| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Chvatal, Perko, Hribar |
Marmornati kvader na zidanem podstavku, posvečen aktivistom OF, Francu Chwatalu, Venclju Perku, Ignacu Hribarju, ustreljenim 20.8.1944. Spomenik je bil odkrit 29. novembra 1949. Domobransko postojanko so v Domžalah ustanovili 8. 8. 1944. Uspelo ji je začasno razbiti OF v teh krajih. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 213-214. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 186. . Avtor ni naveden, Spomenik žrtvam domobranskega nasilja za Šumberkom, Občinski poročevalec, Leto VIII, Posebna številka, Domžale, 15. junija 1969, str. 7/16. Elektronski vir: Občinski poročevalec, posebna številka 15. 6. 1969, str. 7/16 Dostop: 5. 3. 2024. EŠD 15847 |
Na virski strani griča Šumberk, na križišču Kopališke ceste in Litijske ulice, 500 m od izvoza za Domžale z avtoceste Ljubljana-Maribor. |
FRANC CHVATAL VENCEL PERKO IGNAC HRIBAR PADLI 20. IX. 1944 OHRANIMO ŽRTVE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 6. 2018 |
8.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal članek iz časopisa |
kamnit steber na zidanem podstavku |
Domžale |
1958 BREZOVICA, 1321/5 |
|
Spominsko obeležje Rudiju Balohu, Moste 47 |
V Mostah št. 47 se je leta 1915 rodil aktivist OF Rudi Baloh, ki so ga Nemci aretirali leta 1941 in ga odpeljali v Begunje. Umrl je leta 1942 v Dachauu. Datum odkritja: 4. 7. 1958, obnovljeno leta 1989. Viri: Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 206. Fotografije: Marko Gričar. |
Smer Žirovnica – Potoki, zadnja skupina hiš z desne pred mostom v Mostah. |
NA TEJ DOMAČIJI SE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
M. Kermavnar, 21.22.2022: Rudi Baloh je pokopan med borci na brezniškem pokopališču. V začetku vojne so Nemci žare še pošiljali domov, kasneje pa so to opustili. |
Bronasta plošča na steni stanovanjske hiše. |
Žirovnica |
Skrbnik: ZB Žirovnica |
|
Spodnje Podjelje |
Bronasta plošča je vzidana na spomenik s trikotno streho Kamnosek Franc Lagonder ga je izdelal po zamisli domačinov in s podporo KO ZB NOV Srednja vas. Odkritje je bilo 22. julija 1956. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250 (kot leto odkritja navedeno 1949). Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 159-161. EŠD 16962 Po poti spominov |
Pod hišo Spodnje Podjelje 4 in skednjem (pri Orlu), v katerem Marjan Smukavec razstavlja svoje pesmi, slike in skulpture. Levo od ceste, tik za dovozom h kmetiji. |
PADLIM BORCEM NOV IN ŽRTVAM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 7. 2017 |
— |
— |
— |
— |
Bohinj |
2196 BOHINJSKA ČEŠNJICA, 1307 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.37 |
— |
Z Dunajske pri AMZ do Štembalove, nato desno po Ulici aktivistov do konca. Nato po peš poti do bloka na Maroltovi 15, steber se nahaja pred blokom. |
1942-1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Obiskal in fotografiral Peter Potokar
Dušan Škodič |
27.3.2023. 00:00 |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
Maroltova ulica 15 |
|
Visoko, pokopališče Kurešček, Germek Franc, Ana |
naslov: Visoko pri Kureščku, vojni status: Civilist, datum smrti: 21. 9.
1943, kraj smrti: Velike Lašče (Jamnikov gozd), vzrok smrti: Usmrtitev s sodbo
vojaškega ali posebnega sodišča, povzročitelj smrti: NOV in POS
datum rojstva: 24. 2. 1922, kraj rojstva: Visoko, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Notranjsko vojno področje, obveščevalni center, datum smrti: 1. 1. 1945, kraj smrti: Rob, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Domobranci »GRMEK Franc, partizan obveščevalnega centra Notranjskega vojnega področja. Rodil se je na Visokem pri Turjaku. Po poročilih domobranske posadke Velike Lašče za obdobje od 1. do 7. januarja 1945 so ga domobranci »na begu ustrelili«.
»Priloga I.
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 6. vrsta (ob zidu) 4. grob z desne strani vrste (prvi grob levo od razpela).
Hiša v bližini: Visoko 121 |
[cvetlica] GERMEK – OVI ANA 1898 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 30.5.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič |
30.5.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737 |
|
Bistrica ob Sotli - Spominska plošča Ivanu Skvarči - Modrasu |
19.12.1943 je Kozjanski bataljon v sodelovanju z bataljonom hrvaškega Zagorskega odreda napadel nemško postojanko Bistrica ob Sotli; pri tem je padel komandant Janko Skvarča - Modras, v boju naslednjega dne pri Preski pa še politkomisar Jožko Planinc - Kostja. Med ostrimi spopadi sta se enoti umaknili čez Sotlo na hrvaško stran, po novem letu pa se je Kozjanski bataljon vrnil na svoje območje, izvedel nekaj manjših akcij ter se februarja 1944 priključil 14. diviziji ob njenem prihodu na Štajersko. V spomin na padlega narodnega heroja Janka Svarča - Modrasa so na poslopju blizu nekdanje postojanke vzidali ploščo. Bronasti relief je delo Vladimirja Štovička. (Vodnik po partizanskih poteh, 1978, str. 586; Bor1974) Po "Sistory" je bil rojen 27.01.1915 v Sp. Idriji. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 183. Geslo: herojsmrt123 |
PLOŠČA JE NA HIŠI ŠT. 9, TIK OB CESTI, DOM KULTURE IN OSREDNJA GOSTILNA V KRAJU. |
relief zvezda V NOČI NA 20. 12. 1943 JE OB PARTIZANSKEM NAPADU NA TUKAJŠNJO OKUPATORJEVO POSTOJANKO PADEL NARODNI HEROJ IVAN SKVARČA MODRAS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Novak, 8.2.2017, slika in opis Bor1974, 14.XII.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča z reliefom |
Bistrica ob Sotli |
1250 KUNŠPERK, 23/11 |
|
Spomin na prve partizanske borbe |
Na Zakrajškovi hiši je vzidana spominska plošča, ki je posvečena prvi frontalni bitki Štajerskega bataljona. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 187-188. |
Na hiši Zakrajškovih (Skok) Čreta 1. |
SPOMIN NA I. PARTIZANSKE BORBE ČRETA 26. 10. 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 10. 10. 2020 |
— |
— |
Popravek lokacije, 3.19.2021, Gradišnik. |
Spominska plošča |
Vransko |
K. o. 1011 Tešova, parc. št. 356/1 |
|
Ivan Farčnik - Buč |
Doramenski kip borca Ivana Farčnika-Buča, delo prof. Edija Salezina, stoji na
kamnitem podstavku z napisom. Po Farčniku se imenuje šola v Vranskem. |
Pred osnovno šolo, Vransko 23. |
IVAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Vransko |
— |
|
Spominska plošča Veri Šlander in Dušanu Kraigerju |
Vera in Dušan sta padla pod Tolstim vrhom in štab grupe odredov je sklenil da se pred sovržniki umaknejo proti Menini. Naložili so ju na zasilna nosila in krenili na pot. Ker pa je bila močna sovražna zaseda na prelazu Lipa so se vrnili nazaj na Čreto ju pokopali na Kozjem lazu in skrbno grob zamaskirali.... Vir: Rado Zakonjšek - Velika preiskušnja Viktor Šošter - Dobroveljski Miha pravi o tej borbi naslednje: Vir: Stane Terčak, Na Dobrovljah smreke cveto - Planinski vestnik, 1959/12. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 200-201. Glej tudi: Spomenik padlima borcema Veri Šlander in Dušanu Kraigherju |
Po gozdni cesti iz vasi Potok mimo Doma planincev na Farbanci proti Sv. Joštu do Kozjega laza - 10 km. Od gozdne ceste do spomenika je 10 minut hoda. |
dr. Dušan Kraiger + 8.2.1908 Vera Šlander + 19.2.1921 Padla + 15.6.1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik |
— |
19.9.2025. 16:35 |
— |
— |
Nazarje |
Šmartno ob dreti, p.š.1189/1, Nadškofija Ljubljana in Republika Slovenija |
|
Bolnica Celje - Center in spominska plošča na Trački planini |
Na pogorišču leta 1944 aktivne bolnišnice Celje sta postavljeni rekonstruirani leseni baraki s spominsko razstavo in spominsko ploščo. V bližini urejeno grobišče. Ureditev maj 1959. . Bolnico je spomladi 1944 zgradila ekipa z Dolenjske, ki jo je vodil dr.Peter Držaj, politkomisar Šime Oblak ter intendant Polda Travner. Obsegala je dve postojanki: Reko in Podstrešek ali Potok. Reka je imela v gostem smrekovem gozdu šest stavb: operacijsko barako, upravno barako, kuhinjo, brarako za bolniško osebje in dve baraki za ranjence. Deset minut stran so imeli pokopališče in po izdaji bolnice še zemljanko za najtežje ranjence. Potok je bila uro hoda stran. Bolnica Reka je delovala do spomladi 1945, ko jo je odkril sovražnik.* Bolnica se je imenovala SVBP Celje ali Center(slovenska vojna partizanska bolnica). V bolnici so se zvrstili upravniki: za Držajem še dr. Virgril Krasnik, dr. Dušan Šober, dr. Robert Kukovec (17.2.1910 - 13.4.1945) je prišel na Ljubno po osvoboditvi Zg. Savinjske doline in sodeloval s svojo kirurško ekipo pri kmetu Kolencu. Po napadu na Ljubno pa je skupaj s svojo instrumentarko Lili odšel v bolnico. Tam je začel pisati svoj dnevnik, ki ga je ohranil njegov kurir in bolničar Franc Juvan - Falentov. Dnevnik se je končal 12.3.1945, ko so Kukovca presenetili Nemci in ga aretirali pri kmetu Tratniku. V tem času je osebje z ranjenci že spraznilo bolnico in ranjence so premestili. Deset najtežjih in nepokretnih ranjencev z bolničarjema in kuharjem so skrili v zemljanko deset minut stran. Žal so jih Nemci našli in postrelili. Bolniško osebje je bilo po evakuaciji nastanjeno pri kmetu Planincu** Na pobudo ZB NOV Ljubno so med letoma 1982 - 1984 pod vodstvom vodje gradnje Jurija Kladnika postavili spominsko obeležje iz lesa in stekla. Gradbene elemente in barako je postavilo takratno podjetje Vegrad Ljubno. Avtor zasnove je arhitekt Dane Jagrič, ki je vse naredil brezplačno. Viri:*Jurij Kladnik z Ljubnega, vodja gradnje obeležje v Trački planini **Stane Terčak, Partizanska bolnišnica Celje, Dnevnik dr. Kukovca, Planinski vestnik 9, 1956, str. 455-464 in Planinski vestnik 9, 1963, str. 401-407, KO za vrednote NOB Ljubno ob Savinji
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Spominsk plošča in bolnica se nahaja v Trački planini pod sedlom Hlipovec, na pobočju med Komnom in Velikim Travnikom. Mimo je speljana markirana planinska pot iz Rastk na Travnik. N: 46,41582, E: 14,83113, n.v.:1226 m
|
"CENTRALNA BOLNICA CELJE IV. OPERATIVNE CONE OD 1944 - 1945" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 16.7.2018 |
— |
— |
— |
Lesena bolnica in brušena kamnita spominska plošča |
Ljubno |
K.o.: Ter, parc.št.: 9/1, lastnik:Franc Robnik |
|
Spomenik žrtvam zaključnih bojev II.SV v Podklancu pri Dravogradu |
Granitno spominsko znamenje, posvečeno III. armadi, ki je leta 1945 razbila nemške enote. Spomenik se nahaja ob krožišču cest Dravograd - Slovenj Gradec - Ravne na Koroškem, izven naselja Podklanec pri Dravogradu. Na sotočju rek Meže, Mislinje in Drave. so potekale zadnje obsežne vojaške akcije povezane z umikom nemške armadne sklupine "E" z Balkane in v njeni sestave tudi vse kolaborantske vojske : Nedičeva Srbije, Paveličeve neodvisne države Hrvaške - ustaši in domobrancim , četniki Draže Mihajlovića in drugih pod poveljstvom general polkovnika Aleksandra Löhra. Glavnini teh vojsk je po kapitulaciji Nemčije za umik v smeri Avstrije ostalo nekaj komunikacij - ena izmed njih je bila tudi preko Koroške. Večji del nemške vojske, ki ni bila razorožena že v celjski kotlini in okolici Šođtanja, je ostala cesta Velenje Dravograd in ozka cesta preko Zavodnja-Slemena-Črne-Poljane. Vojska NDH in Četniki pa so se umikali po cesti Dolič-Mislinja-Slovenj Gradec-Dravograd. 9.maja 1945 so se po kapitulaciji Nemčije zanje močno spremenile razmere. Enote 14. divizije so dobile nalogo, da zasedejo vsa mečja mesta v slovenskem delo Koroške. Tako je 1. brigada dobila nalogo, da zasede širše območje Sinče vasi in razooroži 14.SS divizijo in druge sovražne enote , ki so se nahajale ali umikale proti notranjosti Koroške. 2. brigada je bila usmerjena proti Velikovcu z namenom,da ga zasede , sovražne sile pa preusmerja proti Celovcu in v Labodsko dolini .13.brigada je dobila nalogo, da zasede Borovlje in da skupno z enota Koroškega odreda brani prehod preko reke Drave v notranjost Avstrije . Naajvečji pritisk je bil v smeri proti Dravogradu, kjer so enote partizanske vojske preprečevale umik sovražnim vojskam in prehod reke Drave v Dravogradu . 10.maja 1945 so v Dravograd prispele enote Tomšičeve brigade , ki s pomočju Prekmurske brigade in osvobodijo Dravograd. 11. maja so se jim prišle na pomoč še enote Zidanškove brigade in polovica Šlandrove brigade , obe sta bili na poti na Koroško. 12. maja pa so pprišle v Dravograd še prve enote 51.divizije iz III jugoslovanske armade. Pritisk je na mostove jepostajal vse hujši, zato v Dravograd 13.maja prihiti še 12.brigada -17.divizije JA. Sovražnikova vojska se je želela rešiti iz obkolitve in ker ni uspela pri Dravogradu se je 14.maja 1945 preusmerila v Mežiško dolino. Razdivjane bitke ob sotočju rek Mislinje , Meže in Drave obstreljevanje položajev z lahkim in težkim orožjem je terjalo mnogo življenj in povzročilo veliko materialne škode na okoliških civilnih kmetijskih objektiv . Pogajanja o predaji sovražnih enot so bila jalova saj se poražene vojaške formacije niso hotele predati . Viri : "PO POTEH SPOMINA"-Spominska obeležja narodnoosvobodile borbe na Koroškem stran št. 39; Zapis za lokalno kroniko vMuzeju revolucije v Slovenj Gradcu avtorja ŽOLNIR Bogdana ": DOLIČ-PODKLANEC-POLJANA" Objavljen v glasilu "Koroški fužinar", "KOROŠKA V VRTINCU DOGODKOV OB KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE " Rista STOPJANOVIĆA Ravne na Koroškem 2005 in "NEPOZABNI MAJ 1945 NA KOROŠEM" 2006 ter Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 208. EŠD 7457 |
Obeležje se nahaja ob krožišču Dravograd-Slovenj Gradec-Ravne na Koroškem izven naselja Podklanec pri Dravogradu. Dostop ni težaven . obeležje se nahaja cca 10 metrov od vozišča v meri proti Ravnam na Koroškem in je možen ob vsakem času in vseh treh dolin . |
Na spomeniku je zapisana letnica postavitve 1955 in napis : BRIGADE IV.OPERATIVNE CONE ZDRUŽENE Z BORCI III.ARMADE SO V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI OSVOBAJALI JUGOSLOVANSKO ZEMLJO TER 15.MAJA 1945 NA TEM PREDELU DOKONČNO STRLE UMIKAJOČE SE NEMŠKE FAŠISTIČNE TOLPE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Milan PONGRAC , JULIJ 2017 |
— |
— |
— |
samostojen kamniti blok-lomljen granit kvadratne oblike |
Dravograd |
Podklanec Dravograd, parcelna številka 452 , EŠD 7457 , upravljavec obeležja Občina iz OOZB NOB Dravograd |
|
Branik |
Spomenik v obliki kamnitega stebra z zvezdo na vrhu. Stoji na stopničastem podstavku. Postavljen je bil 5. 12. 1947. EŠD 21707 Po JSNP (131) je bil postavljen 12. 5. 1947. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 248-249. |
Ob cesti, na vaškem trgu južno pod zaselkom s cerkvijo sv. Urha. |
[zvezda] LJUBITE SVOJO DOMOVINO TAKO, KOT SMO JO LJUBILI MI! BAVČER BORIS ROJ. 1922 + 1943 ANDERLIČ ANTON . ROJ 1873 + 1945 BIRSA ALBINA ROJ. 1916 + 1944 BIRSA JOŽEF " 1894 + 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 29. 5. 2019 nedokončano
Lanko Marušič, 19.7. 2020 |
28.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28.4.2024, dopolnil besedilo in dodal imena na spomeniku ter fotografije 3/2 do 3/4. |
vaški spomenik padlim |
Nova Gorica |
K. o. 2336 Branik, parc. št. 4657/5 |
|
Maline pri Štrekljevcu - Spomenik NOB |
Na kamnitem kvadru so imena osmih domačinov, ki so padli med leti 1941in 1945. Spomenik je bil postavljen 1984. EŠD 19304 |
Na zelenici v vasi. Hiša v bližini: Maline pri Štrekljevcu 19
N 45°41'54.4452" E 15°13'10.1856" |
PADLI V NOV IZ VASI MALINE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, slike in koordinate Nejc Plečko |
14.6.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Semič |
— |
|
Spomenik z obeležjem o delovanju vojaške tehnike SEVER na Lakužah nad Pamečami |
V Mislinjski dolini je koncem vojne delovalo kar več vojaških tehnik. Delovala je Kajuhova tehnika nad Vodrižem, vojaška tehnika Sova nad Mislinjo in v Škratkovem gozdu sta delovali vojaški tehniki Sever in Drava. |
Skozi naselje Pameče se peljete v smeri kmetije Škratek in cerkvi sv. Ana. Na križišču, kjer se poti razcepijo za cerkev, naravnost za Trbonje in kmetijo Škratek, stoji granitni kamen s spominsko ploščo. |
[zvezda] V ŠKRATKOVEM GOZDU NA LAKUŽAH STA DELOVALI VOJAŠKA TEHNIKA SEVER IN OKROŽNA DRAVA 1944-1945 ZDRUŽENJE BORCEV NOV PAMEČE RAVENSKI ŽELEZARJI 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič. 11. november 2017
S.Gradišnik, 12. 5. 2024 |
12.5.2024. 00:00 |
— |
Pod ploščo je zbledel napis, čigar besedilo se da razbrati le delno:
"... ČETUDI NAM SOVRAŽNIK
VZAME GLAVO
SLOVENEC VENDAR NAŠEL
BO SVOBODO PRAVO"
Zgornji del se zaradi prekritosti s tablo ne vidi.
Bor1974, 15.VIII.2021 in slika "4".
S. Gradišnik. Dr. Milan Ževart omenja v delu Po sledovih NOB na strani 205: "Na Lakužah nad Pamečami je grob treh partizanov aktivistov s spominsko ploščo."
Možno je, da kovinska plošča prekriva zapis o padlih aktivistih.
|
Granitni steber z vlito ploščo |
Slovenj Gradec |
— |
|
Sidro |
Sidro, pripeljano s slovenske obale (ni pa prišlo, kot pravi priljubljena urbana legenda, z italijanske čezoceanke Rex), je bilo na Kongresnem trgu postavljeno leta 1954 v počastitev ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 16. |
Na sredini severnega roba parka Zvezda, Kongresni trg, Ljubljana |
SIMBOL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in sliki Mojce Župančič |
15.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.11.2023, dodal fotografijo 3/3 Mojce Luštrek |
Sidro |
Ljubljana |
Ljubljana mesto, 3200/1 |
|
Spomenik na grobišču Fluder |
Gospodinja Tončka Tesovnik se spominja pripovedi tasta in moža o poboju. Pripovedovala sta, kako so jih pred usmrtitvijo peljali mimo domačije. Preden so jih ubili, so jih fotografirali in obstaja tudi fotografija pobitih. Trupla so pustili, da so jih pozneje domačini pokopali. Potomci ubitih prihajajo na grob in se družijo s Tončko. Prihajajo potomci ubitega Alojza Jermana z Dolskega pri Ljubljani(doma je imel šest otrok in nosečo ženo), drugi je bil s Trške gore pri Novem Mestu, tretja je bila ženska s Skornega, iz Maribora je bil Pirtovšek, eden pa je bil rudar iz Trbovelj, ki so ga po vojni rudarji prekopali. Znane žrtve so še Napotnik, Taufer in Cimrle. Otvoritev spomenika je bila leta 1960. Avtor spomenika je arhitekt Dušan Samec. Vir: KO ZB za vrednote NOB Ljubno ob Savinji EŠD 4576 |
Na ljubenski obvoznici zavijemo levo in se pelejemo mimo skakalnic do kmetije Fluder. Do sem je 1,5 km. Pri kozolcu zavijemo levo in po 300 m pridemo do travnika kjer stoji spominsko obeležje.N:46 20 32, E:14 49 21, 470 m |
TU JE OKUPATOR PRED USTRELITVIJO ZVERINSKO MUČIL ŠESTNAJST RANJENIH BORCEV NOV ZAJETIH V BOLNIŠNICI NA PETKOVEM JANUARJA 1945" |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 19.6.2018 |
— |
— |
— |
Granitna skulptura |
Ljubno |
K.o.:Savina, parc.št.:708, lastnik:Martina Bezovšek |
|
Trnava |
Granitni blok, posvečenim žrtvam fašističnega nasilja na Trnavi med leti 1941 - 1945. Nad napisom vklesana peterokraka zvezda. EŠD 10465 |
Pod drevesom pred Hmeljarskim domom, h. št. Trnava 5a, na vzhodnem koncu vasi. |
PADLIM BORCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
7.5.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Braslovče |
— |
|
Ustanovitev I. Koroškega bataljona pri Zdovcu |
Franc Rozman - Stane, komandant 4. operativne cone, je prišel 28. marca 1943 v Mežiško dolino. Borce I. Koroške čete je našel pri domačiji Zdovc. Tu je 1, aprila 1943 reorganiziral četo, ki je bila tedaj že zelo številna in ustanovil Prvi Koroški bataljon, ki je bil razdeljen v dve četi. Njegov komandant je postal zelo sposobe,n borec Franc Pasterk - Lenart, njegov namestnik pa dotedanji komandir Prve Koroške čete Lojze Vresk - Mile. Boris Čižmek - Bor je postal politkomisar Prvega koroškega bataljona. Že v noči s 3. na 4. april 1943 je prvi koroški bataljon krenil v znani napad na Mežico. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 210. Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Ob cesti Črna na Koroškem - Koprivna je nekaj naprej od Lipolda levi odcep v hrib za kmetijo Zdovc. (Dobro viden smerokaz) |
1. APRILA 1943 JE BIL NA TEM MESTU USTANOVLJEN 1. KOROŠKI BATALJON NJEGOV KOMANDANT JE BIL NARODNI HEROJ FRANC PASTERK - LENART |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, (. Maj 2017 |
— |
17.8.2025. 11:39 |
Odstranjen po prenovi fasade, nahaja se na ganku kašče, potrebno ga bo očistiti, 23.3.2023 bb
Dodana slika 4 snetega s fasade, 17.11.2021 bb
Izbrisal slike 1 in 2 (napačen spomenik - Rosov, Koprivna) in neinformativno sliko 3 (sv. Jakob z pd Mežnarjem). 23.3.2023 bb
Dodal sliko 2 s kaščo, kjer se nahaja plošča. 23.3.2023 bb
Gradišnik-Gržina. Dne 16. 8. 2025 sva obiskala domačijo Zdovc. Spominska plošča se še vedno nahaja v kašči na tleh. Zdovčevi nočejo več plošče na hiši, so pa pripravljeni odstopiti prostor za spominsko ploščo v gozdu nad hišo, kjer je bila ustanovitev 1. koroškega bataljona. |
Spominska plošča |
Črna na Koroškem |
— |
|
Tine Poglajen - Blisk |
Slučajno najdeno obeležje. Slika partizana je iz Litijskega zbornika NOB, 1969, 295. |
Ob cesti nasproti hiše Tuji Grm 21. Plošča iz črnega marmorja na podstavku tiči pod grmičkom. |
14. 8. 1943 JE TUKAJ PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetkih in podatkih zakoncev Luštrek. |
19.12.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Ljubljana |
— |
|
Senožeče - Spomenik padlim in žrtvam NOB |
Celoten spomenik je postavljen v spomin na padle borce oz. žrtve vojnega nasilja v vaseh krajevne skupnosti Senožeče. Spomenik je bil odkrit 27. 8. 1967 (v Registru nepremične kulturne dediščine je prišlo do tiskarske napake in je zapisana napačna letnica 1976). Pobudo za postavitev spomenika je prevzela Zveza borcev in krajevna skupnost Senožeče. Ob odkritju je bila izdana brošura Senožeče v borbi in izgradnji. Senožeška pokrajina v preteklosti in sedanjosti. Skupno je na tleh krajevne skupnosti Senožeče padlo 42 borcev in 25 žrtev vojnega nasilja. Od leve strani je postavljen zid z imeni vseh sedmih vasi v krajevni skupnosti Senožeče. Desno od zida je spominska plošča z zgoraj navedenimi verzi Kajuha. Kip v ospredju je delo kiparja Marjana Keršiča, ki prikazuje moža, ki je zaradi hudih muk na koncu svojih moči. Kasneje sta bila na desni strani dodana še doprsna kipa v čast Pepci Čehovin - Tatjani in Niku Šturmu - Tarzanu. Odkrita sta bila 15. 9. 2002. Oba borca sta bila za Senožeče in okolico pomembni osebnosti, saj sta s svojo vključitvijo med partizane služila za zgled številnim drugim okoliškim prebivalcem, ki so se uprli okupatorju. Literatura: Benedik, Franc et al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978. Dolenc, Ervin. Senožeče: skupnost na prepihu. Koper: Rubic Trade, 1994. »Povelje štaba XXX. divizije z dne 4. junija 1944 podrejenim enotam za napad na nemško-domobransko postojanko na razdrtem in za demonstrativni napad na Senožeče in Postojno.« V: Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del 6, Knj. 14, Borbe v Sloveniji 1944 (1. junij-15. julij), ur. Jože Čertalič in Jože Novak, str. 113-114. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972. »Poročilo štaba IX. korpusa NOVJ z dne 20. junija 1944 glavnemu štabu NOV in PO Slovenije o aktivnosti podrejenih enot v prvi polovici junija.« V: Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del 6, Knj. 14, Borbe v Sloveniji 1944 (1. junij-15. julij), ur. Jože Čertalič in Jože Novak, str. 307-315. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972. Savnik, Roman, ur. Senožeče v borbi in izgradnji. Senožeška pokrajina v preteklosti in sedanjosti. Senožeče: Krajevni odbor ZB NOV, 1967. Sila spomina: Senožeče, Štjak, Vrabče 1965-1991, ur. Lea Franetič et al. Nova Gorica: Branko, 2015. Sotlar, Rezka. »Kopija življenjepisa sestre.« 40 let kulturnega društva PEPCA ČEHOVIN – TATJANA Senožeče. Senožeče: Kulturno društvo Pepca Čehovin – Tatjana, 2014. Ustni vir: Rado Meden, rojen ?, Senožeče. http://www.24ur.com/novice/slovenija/obletnica-prikljucitve-primorske.html http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=13472&submit.x=7&submit.y=6 Fotografije: E. Franetič, december 2016. |
Spomenik je postavljen tik ob glavni cesti skozi Senožeče, med nekdanjo osnovno šolo in trgovino. |
Na spominskem zidu je sedem kvadrov, ki predstavljajo vse vasi krajevne skupnosti Senožeče, katerih imena so vklesana nanje. . Na spominski plošči je napisano: MOJE TELO PRETEPENO POGLEJTE LICA OTEKLA, USTA NABREKLA, MOJE DLANI KRVAVEČE, MOJE OČI PLAMENEČE! BIL SEM ZEMLJAK, VSAK MOJ KORAK, SVOJI SEM ZEMLJI PODARIL... PA SO PRIŠLI TI PREKLETI HUDIČI KODER SO ŠLI, SO ZA NJIMI MRLIČI... KAJUH . Na podstavku doprsnega kipa Pepce Čehovin - Tatjane je napis: PEPCA ČEHOVIN - TATJANA ROJENA PADLA 25. 1. 1921 13. 3. 1943 PRVA PRIMORSKA PADLA PARTIZANKA SENOŽEČE 15. 9. 2002 . Na podstavku doprsnega kipa Nika Šturma - Tarzana je napis: NIKO ŠTURM - TARZAN ROJEN PADEL 20. 12. 1912 27. 2. 1943 EDEN IZ SKUPINE PRVIH AKTIVISTOV OF NA PRIMORSKEM SENOŽEČE 15. 9. 2002 |
— |
— |
— |
— |
Elena Franetič, december 2016 |
21.6.2021. 00:00 |
— |
Dodal sliko kipa iz JSNP. M. Hladnik 1. 5. 2021, nadomestil z novimi posnetki 20. 6. 2021 |
kipi s spominskimi ploščami |
Divača |
— |
|
Spomenik na domačiji pri JUNČKU na Kozjem vrhu |
Lackov odred je v letih 1944-1945 operiral po kobanskem hribovju na levi strani reke Drave. V začetku marca leta 1945 je prispel tudi do Junčka in Bogatca pod Košenjakom in tu plačal svoj največji krvni davek. Usodnega dne 7. marca (Marjan Žnidarič navaja 3. marca, opomba MK) leta 1945 so okupatorji kar dvakrat napadli Junčkovo in Bogatcevo domačijo, kjer se je po uspelih akcijah na avstrijski strani kobanskega, zadrževal drugi bataljon Lackovega odreda. Prvi nemški napad so Lackovi partizani junaško odvrnili in v tem boju smrtno ranili takratnega šefa dravograjskega Gestapa in zloglasnega vojnega zločinca Platzla. Lackovci so bili zelo ponosni na to zmago in nihče ni pričakoval, da se bodo Nemci tega dne še vrnili. Zgodilo pa se je prav to. Že v večernem časuje sledil njihov drugi napad in to z druge strani ter z večjo silo. Pri Junčku in Bogatcu so bili Lackovi borci hudo presenečeni. V hudem boju, ki je prisilil Lackovce k umiku po globoko zasneženi čistini. Od vsepovsod so bili izpostavljeni ognju sovražnikovega orožja. Hraber Bataljonski obveščevalec tov. Kijev je s svojim mitraljezom nekaj časa zadrževal pobesnele Nemce in svojim soborcem nakazoval smer umika. Boj pri Junčku in Bogatcu je bil eden najbolj tragičnih bojev Lackovega odreda z Nemci. V neenakem boju je padlo 16 borcev, med njimi dve partizanki. Okupator je pobijal tukajšnje domačine, jim požigal domačije in jih nekatere še žive zmetal v ogenj. VIRI: Janko MESSNER-MORIŠČE DRAVOGRAD 1946-več ponatisom zadnji 2010, Ludvik PUŠNIK -PO POTEH SPOMINA 2008,Občina Dravograd STIČIŠČA POTI 2005, Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 211. EŠD 7454 Spomenik je bil postavljen leta 1966. |
Obeležje se nahaja na kmetiji p.d. JUNČKO na Kozjem vrhu št. 3 ob lokalni cesti Dravograd-Ojstrica-Kozji vrh-Pernice- Bistriški jarek-Muta. Dostop po večinoma makadamski cesti je možen z vsemi prevoznimi sredstvi . |
Na plošči je napis: 7. MARCA 1945 JE NA TEH HRIBIH V BORBI IZGUBILO ŽIVLJENJE 27 BORCEV LACKOVEGA ODREDA. OKUPATOR JE POŽGAL: MEŽNARIJO, KOCHOVO, PEČOVNIKOVO, JUNČKOVO IN BOGATČEVO DOMAČIJO. V NJIH JE ZGORELO 11 ŽRTEV, USTRELJENE SO BILE 4 ŽRTVE. TI BOŠ ŠE OSTAL, JAZ BOM ŠE ŽIVEL, KER NE MORE MISEL SE SPREMENITI V PEPEL. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Milan PONGRAC , avgusta 2017 |
— |
— |
— |
lomljena granitna plošča - nepravilne oblike |
Dravograd |
K.o. Kozji vrh ; parcelna št. 54/1 ; |
|
Kum |
— |
Na severni fasadi planinskega doma na Kumu. |
Padlim planincem v NOV. Moči, okrepljene v planini, moči, podarjene domovini. PD Kum |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 7. 4. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Trbovlje |
— |
|
Spomenik Đuri Đakoviću in Nikoli Hećimoviću |
Litoželezna doprsna kipa Đure Đakovića in Nikole Hečimovića na škarpi, do katere so urejeni stopniščni dostopi. Aktivista so v času šestojanuarske diktature, 24.4.1929 ubili v Šelejevi grabi. Posmrtne ostanke so 1947 prenesli v Beograd. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 233. EŠD 17581 |
Sveti Duh na Ostrem vrhu, na križišču. Hiša v bližini: Sveti Duh na Ostrem vrhu 49 |
Đuro Đaković, 1886 - 1929 Nikola Hećimović, 1900 - 1929 Po ukazu protiljudskega režima sta bila Đuro Đaković, organizacijski sekretar CK KPJ in Nikola Hećimović, sekretar CK rdeče pomoči Jugoslavije, umorjena 25. 4. 1929 v Šelovi grapi ob državni meji. Spomenik so postavili pred VI. kongresom KPJ leta 1952 Titovi graničarji. Dopolnjen je bil leta 1979. / Po naredbi protunarodnog režima bijahu Đuro Đaković, organizacioni sekretar CK KPJ i Nikola Hećimović, sekretar CK crvene pomoći Jugoslavije, umoreni u Šelovoj grapi uz državnu granicu. Pred VI. kongresom KPJ 1952 godine. Spomenik su postavili Titovi graničari. Bio je dopunjen 1979 godine. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, Junij 2019 |
— |
— |
S.Gradišnik, dodala foto št.4, 20. 4. 2023 |
Park z dvema kipoma in spominskim kamnom |
Selnica ob Dravi |
K. o. 625 Gradišče, parc. št. 783/2 |
|
Francu Dolinšku, Čemšeniška planina |
Granitna piramidna skala na pravokotni betonski ploščadi. Na sprednji strani
je pritrjena pravokotna plošča z napisom. Spominski kamen (odkrit 1956) je
posvečen partizanu Francu Dolinšku. |
Zahodno od planinskega doma na Čemšeniku. |
NA TEM MESTU JE PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, foto Franc Štibernik 16. 5. 2020 |
24.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Naravni kamen z marmorno ploščo. |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Radovljica - Tovarna Almira |
Spominsko ploščo, delo kamnoseka Alojza Vurnika, je vzidal kolektiv tovarne pletenin in nogavic. Odkrili so jo 15. septembra 1956. Kovinsko skulpturo, delo pisatelja Toneta Svetine, je vzidal Kolektiv Almire in odkril leta 1975. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 170. |
Na vzhodnem pročelju tovarne, št. 2. |
Za svobodo, za socializem, so padli v NOV Fink Ivanka Slava jim! Kolektiv tovarne pletenin in nogavic 15. IX. 1956 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 27. 8. 2011 |
— |
— |
— |
skulptura in plošča |
Radovljica |
K. o. 2157 Predtrg, parc. št. 92/1 |