnica NOV in POS 9, Ljubljana: Partizanska knjiga in Odbor Cankarjeve brigade v Ljubljani,  str. 855.

»Seznam padlih borcev 4. bataljona 5. SNOUB Ivan Cankar na Javorovici 16. marca 1944
[…]

67. Papež Franc - Lazina
68. Papež Karel - Hinje«

• Slavko Dokl, Javorovica  - tragedija pod Špilerjevo špico, Muzejska knjižna zbirka Prispevki za zgodovino delavskega gibanja in NOB na Dolenjskem in v Beli Krajini, Novo mesto: Dolenjski muzej, 1987, str. 76.

»P
I.
[…]
3. PAPEŽ Anton (ali Karel), intendant čete v 4. bataljonu. Rodil se je 1. oktobra 1914 v Hinjah. V NOV je bil od 2. januarja 1944. Padel je 16. marca 1944 na Javorovici.
(Vir: Kartoteka Cankarjeve brigade: L. Ambrožič, Cankarjeva brigada, str. 496 in 855)

4. PAPEŽ Franc, partizan 4. bataljona. Rodil se je 27. marca 1918 v Lazini pri Hinjah. Padel je 16. marca 1944 na Javorovici.
((Vir: Kartoteka Cankarjeve brigade: L. Ambrožič, Cankarjeva brigada, str. 496 in 855)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 187.

• Fotografija: Krnčevi - Papež Karel, Franc Geneanet, Pokopališče Hrib pri Hinjah, str. 10. 

Pokopališče Hrib pri Hinjah. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Hrib pri Hinjah 10

 

[križ, ovit z vrtnico]                                  

KRNČEVI          LAZINA

SIN KAREL       PADEL 1944
SIN FRANC      PADEL 1944

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M.Kermavnar, 08.01.2026, po predlogi Zdenke Primožič

8.1.2026. 09:09

8.1.2026. 12:49

—

Nagrobnik

Žužemberk

K. o. 1439 HINJE, parc. št. 1166/2

299

Crngrob, spominska plošča štirim padlim partizanom

OPIS SPOMENIKA:  Izdelan je iz naravnega marmorja, stoji na betonskem podstavku.

OPIS DOGODKA: Franc Kalan je padel pod točo krogel, ko je reševal hudo ranjeno tovarišico Zormanovo.

Prvotno je bila plošča lesena, odkrita 20. septembra 1952. Izdelal in opremil jo je kolarski mojster Ivan Čemažar iz Form. Današnja različica je bila odkrita 27. maja 1982.

VIRI:  Pomniki NOB v občini Kranj

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 263.

Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 66-68.

EŠD:

Spominska plošča se nahaja v gozdu 200 metrov nad cerkvijo v Crngrobu. Hiša v bližini: Crngrob 10

POD KROGLAMI OKUPATORJA

IN DOMAČIH IZDAJALCEV SO V

TEJ BLIŽINI PADLI PARTIZANI

            DNE  5. 3. 1944

FRANC KALAN roj. 1921 V PEVNU

SLAVKA ZORMAN roj. 1919 V ŠT. VIDU

            DNE 17. 8. 1944

LUŽAN IVAN roj. 1925 NA ŠUTNI

MASTERL IVANA  

  VEČNA JIM SLAVA!

                               ZZB NOV ŽABNICA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014

—

—

M. Kermavnar, 9.11.2021, fotografiji 3 in 4/1

spominska plošča

Škofja Loka

—

3425

Pečice - Spominska plošča NOB

Plošča iz belega kamna z vklesanim posvetilom je vzidana na vodovodno zajetje. Odkrita je bila leta 1958.

Na tem mestu je bila javka kurirjev - kozjanskih borcev.

EŠD 10499

Vodno zajetje nad vasjo Pečice, cca 300 m od zadnje hiše ob vaški poti. Hiša v bližini: Pečice 45

[zvezda]
V SPOMIN BORCEM V NOB

IN ŽRTVAM FAŠIZMA

KO ZB PEČICE 1958

—

1958

—

—

A. Petrovič in S. Preskar, 30. 8. 2018, nedokončano.

—

5.8.2025. 14:35

M. Kermavnar, 5.8.2025, dodal sliko iz Wikipedije

Spominska plošča

Brežice

1252 KRIŽE, 336

523

Spominski kamen na Pstini

Spominski kamen na Pstini blizu Podmejačeve domačije je posvečen ustreljenemu partizanu in dvema domačinoma. Dostop do obeležja po dolini Davče do Podmejačeve domačije.

Nemški orožniki iz postojanke v Sorici in domobranci so 9. aprila 1945 pri Dolinarju v Dolini zajeli kurirja relejne postaje G-11 Franca Goljo in aretirali domačega sina Alojza Prezlja. Ob vračanju v dolino Davče so prestregli še davškega cerkovnika in kovača Franca Freliha. Vse tri so odpeljali mimo Podmejača na Pstino, kjer so jih ustrelili.

Več...

Franc Frelih, rojen  27. januarja 1893 v Davči, kovač, aretiran 9. aprila 1945 in ustreljen na Pstini v Davči.

Franc Golja, rojen  1. januarja 1926 v Davči, kovaški pomočnik, v partizane vstopil leta 1944, ustreljen na Pstini v Davči.

Alojz Prezelj, rojen 31. julija 1907 v Davči, kmečki delavec, v partizane vstopil 15. junija 1944, zaradi slabega zdravja se je vrnil domov, aretiran 9. aprila 1945, ustreljen na Pstini v Davči.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 70-71.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dav269a.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264.

EŠD 21062

Obeležje je oddaljeno 220 m od Podmejača (h. št. 64), 420 m od ceste po dolini Davče. Od davškega mostu pred Zalim Logom je spominski kamen oddaljen 14 km. Ob gozdni poti na Pustini, vzhodno od Podmejačeve domačije.

NA TEM MESTU SO NEMCI IN

BELOGARDISTI 9. 4. 1945 USTRELILI

GOLJA FRANCA   * 1926 V DAVČI

KURIR RELEJNE POSTAJE 11– G

FRELIH FRANCA  *1893

PREZELJ ALOJZA   *1907

SLAVA JIM!

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Podnar

—

—

—

Kamen

Železniki

—

5403

Kurir Danilo Jančič, Kračice

—

Kračice št. 1

                    [zvezda]
29. 1. 1945 JE PRED TO HIŠO PADEL
         KURIR DANILO JANČIČ
               IZ SNEŽATNEGA
                           KURIRJI "LINIJE M"

—

—

Obstoječi spomeniki

—

MK, 22. 4. 2020

21.8.2022. 00:00

—

Dodal sliki in besedilo M. Hladnik 21. 8. 2022.

Spominska plošča

Kanal ob Soči

K.o. Ukanje, 971

4991

Spomenik padlim, Gorišnica

Na fotografiji , slika 3, iz 70-ih let 20. stol. vidimo center Gorišnice. Na levi strani ceste je šolska stavba, na desni pa cerkev, pred katero je od 7. 8. 1966 stal spomenik 28 padlim domačinom v NOB.

Kasneje so ga zaradi preureditve prostora prestavili in stoji danes na gorišniškem pokopališču. 

Načrt za spomenik je pripravil Janez Rebernak, izdelali pa so ga v kamnolomu Cezlak na Pohorju.
Dimenzije spomenika: 460 x 95 cm.

• Vir-slike in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
• Vodnik 557

Opomba 1:

»Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Ptuj je obsegalo več prireditev. […] Težišče praznovanja pa je bilo letos v Gorišnici. Tam je bila v nedeljo, 7. avgusta [1966], v zadružnem domu svečana seja skupščine občine, ki ji je prisostvovalo tudi lepo število gostov ter domačinov iz Gorišnice in njenega območja. […] Po seji je bilo ob 10. uri odkritje spomenika padlim borcem NOV. Spomenik je postavljen pred šolo v Gorišnici. Je iz pohorskega granita, vanj pa je vklesanih 27 imen padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja z gorišniškega območja. Na čelni strani spomenika je napis:
V svetel spomin vam, ki ste v smrti zajeli spoznanje, da je svet za vse enak.
[…] 
Spomenik je odkril zadnji sekretar ilegalnega odbora OF za Ptujsko polje Franc Belšak – Simon, v varstvo občinske skupščine pa ga je sprejela predsednica Lojzka Stropnik. 
[…] 
Borci, katerih imena so na spomeniku v Gorišnici
Franc Belšak iz Muretinec , rojen 11. novembra 1923, dijak klasične gimnazije v Mariboru, po okupaciji zaposlen v Ptuju, 1. marca 1943 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, 15. junija istega leta pa že pobegnil na Pohorje, kjer je postal borec 2. pohorskega bataljona. 27. oktobra istega leta prišel kot aktivist na Ptujsko polje. Padel 4. februarja 1945 ob okupatorjevem napadu na kurirsko postajo TV 15 S. 
Ruda Sever iz Moškanjc, rojen 3. novembra 1920. Končal štiri razrede ptujske gimnazije, nato se vpisal v srednjo tehniško šolo v Ljubljani. Ob okupaciji se vrnil na dom, kjer so ga kmalu aretirali in zvlekli na Borl. Ko so ga pozneje izpustili, so ga prisilno mobilizirali v svojo vojsko, vendar je že po štirinajstih dnevih pobegnil. Postal je kurir in komandir 14. S postaje in padel ob okupatorjevem napadu na to postajo 4. februarja 1945. 
Franc Vojsk iz Zagajič, rojen oktobra 1909, krojaški mojster v Mariboru.  Ob okupaciji je moral zapustiti Maribor, vendar so ga kmalu zvabili nazaj, a so ga izselili z družino v Srbijo. V bližini Čačka, kjer je živel, se je povezal z osvobodilnim gibanjem. Nekoč je izginil in ni bilo moč ugotoviti, ali je padel kot partizan ali pa so ga ubili četniki. 
Franc Tobias iz Moškanjc, rojen septembra 1919, delavec. Bil je kurir postaje TV 14 S in je padel ob napadu okupatorjeve policije na kurirsko postajo dne 4. februarja 1945. 
Janez Plohl iz Zagajič, rojen 4. marca 1927, se je šestnajstleten vključil v osvobodilno gibanje. 19. novembra 1944 je odšel na Dolenjsko, kjer je postal borec Tomšičeve brigade. Padel je marca 1945. 
Oto Lipa iz Gorišnice, rojen leta 1921, gojenec pilotske šole v Divoli, ki je ni končal, ker je prišla okupacija. Po vrnitvi v Gorišnico je bil priložnostni delavec do junija 1944, ko je odšel v Zagorsko brigado, od tam pa v pilotsko šolo. Padel je v zasedo ter bil hudo ranjen v obe nogi. Umrl je v partizanski bolnišnici konec decembra 1944. 
Alojz Muhič iz Gorišnice, roj. v 1917. letu, gojenec vojne akademije v Beogradu. Po okupaciji ­ se je vrnil v Gorišnico in odšel jeseni 1944 med pohorske partizane, kjer je padel leta 1945. 
Martin Vajda iz Male vasi, rojen leta 1920, kmečki sin. Prisilno je bil mobiliziran v okupatorjevo vojsko, vendar se je dal ujeti Angležem. V Angliji je vstopil v prekmorsko brigado ter padel v Dalmaciji blizu Zadra leta 1945.
Anton Frlež iz Rogaške Slatine, rojen leta 1920, je bil komandant 5. relejne linije, ki je povezovala kurirske postaje na levem bregu Drave. Največ se je zadrževal na TV 14 S. Padel je 4. februarja 1945 v Gorišnici. 
Franc Roškar iz Moškanjc, rojen 18. oktobra 1924, kmečki sin, prisilno zaposlen v Gradcu, prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, leta 1943 ujet in stopil v Angliji v prekmorsko brigado, prišel na Dolenjsko, se boril v Cankarjevi brigadi. Padel v Meniški vasi 22. aprila 1945. 
Božo Žnidarič iz Zamušan, rojen 29. marca 1924, dijak ptujske gimnazije, po okupaciji prisilno ­zaposlen na Madžarskem, v Kidričevem in v Ptuju. Ko je moral junija 1944 na nabor [v] okupatorjevo vojsko, je odšel k partizanom. 5. marca 1944 [Sistory 1945]  [je] padel v zasedo v Prvencih, kjer je bil hudo ranjen in je 9. marca 1944 umrl. 
Ciril Kranjčič iz Zamušan, rojen 2. aprila 1910, kmečki sin, prisilno mobiliziran v vermanšaft, po pobegu zaprt in poslan v Rače, kjer je ponovno pobegnil v Kozjanski odred. Pozneje je postal kurir. 5. marca 19[??] [Sistory 1945]  je padel v zasedo v Prvencih, kjer je bil hudo ranjen, tako da je pozneje umrl. 
Stanko Klančnik iz Gorišnice, rojen 19. aprila 1923 na Ponikvi.  Bil je dijak ptujske gimnazije, leta 1942 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, vendar je pobegnil in postal referent za kadre brigade Janka Premrla Vojka. Padel je v sestavu te brigade na Primorskem. 
Venceslav Šprajc iz Zamušan, rojen 27.  junija 1923, kmečki sin. Leta 1942 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, od koder je pobegnil k partizanom. Boril se je v gorenjskem odredu in padel pod Storžičem decembra 1944. 
Martin Trunk iz Formina, rojen 30. oktobra 1881. Svoje sinove je poslal k partizanom, njega pa so obtožili gospodarske sabotaže. Odpeljali so ga v mariborsko kaznilnico, kjer so ga usmrtili 15. januarja 1944. 
Julka Cvetko iz Zamušan, rojena 4. maja 1912. Bila je učiteljica v Strojni, po okupaciji pa se je vrnila v Moškanjce in delala na finančnem uradu v Ptuju. Povezala se je z osvobodilnim gibanjem ter delala, dokler je niso junija 1943 aretirali in odpeljali v Auschwitz, kjer je umrla januarja 1944. 
Ivan Ambrož iz Muretinec, rojen 23. aprila 1927, se je kot petnajstleten fant povezal z osvobodilnim gibanjem in odšel leto dni pozneje k partizanom (novembra 1944). Padel je pri Belih Vodah pri Šoštanju. 
Janez Prelog iz Muretinec, rojen 12. aprila 1919. Ob vdoru okupatorja je bil vojak v Nišu. Tam je bil ujet in v vojnem ujetništvu zbolel na pljučih. Umrl je 6. junija 1942 v Beogradu.
[Manjka del besedila?] jen 27. novembra 1898, čebelar, je ob napadu sovražnika leta 1941 branil severno mejo. Pri Dravogradu ga je zadela sovražnikova krogla 9. aprila 1941. [Po napisu na spomeniku in Sistory bi lahko bil Franc Rižnar, Datum rojstva: 00.00.1898, Kraj rojstva: Gajevci, Kraj bivanja: Gajevci, Poklic (soc. status): kmet,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1941, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka]
Vinko Ambrož iz Muretinec, rojen 8. aprila 1899. Aprila 1941 je branil severno mejo, kjer je padel na braniku domovine. 
Jože Črešnik iz Moškanjc, rojen 15. januarja 1918, čevljar. Bil je kurir TV 14 S postaje in je padel 10. oktobra 1944 v zasedo v Mezgovcih, kjer ga je ubila gestapovska krogla. 
Peter Kurež iz Moškanjc, rojen 18. novembra 1918, je zaradi revolucionarnega delovanja moral ­ opustiti šolanje na ptujski gimnaziji. Pozneje je živel v Zavrču, kjer je kmalu po okupaciji organiziral osvobodilno gibanje. Gestapo ga je kmalu izsledil ter ga 8. januarja 1942 odpeljal v Dachau, od koder se ni več vrnil. 
Franc Pivko iz Borovec, rojen 21. januarja 1914, železničar. Marca 1943 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, je decembra 1944 pobegnil na Hrvaško, kjer je postal partizanski kurir. Ranjen se je marca 1945 ustavil na kmetiji v Pacinju, kjer je bil izdan. Nemški žandarji so ga ubili, preden se je mogel braniti. 
Franc Kolenko iz Gajevec, rojen 28. novembra 1926, je odšel avgusta 1944 k partizanom in postal kurir postaje TV 15 S. 24. januarja 1945 je padel v bližini Miklavža pri Ormožu. 
Anton Pukšič iz Gajevec, rojen 14. januarja 1910. Bil je šef policije v Mariboru do začetka okupacije. Aprila 1941 je bil kot oficir ujet in odveden v vojno ujetništvo. Pozneje se je zaposlil pri mizarju Iršiču v Mariboru. Decembra 1944 so ga osumili, da je skupaj s svojima bratoma pobil dva okupatorjeva orožnika. Ker mu niso mogli izsiliti priznanja, so ga gestapovci ubili v Ptuju decembra 1944. 
Franc Murkovič iz Male vasi, rojen 6. septembra 1923, zidar. Odšel je k partizanom na Dolenjsko, kjer je padel 7. maja 1945 pri Velikih Laščah. 
Stanko Murkovič iz Male vasi, rojen 7. avgusta 1904. Bil je trgovec v Dornavi. Po okupaciji se je zatekel v rojstno vas. Sodeloval je z narodnoosvobodilnim gibanjem in bil član OO OF za spodnje Ptujsko polje. 27. avgusta so ga aretirali, vendar je na postaji Moškanjci pobegnil. Na begu ga je zadel gestapovski rafal.« 
(Tednik, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje, Letnik XIX, štev. 32, Ptuj, 12. avgusta 1966, naslovna stran in str. 2)
Elektronski vir: dlib.si/stream/PDF Dostop: 11. 12. 2023

Na spomeniku je napisan tudi Ivan Vojsk, ki ga elektronski vir ne omenja. SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Vojsk, Oče: NULL, Datum rojstva: 00.00.1922, Kraj rojstva: NULL, Kraj bivanja: Moškanjci, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1944, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka

Na lokalnem pokopališču v Gorišnici je urejena posebna površina s spomenikom in dvema klopema. Nahaja se nasproti vhoda. Koordinate: 46.40550, 16.01011.

 

              V SVETEL
           SPOMIN VAM
               KI STE V
           SMRTI ZAJELI
            SPOZNANJE
            DA JE SVET
          ZA VSE ENAK
             1941 - 1945

FORMIN. TRUNK MARTIN - 1926
GAJEVCI. KOLENKO FRANC - 1926
        RIŽNAR FRANC - 1898
        PUKŠIČ ANTON - 1910
GORIŠNICA. FERLEŽ ANTON - 1925
        KLANČNIK STANKO - 1923
        LIPA OTO - 1921
        MUHIČ ALOJZ - 1917
                      -
MURETINCI. AMBROŽ IVAN - 1927
       AMBROŽ VINCENC - 1899
      BELŠAK FRANC -1922. PRELOG ALOJZ - 1919
ZAGAJIČI. PIVKO FRANC - 1914
     PLOHL JANEZ -1927. VOJSK FRANC - 1909
ZAMUŠANI. KRAJNČIČ CIRIL- 1910
     ŠPRAJC VENČEK - 1923
     ŽNIDARIČ BOŽO - 1922
                          -
MALA VAS. MURKOVIČ FRANC - 1923
     MURKOVIČ STANKO - 1904
     VAJDA MARTIN - 1920
MOŠKAJNCI. CVETKO JULKA - 1914
     ČREŠNIK JOŽE - 1918. KUREŽ PETER - 1914
     SEVER RUDA - 1920. TOBIJAS FRANC - 1919
     VOJSK IVAN - 1922. ROŠKAR FRANC - 1924

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Bor1974, 06.II.2020 Dopolnil D.Divjak, 24.4.2020 21.maj 2021 dopolnl D.Divjak

2.4.2024. 00:00

9.1.2026. 18:58

Slike 4 Bor1974-26.X.2020 -- 21.5.2021 vnesel tekst s plošč D.Divjak -- M.Kermavnar, 13.12.2023, dopolnil tekst s plošč, dodal Opombo 1 po predlogi Zdenke Primožič. --

Spomenik

GORIŠNICA

K.o.: 408-GORIŠNICA, št.parc.: 337

3720

Spodnja Javoršica

Granitna delno obdelana skala v obliki stele z vklesanim posvetilom v spomin na požig vasi Spodnje Javorščice 17. 8. 1944. Postavili krajani 1984.

EŠD 16936

V severovzhodnem delu vasi, na zelenici ob kmetiji Spodnja Javoršica 1, zahodno nad cesto v vas.

SPOMIN
NA TEŽKE
IN TRPLJENJA
POLNE DNI
NARODNO
OSVOBODILNEGA 
BOJA
JAVORŠICA 1984

—

—

—

—

M. Hladnik, 22. 6. 2019

—

—

—

—

Moravče

—

527

Spominsko znamenje pri zaselku Zaprvič

Spomenik  pri zaselku Zaprvič v Davči je posvečen 29 partizanom, ujetim in ustreljenim v zadnji  sovražnikovi  ofenzivi  marca 1945. Postavljen je bil pod cesto Zaprvič–Podgojzdar v Mejici leta 1973. V spomin na te žrtve stoji  50 m višje  spomensko znamenje v obliki kapelice.

V zadnji sovražnikovi ofenzivi je na pobočjih Porezna 24. marca 1945 padlo 32 borcev, 36 je bilo ranjenih in 183 zajetih, od teh je bilo 145 po zaslišanju in mučenju ustreljenih, 38 so jih zaprli v novogoriške zapore. Tega dne so okupatorji zajeli še 41 partizanov, ki so se posamič prebijali iz sovražnikovega obroča, 10 so jih ustrelili v Gorjah nad Cerknim, 29 v Zaprviču, dva pa so izpustili.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 77-78.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dav269a.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264.

EŠD 21065

Obeležje je ob cesti Zaprvič-Podgojzdar, 15 km od odcepa ceste pri Zalem Logu, ob poti s Pavlinove domačije na cesto, pod vrhom Prviča.

NA TEM MESTU SO

25. 3. 1945 NEMCI IN

BELOGARDISTI USTRELILI

29 BORCEV NOV

SLAVA JIM

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Podnar

—

—

—

Spomenik

Železniki

—

7860

Padlim domačinom, Malečnik

Na poslopju KS je spominska plošča padlim domačinom in spominska plošča, odkrita ob 50-letnici bojev za severno mejo. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.531.

 

Opomba 1: Pred poslopjem Krajevne skupnosti Malečnik-Ruperče (Malečnik 52) oziroma pred pošto (Malečnik 56) ob robu ceste stoji spomenik. 
 PREVERITI ali je bila plošča zamenjana s spomenikom!

Slika Google Street View 

Dom KS Malečnik

—

—

—

Neobiskani spomeniki

—

S.Gradišnik

23.10.2022. 01:00

29.11.2025. 21:02

M.Kermavnar, 29. 11. 2025, v Opis dodal Opombo 1. Dodal sliko Google Street View. Premaknil zvezdico na lokacijo spomenika.

Spomenik

Maribor

K. o. 0650 MALEČNIK, parc. št. 149/7