3070

Spominska plošča Francu Marnu-Sreču

Pravokotna svetla kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita 29. aprila 1956) je vzidana na hiši, v kateri je živel organizator upora proti okupatorju Franc Marn - Srečo, padel v NOB aprila 1944.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 41.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 116.

EŠD 19576

Spominska plošča je bila vzidana na jugozahodni, obcestni fasadi hiše Bukovica pri Vodicah 6. Po prenovi hiše je bila prestavljena na oporni zid med hišama št. 6 in 6a in je Google 2013 ni registriral

V TEJ HIŠI JE STANOVAL

MARN FRANC-SREČO

PRVI POLITIČNI ORGANIZATOR

UPORA

PROTI OKUPATORJU

TEGA KRAJA

PADEL KOT AKTIVIST

DNE 5.IV. 1944 LETA

SLAVA NJEMU

BUKOVICA 6

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 3.5.2018. Dopolnil M. Kermavnar, 8.6.2020

—

—

—

Spominska plošča

Vodice

Bukovica pri Vodicah 6

7561

Čas Matevž

—

Pokopališče na Fari, Prevalje.

ČAS MATEVŽ* 1879 + 1945Ubit v Auschwitzu.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

S.Gradišnik

15.5.2022. 00:00

—

—

Nagrobnik.

Prevalje

—

2048

Ljubgojna - spomenik talcem iz Logatca

Spomenik predstavlja kamnita plošča, svetle barve, z vklesanimi imeni, velikosti 80 x 40 cm, ki je vzidana v steno velikosti 90 x 170 cm, zgrajena s kamni nepravilnih oblik in betonom. Pred spomenikom je betonska plošča velikosti 40 x 80, ki služi kot prostor za cvetje, sveče ipd.

EŠD 26021

Dne 23.6.1942. je italijanska vojska iz ljubljanskih zaporov preko Vrhnike v Ljubgojno privedla osem Logatčanov. Pot iz Vrhike so morali iti peš, povezani z vrjo in sicer po dvojkah. Italijani so jih postrojili pod hribčkom Kucelj in pobili, nato pa zagrebli. Horjulskemu župniku je šele čez čas uspelo dobiti dovoljenje, da jih je pokopal na krajevnem pokopališču, kjer so bili do leta 1946, ko so jih svojci in ZB Logatec ponovno prekopali in so sedaj pokopani na pokopališču v Logatcu.

Dne 10.11.1960. se je OŠ v Dolenjem Logatcu poimenovala v "OŠ 8. talcev Logatec".

Teh osem Logatčanov so žrtve povračilnega maščevanja italijanske vojske in nekaterih njihovih sodelavcev - domačinov iz Horjula, Verzdenca in Ljubgojne. Horjulski župan je namreč dokazano navdušeno sodeloval z okupatorjem, ovajal domačine, trgoval z njimi, zaradi česar so ga partizani in pripadniki OF večkrat opozorili, da naj takšno sodelovanje prekine, kar pa ni upošteval. Zaradi tega so ju obsodeli na smrt. Dne 14.6.1942. so ju justificirali v Zagorici pri Vrzdencu.

Spomenik je bil odkrit 16. julija 1956.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 70.

Iz Horjala pridemo v Ljubgojno, kjer na levi strani videmo vzpetino Kucelj. V križišču gremo levo in nato desno, kjer tik ob cesti vidimo spomenik.

NA TEM MESTU SO BILI DNE 23.VI.1942. USTRELJENI OD ITALIJANSKIH FAŠISTOV KOT TALCI. VSI IZ LOGATCA:

DRNOVŠEK BOGO  star 30 let

GROM Lado                "    20  "

KORENČ Ivan             "    27  "

LENARČIČ Edvin        "    26  "

NAGODE Franc          "    26  "

VILAR Drago               "    24  "

VIDMAR Jože             "    32  "

VIDMAR Edo              "    29  "

S L A V A     J I M !

ZB Logatec

—

—

Obstoječi spomeniki

—

T. Bizjak, 30.7.2017 - dopolni

—

5.11.2025. 14:47

—

—

Horjul

k.o. 1992, parc. št. 1705/2

892

Spomenik žrtvam NOB in tigrovcema Kravanji in Ivančiču v Čezsoči

V vasi Čezsoča stoji največji spomenik NOB na Bovškem. Slednji je tako kot ostali postavljen v središču vasi, na križišču cest. Spomenik je sestavljen iz več delov. Nosilna konstrukcija za strmo dvokapno streho sta dva debela kamnita zidova, med katera je postavljen visok kamnit steber v dorskem slogu. Vrh strehe je pritrjena velika rdeča zvezda. Spominska plošča z napisom »Žrtve za novo domovino Jugoslavijo 1941-1945« in seznamom 21 žrtev vojne je postavljena ob steber na dva kamnita nosilca v zidovih. Vrh spominske plošče je postavljena bronasta silhueta Triglava. Okoli spomenika so postavljeni železni stebri, med seboj povezani z verigo. Spomenik je bil odkrit septembra leta 1949.[1]

Kasneje se spomenik NOB postal tudi kraj spomina na dva borca organizacije Tigr, ki sta navedena tudi na spominski plošči. Ferdu Kravanji - Petru Skalarju in Ivanu Ivančiču so v Društvu Tigr Primorske ob straneh spomenika postavili bronasta doprsna kipa na kamnitem podstavku, zadnjega leta 2011. Kravanja in Ivančič sta bila rojena Čezsočana, zagrizena antikomunista in člana organizacije Tigr že od dvajsetih let. Leta 1931 sta skupaj požgala osnovno šolo kot odgovor na prvi tržaški proces. Ivan Ivančič je bil v začetku druge svetovne vojne aretiran po diverzantski akciji na železnico pri Trbižu. Po zasliševanju in mučenju v preiskovalnem zaporu, je bil decembra leta 1941 skupaj s še nekaterimi tigrovci na drugem tržaškem procesu obsojen na smrt in ustreljen na Opčinah.[2] Ferdo Kravanja je bil med prvimi znotraj organizacije Tigr, saj je bil udeležen pri načrtovanju atentata na Mussolinija. Večkrat je bil zaradi svojega delovanja zaprt, nazadnje v Ljubljani, kjer so ga rešili pripadniki OF. Pridružil se je partizanom in postal glavni agitator OF na Bovškem, postal je celo sekretar okrožnega komiteja KPS za zahodno Primorsko. Oktobra 1944 je bil med potovanjem na Lokve ustreljen v zaselku Paljevo pri Desklah.[3] Kravanji so na rojstni hiši v Čezsoči postavili tudi spominsko ploščo,[4] vendar pa, kot so povedali domačini, je bila hiša po potresu leta 1998 porušena in spominska plošča v zasebni hrambi. Oba tigrovca sta veliko prispevala v boju proti fašizmu na Bovškem in sta ostala v posebnem spominu pri prebivalcih Čezsoče, kar se tudi kaže v tem, da so jima v sodelovanju z društvom postavili individualna kraja spomina poleg skupinskega.

5. oktobra 2022 je bila spominska plošča Ferdu Kravanji postavljena na obstoječ spomenik in odkrita.

• Vodnik po partizanskih poteh, str. 461
• EŠD 20369
• Tomaž Šavli, »Ivančič, Ivan«, Primorci.si, http://www.primorci.si/osebe/ivan%C4%8Di%C4%8D-ivan/606, datum spremembe: 4. avgust 2012, datum vpogleda: 16. november 2016.
• Renata Lapanja, »Kravanja, Ferdo«, Primorci.si, http://www.primorci.si/osebe/kravanja-ferdo/543, datum spremembe: 23. april 2012, datum vpogleda: 16. november 2016.
• Vodnik po partizanskih poteh, str. 451.
• Spominska plošča v Čezsoči. Društvo TIGR 3. jan. 2023

Spominska plošča je bila odkrita 12.10.1969. Zaradi potresne poškodbe domačije Kravanjevih, je bila plošča več let spravljena v hiši Marjana Bevka. 

• Fatur_Zgodba-o-TIGRu

Spomenik se nahaja sredi vasi Čezsoča, 200 metrov pred cerkvijo in zadružnim domom.

Žrtve za novo domovino Jugoslavijo 1941-1945

Padli partizani

1. Kravanja Ferdo hšt. 44

2. Kenda Ferdinand " 26

3. Komac Anton " 130

4. Ivančič Andrej " 22

5. Čopi Leopold " 63

6. Čopi Vilij " 147

7. Gianfratc Jožef " 23

8. Vitez Ivan hšt. 138

9. Komac Anton " 135

10. Kravanja Ferd. " 53

11. Skočir Alojz " 21

12. Šuler Stanko " 160

13. Skočir Anton " 3

Umrli v internaciji

1. Gašperčič Jožef hšt. 101

2. Kravanja Jožef " 37

3. Šuler Ivan " 35

4. Čopi Albert hšt. 68

5. Mlekuž Jožef " 32

6. Komac Ivan " 5

Talci

1. Ivančič Ivan hšt. 95

2. Žagar Franc hšt. 137

[Desni doprsni kip:]

TIGR

Ferdo Kravanja

Peter Skalar

1912-1944

antifašist

tigrovec

partizan

Društvo TIGR Primorske

10. oktober 2004

[Levi doprsni kip:]

TIGR

Ivan Ivančič

1913-1941

antifašist

tigrovec

žrtev II. tržaškega procesa

Društvo TIGR Primorske

2011

desna plošča

NEMARA KJE DRAG SPOMIN 

BILO BI TREBA DVIGNITI IZ BREZNA, 

PRENESTI GA V BODOČNOST IZ DAVNIN. 

FERDU KRAVANJI - PETRU SKALARJU 

BORCU ZA SOCIALNE IN NACIONALNE PRAVICE 

V ČEZSOČI, 12. X. 1969.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Jernej Komac, 23. januar 2017 D.Divjak 3.3.2021, 14.1.2023

14.1.2023. 00:00

—

D.Divjak dopolnil podatke 3.3.2021, dodal povezavo na stran TIGR 14.1.2023 Odstranil podvojeni vpis plošče Kravanji, ki sta ga dopolnjevala M. Kermavnar 12.2.2021 in D.Divjak 14.1.2023. M. Hladnik 26. 1. 2023

Večji spomenik z dvema ploščama in dva doprsna kipa

Bovec

K.o.: 2211-ČEZSOČA, št.parc.: 1820/3

9794

Vedrijan, pokopališče, Koncut Anton

• Anton Koncut. Sistory.
  datum rojstva: 7. 9. 1914, kraj rojstva: Vedrijan, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XVIII. SNOUB Bazoviška,1. bat., datum smrti: 12. 11. 1943, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Usmrtitev s sodbo vojaškega ali posebnega sodišča, povzročitelj smrti: NOV in POS

 

• Fotografija:  Koncut Anton Geneanet, Pokopališče Vedrijan – Kojsko, str. 6. 

Pokopališče Vedrijan – Kojsko. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Vedrijan 7F

 

[križ] 

MARINIČ

[levi del napisne plošče] 
[fotografija v medaljonu] 

    KONCUT ANTON

- Sočenko - akademik -
     * 7   – 9  –  1914
     * 12 – 9  – 1943

Padel za boljšo bodočnost domovine
kot pol. komisar Briškega Bat. N. O. V.

Stariši sorodniki in soborci
ga ne bodo pozabili.

         ANTON
     FRANČIŠKA

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M.Kermavnar, 16.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič

16.7.2025. 19:57

20.7.2025. 11:47

—

Nagrobnik

Brda

2282 VEDRIJAN, 168

4889

Idrija, Doprsni kip partizanske zdravnice Pavle Jerina Lah

Dr. Pavla Jerina Lah (1915–2007) je legendarna partizanska zdravnica, po kateri je dobila ime tudi bolnica, ki je med 2. sv. vojno delovala na Idrijskem.
 Leta 1941 je pričela delovati v OF. Leta 1943 je postala vodja partizanske bolnice Pavla, ki je dobila ime po njej. Prejela je vrsto najvišjih odličij: odlikovanje partizanska spomenica 1941, leta 1996 je prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: ob osemdesetletnici in za njene zasluge v najtežjih časih druge svetovne vojne, predvsem v partizanskih bolnišnicah, ter za njeno delo po vojni. Postala je tudi častna občanka občin Idrija, Cerkno in Logatec. Leta 2010 so v Zdravstvenemu domu Idrija postavili tudi njen doprsni kip.

https://www.primorske.si/2010/11/28/pavla-ne-bo-pozabljena

Datum odkritja:  20.11.2010

V avli Zdravstvenega doma v Idriji, Ulica Otona Župančiča 3

    DR. PAVLA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Miloš Kermavnar, 8.1.2020

—

—

—

Doprsni kip

Idrija

K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 715/3

1674

Spominska plošča na hišni št. Vrtače 8.

Spominska plošča bratoma Mavrič

Vrtače 8

IZ TE HIŠE STA PADLA

V N.O.V.

MAVRIČ 

LOJZE

MILOVAN

        Z.B. PLAVE 29.XI.1965 

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik, 24. 4. 2017, foto 22. 7. 2010, dopolnila PK, 25.5.2020

25.5.2020. 00:00

—

—

spominska plošča

Kanal ob Soči

K.o. Plave, 999/1

3429

Slovenska vas

Velikost kamna je 190 x 122 x 70 cm.

Avtor napisa Minatti Ivan, projektant Zupančič Ciril, dipl. arh., Region Brežice. postavil odbor NOB Bregansko selo, 2. 7. 1972.

Obnovljen avgusta 1996.

• EŠD 10508
• Okupacijske meje. Inštitut za novejšo zgodovino, 2019.

V Slovenski vasi na hiši Dom borcev, Slovenska vas 40.

PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA

1941 - 1945

ZDRUŽENJE BORCEV NOV 

BREGANSKO SELO 1972

2. plošča

MI VSI SMO SEME ZA BOLJŠI ČAS

MI VSI SMO ZRNJE ZA BOLJŠI KRUH.

IZ NAŠI RAZBITIH KOSTI

ŽE RASTE PŠENIČNI KLAS...

3. plošča

PADLI V NOV

STRIŽIČ BRANKO 1927 - 1944

FUKE JANEZ 1922 - 1945

ŽOKALJ BOŽO 1929 - 1944

OGRIZ ZVONKO 1925 - 1944

VINETIČ JOŽE 1911 - 1944

CIGLAR JANEZ 1915 - 1944

LONČARIČ FELIKS 1924 - 1945

LAZANSKI MIHAEL 1896 - 1942

ŽRTVE FAŠIZMA

KALIN VLADO 1922 - 1942

BRCE PETER 1890 - 1944

PEGAN JOŽE 1909 - 1942

LAZANSKI MIRKO 1921  -1942

VUGRIN MARIJA 1921 - 1944

NOVOSEL FELIKS 1924 - 1942

GODEC BRANKO 1927 - 1943

—

—

Obstoječi spomeniki

—

A. Petrovič, S. Preskar, 30. 8. 2018, nedokončano

14.11.2022. 00:00

—

Dop. Hladnik 14. 11. 2022 Dodal sliko na projektu Okupacijske meje. M. Hladnik 10. 6. 2024

kamnita skulptura na podstavku

Brežice

1373/3 k.o. Nova vas

433

Bistrica pri Naklem - Spominska plošča padlima žrtvama

OPIS PLOŠČE: Na pročelje hiše pritrjena bronasta plošča (velikost 43 cm x 30 cm) z izbočenim napisom.

OPIS DOGODKA:   Zaradi partizanske akcije na cesti tik nad zaselkom so podivjani Nemci planili na sosednje tri hiše in odbrali vseh devet nad osemnajst let starih moških, ki so tam živeli in delali v mlinih in žagah, ter jih na mestu še isto noč po partizanskem napadu postrelili. 

Vse tri domačije so Nemci požgali do tal, družine pa odvlekli na bistriško polje in jih tam pustili.  Aljančič je bil gospodar na kmetiji, Šemrov pa je bil pri njem v službi, kot žagar.

Hiša v Bistrici št. 2 je bila po vojni obnovljena, v njej je gospodarila vdova Marija Aljančič.

Spominsko ploščo je odkril krajevni odbor ZB NOV Podbrezje in jo odkril 26. julija 1962.

VIRI:

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 136-137;

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16547

EŠD: 16547, memorialna dediščina   

Na pročelju Aljančičeve hiše, p.d. pri Rantu v Bistrici št. 2

V ČASU NARODNO OSVOBODILNE

BORBE STA BILA V NOČI 25. 7. 1942

OD NEMŠKEGA OKUPATORJA

NA TEM MESTU USTRELJENA

ALJANČIČ FRANC                   1896

ŠEMROV ADOLF                     1920

NJIHOV DOM PA POŽGAN

         ZB PODBREZJE

—

—

Obstoječi spomeniki

—

OO ZBNOB Naklo, Lado Nikšič, julij 2015

—

—

—

spominska plošča

Naklo

326/1

2734

Padlim borcem

Manjši spomenik je sestavljen iz večih belih kamnitih kvadrov različnih dimenzij, pri čemer zgornji nosi manjšo črno kamnito ploščo, spodnji pa večjo. Spomenik je ograjen z nizko železno ograjo. Poleg sta na vsaki strani postavljeni dve betonski cvetlični posodi.

V neposredni bližini spomenika (na zgornji strani ceste) je do približno leta 2010 (?) stala kmečka hiša panonskega tipa, ki je bila zaradi dotrajanosti porušena.

Napisi so bili obnovljeni leta 1996, marmorn plošče pa postavljena 2012.

ESD 10477, Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto.

Spomenik je posvečen dogodkom v NOB, ki so zaznamovali vas Blatno in okoliške vasi, kakor tudi borcem Kozjanskih enot, ki so padli tu v bližini. 

Na informacijski tabli poleg spomenika so v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku opisani posamezni dogodki v letih 1941 - 1945. Poleg teksta so stare fotografije, ki prikazujejo opisane dogodke in zgodovino spomenika.

Vas Blatno, tik ob glavni cesti, na odcepu, ki pelje v Bibčov Grabn. Najbližja hišna številka je Blatno 12.

                 ☆

                                  SLAVA
                        PADLIM BORCEM
            ŠEPETAVC SLAVKO 1918  - 1944
            VARLEC ANTON        1923 - 1944
            KOSTREVC ANTON  1920 - 1944
            DUH SLAVKO            1915 - 1944
                           Z.B.GLOBOKO 8.8.1965            

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Andrej Cizl, 30.1.2018, dopolnila Stane Preskar in Anton Petrovič

—

—

M. Kermavnar, 21.1.2023, dopolnil opis in dodal fotografije 3/2 do 3/4

marmorni plošči na betonskem stebru

Brežice

1368/6 in 692/6 k.o. Blato

2054

Spomin talcem v Dvoru pri Polhovem gradcu

.
Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69.

Na steni gasilskega doma v Dvoru

V letih 1942-1943 

Za svobodo in lepšo bodočnost vseh ljudi je darovalo svoja življenja 32 talcev ustreljenih na Sovovem griču in v Dolenji vasi - Prosci

Slava jim

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 30.7.2017

—

—

—

Spominska plošča

Dobrova - Polhov Gradec

1983 BABNA GORA, 72/1

8888

Casoli, fašistično koncentracijsko taborišče Casoli (CH), Italija

Koncentracijska taborišča v fašističnem okolju označujejo prostor, omejen znotraj perimetra, znotraj katerega so različne kategorije zapornikov ločene v že obstoječih ali novih strukturah. To so skoraj vedno enospolna področja, tj. moška ali ženska, in redko mešana.

Kraji proste internacije so občine prisilnega prebivališča za internirance, ki se lahko ponovno združijo s svojo družinsko enoto. Očitno je, da so pogoji "internacije" v fašističnem koncentracijskem taborišču bolj neugodni in kruti kot drugi: promiskuiteta, omejena svoboda gibanja, togi predpisi, ločitev od družinskega jedra, nadzor, kazni, prepovedi dela, omejena komunikacija itd.

Izhajajoč iz teh premislekov, je bilo taborišče Casoli zaradi svoje strukture in funkcije koncentracijsko taborišče za internirane (skrajšano "fašistično taborišče"). Odločitev za postavitev tabora v Casoliju je bila odvisna tudi od geografske lege. V poročilu inšpektorja javne varnosti Roberta Falconeja z dne 27. aprila 1940 beremo :

 

"Najnevarnejše skupine internirancev ali zaprtih oseb se lahko po možnosti pošljejo v občini Casoli in Lama dei Peligni, ki se nahajata v goratem območju province, daleč od najpomembnejših komunikacijskih poti in državne železniške proge."

Fašistično taborišče Casoli je imelo dve različni obdobji internacije zaradi dveh različnih kategorij internirancev. Imamo prvo "judovsko" obdobje taborišča, ki sega od 9. julija 1940, datuma vstopa prve skupine 51 tujih Judov iz tržaškega zapora, do 3. maja 1942, datuma vstopa skupine političnih internirancev, antifašistov, "nekdanjih Jugoslovanov", premeščenih iz koncentracijskega taborišča Corropoli (pokrajina Teramo). Vse Jude iz taborišča Casoli so premestili v taborišče Campagna v provinci Salerno. Ta druga faza je trajala do 2. februarja 1944, datuma, ki je zabeležen v dokumentu, ki še vedno potrjuje prisotnost 18 slovanskih internirancev, kar priča o dejstvu, da je taborišče še naprej delovalo kljub premirju 8. septembra 1943. Med letoma 1940 in 1944 je skozi taborišče Casoli šlo skupno 218 internirancev: 108 tujih Judov, večinoma Avstrijcev, Nemcev, Poljakov in Madžarov, ter 110 "nekdanjih Jugoslovanov", večinoma Hrvatov in Slovencev, "Julijanov, ki govorijo slovensko in/ali hrvaško".

Vir: campofascisti.it

 

Via Giuseppe Borelli 14, Casoli

—

—

—

Neobiskani spomeniki

—

D.Divjak 4.4.2023 nedokončano

4.4.2024. 00:00

—

—

Muzej

Italija, Casoli,

—