Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
4202
Stane Žagar, Žaga

V Krečičevem Katalogu Plečnikovih spomenikov NOB je plošča pripisana Jožetu Plečniku, čeprav je kot avtorica zapisana samo Jakica Accetto. Odkrita je bila 27. julija 1952. -- M. Hladnik 30. 5. 2022

  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 271.
V vasi Žaga ob glavni ceti na stavbi trgovine je spominska plošča.

NA TEM MESTU JE STALA HIŠA, KI SE JE V
NJEJ RODIL 19. 11. 1896 NARODNI HEROJ
STANE ŽAGAR
ČLAN CKKPS IN GLAVNEGA POVELJSTVA
SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET -
ORGANIZATOR VSTAJE NA GORENJSKEM
KOT BOREC - JUNAK JE PADEL V BORBI
Z NEMCI 27. 3. 1942 PRI PLANICI
NAD ŠKOFJO LOKO.

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič,1.7.2019
30.5.2022. 00:00
16.9.2025. 16:00
Spominska plošča
Bovec
2212 ŽAGA, 51/1
491
Ranjenci pri Kocjanovih, Laško nad Bukovščico

Spominska plošča pri Kocjanovih v Bukovščici je posvečena Tomažinovi družini in prvim ranjenim partizanom na tem območju, odkrili so jo leta 1950, hiša se nahaja na griču nad cerkvijo.

Pri Kocjanovih so se v prvi zasilni ambulanti zdravili prvi partizani, ki so bili ranjeni v bojih na območju Selške doline v pozni jeseni 1941 in v dražgoški bitki. Zanje je skrbela vsa Tomažinova družina, zdravila in sanitetni material so jim dobavljali sorodniki iz Kranja. Po dražgoški bitki je bila ambulanta izdana, a so se ranjenci še pravočasno umaknili. 20. januarja 1942 so Nemci družino zaprli in izgnali na Bavarsko,  oče Janez Tomažin je bil 31. marca 1942 ustreljen kot talec v Begunjah.

Ploščo so odkrili leta 1950.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 63-64.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/bukovscaron269ica.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 252.

Obeležje je oddaljeno 1 km od cerkve v Bukovščici in 4,5 km od ceste Škofja Loka-Železniki.

V TEJ HIŠI SO SE ZDRAVILI

PRVI RANJENI PARTIZANI

PERKO JANEZ, DEŽMAN JOŽE,

KERSTNIK STANE IN RANJENI

DRAŽGOŠKI BORCI OD AVGUSTA

1941 DO JANUARJA 1942, VSLED

ČESAR JE BILA TOMAŽINOVA

DRUŽINA IZGNANA. IN OČE JE

BIL USTRELJEN.

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
16.9.2025. 16:16
Spominska plošča
Škofja Loka
4423
Stanislav Vipotnik

Na območju naselja trije spominski kamni, postavljeni tu padlim borcem NOV. (Žalec, KLS)

Spomenika nisva našla. Spomenik je ob cesti Arja vas - Celje na levi strani. Parkiraš ob opuščeni hiši (Arja vas2). S.Gradišnik.

Vipotnik (* 1915) je bil sedlar iz Arje vasi, 1942 je bil zaradi zasramovanja Hitlerjeve slike zaprt, pobegnil iz zapora v Mariboru, ko so ga bombardirali leta 1945, ubit 11. 5. 1945 v vaški straži, ki je imela nalogo razorožiti bežeče Nemce in ustaše. 

  • Spomeniki NOB v občini Žalec, 11
  • Sistory
Menda na južni strani ceste Žalec-Celje, 100 m vzhodno od križišča, zaraščeno? . Je morda pod drevesom 150 m od križišča proti Celju na severni strani ceste (Street View)

VIPOTNIK STANISLAV
PADEL NA PRAGU
SVOBODE SLOVENSKEGA 
NARODA 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 8. 2019 S. Gradišnik, 16. 05. 2021
12.7.2020. 00:00
Spomenik je ob glavni cesti Arja vas-Celje na levi strani, pred hišno št. Arja vas 2. Teren je zaraščen, nimaš kje parkirati. Dostop do spomenika je oviran (grmovje). S. Gradišnik, 28. 9. 2024.
Monolit.
Žalec
3193
Spomin padlim borcem in žrtvam fašizma med telovadci

.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 72.

Stavba ob Tržaški, v kateri je TVD Partizan

V času NOB padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz vrst predvojnih telovadnih organizacij na Viču

Narodna heroja Malči Belič in Miran Česnik ter okoli trideset drugih žrtev

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 12.06.2018
Plošča na fasadi
Ljubljana
Vič 2023/4
81
Plošča na hiši Alpska 25, Lesce

V nekdanji kovačiji je bilo v letih 1940-1944 organizacijsko žarišče upora za borbo proti fašizmu. Plošča je delo kamnoseka Alojza Vurnika, odkrita je bila na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Lesce 30. 7. 1961.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 137.

EŠD 10026

Alpska 25, Lesce

Tu je bilo v letih

1940-1944

organizacijsko

žarišče upora za

borbo proti fašizmu.

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
Spominska plošča
Radovljica
K. o. 2155 Hraše, parc. št. 30/1
3050
Spominska plošča Janku Premrlu-Vojku

Rojen v Podnanosu v narodno zavedni slovenski družini. Kot otrok je veliko bral in se učil (jezike, matematiko, astronomijo). Čeprav se je rodil pod Italijo, je s ponosom govoril o njegovih slovenskih koreninah.
Po osnovni šoli je obiskoval srednjo trgovsko šolo v Gorici in kasneje rimsko dopisno šolo. Med šolanjem se je marsikdaj upiral italijanski fašistični oblasti, marsikdaj je prišlo tudi do pretepov med Slovenci in simpatizerji fašistov. S pomočjo zvez z Ljubljano je dobival in razpečeval slovenske knjige in zagovarjal upor proti sovražniku.
Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko kot Giovanni Premoli. Med drugim dopustom januarja 1942, ki mu ga je pomagal pridobiti kasnejši partizan in narodni heroj Ivan Kosovel, je Janko Premrl dezertiral in odšel v partizane, si nadel psevdonim Vojko in postal borec Primorske čete. Goriški prefekt Canni pa je 20.08.1942 za njim izdal tiralico s 50.000 lir nagrade.
3.02.1943 je imenovan za poveljnika na novo nastale 1. primorske partizanske brigade Andreja Laharnarja. Dva dni kasneje je v visokem snegu Vojko z 20 borci pripravil zasedo italijanskim gozdnim miličnikom, ki so se skozi Idrijsko Belo vozili proti Idriji. Kolono s 100 sovražniki so razbili. Ko pa je hotel Vojko pomagati levemu krilu zasede, kamor so iz zadnjega dela kolone pritiskali sovražniki, je dobil strel v trebuh. Partizani so boj prekinili in se umaknili z ranjencem na varno najprej do Leskovčeve domačije, nato z nosili nazaj v bazni tabor, kjer je umrl, tam so ga soborci tudi pokopali.
www.hikuk.com

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 253-254.

Ob cesti Idrija - Idrijska Bela, približno 2,5 km od odcepa s ceste Idrija-Godovič

Tukaj je bil 15.2.1943 smrtno ranjen narodni heroj Janko Premrl Vojko

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 27.4.2018
Dodan plakat z razpisano nagrado 50.000 lir, ki jo je obljubil goriški prefekt (vir mestni muzej Idrija).
Plošča na skalovju nad cesto
Idrija
K. o. 2363 Idrijski Log, parc. št. 332/45
1318
Puče spomenik padlim v NOV

Spomenik v obliki velikega kamna, z gladko prednjo površino, na kateri je napis posvečen 13 padlim borcem in žrtvam nacifašističnega nasilja. Spomenik je delo domačina in je bil odkrit 21.6.1996.

EŠD 15293

V zaledju Kopra, vasi Puče pred vhodom na pokopališče stoji spomenik padlim borcem in umrlim v taboriščih.

[zvezda]

PADLI V NOV

PUCER PETER 1903 - 1944

MOHORČIČ IVAN 1912 - 1944

BONACA JOŽE 1922 - 1945

PRIBAC FABJAN 1924 - 1944

PRELAC FRANC 1911 - 1945

BENČIČ IDA 1925 - 1944

UMRLI V INTERNACIJI


NEMAC JOŽE 1904 - 1945

NEMAC ROKO 1902 - 1944

PUCER ANTON 1924 - 1944

PUCER ANTON 1909 - 1944

PUCER FRANC 1924 - 1944

PUCER JOŽE 1923 - 1944

VILER VIKTOR 1908 - 1944

K.O.Z.B. ŠMARJE PUČE

Ivan Zorč 06. 04. 2017
Spomenik padlim
Koper
2624 KOŠTABONA, 1280/1
1504
GROSUPLJE-Adolf Jakhel

Bronast doprsni kip komandirja grosupeljske čete Adolfa Jakhla, nameščen na pokončni betonski podstavek z kovinskim napisom. Kip je izdelal kipar Anton Sigulin leta 1977.

  • EŠD 17257
Pred poslopjem Nove ljubljanske banke, Taborska cesta 3, Grosuplje.

ADOLF 
JAKHEL

PRVI SEKRETAR 
OKROŽNEGA 
KOMITEJA KPS 
GROSUPLJE 
IN KOMANDIR 
GROSUPELJSKE 
ČETE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 2. 8. 2013
19.9.2024. 00:00
M.Kermavnar, dodal fotografije 3/1 do 3/5 Zdenke Primožič
Doprsni kip
Grosuplje
K. o. 1783 Grosuplje Naselje, parc. št. 1270/6
4020
(35) Spominska plošča padlim gasilcem in žrtvam fašizma Rudnika Velenje

Posnetek št.2 omenja letalce iz Šaleške doline. Med njimi je tudi Ivan Štemberger iz Pesja, ki je padel pri obrambi Beograda. Vir: Marko Zdovc, Vojnik

Plošča je bila prenesena s starega rudniškega gasilskega doma na novo upravno zgradbo RLV v Preloge.

V SPOMIN GASILCEM, KI SO DALI ŽIVLJENJE ZA NAŠO SVOBODO. BOREC PILOT ŠTEMBERGER IVAN  *1918 + 1941 TALCI:  AHAC IVAN * 1910 + 1942 KREGAR TONE * 1912 + 1942 ARISTOVNIK TONE * 1905 + 1945 SLAVA JIM! GASILCI RUDNIKA VELENJE.

Obstoječi spomeniki
Ana Kočar, 08.04.2019 S. Gradišnik, 22.07.2021 in 4. 4. 2024
4.4.2024. 00:00
Dodal fotografijo S.Gradišnik, 02. 08. 2021. S. Gradišnik, dodal posnetek št.2, 4. 4. 2024
plošča.
Velenje, Partizanski spomeniki št.35
7727
Padlim v NOB, Razkrižje

.
Opomba 1: Po napisu na plošči sklepam, da je bila prenesena iz stavbe, kjer je bil leta 1985 Krajevni  urad. (Razkrižje, Šafarsko 42C ???)

Spomenik je ob živi meji desno ob vhodu na pokopališče Razkrižje. Hiša v bližini: Razkrižje 51

                                [zvezda]
V SPOMIN ŽRTVAM NOV IN FAŠISTIČNEGA 
  TERORJA V LETIH 1941 DO 1945 IZ TEGA 
   KRAJA IN KI SO PADLI NA TEM TERENU

ALT FRANC                   roj.  30. 9. 1910.    GLOBOKA
Ing.  HEDJET JOŽE       roj.  29. 1. 1915.    RAZKRIŽKA GRABA
DOMA MARTIN              roj.    6.11.1911.    RAZKRIŽJE
KRZNAR VIKTOR          roj.    12.6.1920.    GIBINA
ŽIBEK FRANC                roj: 10.10.1922.     ŠPRINC
DOLENC MIRKO                                          HRASTNIK
LUSKOVIČ ŠTEFAN      roj. 14.12.1919.     GLOBOKA
IVANČIČ FRANC           roj.    23.9.1903.     GLOBOKA
SMOLKOVIČ ALBERT   roj.     2.4.1913.     RAZKRIŽJE
KLUGLER HUBERT       roj. 19.10.1918.     GRAZ
VOZLIČ JOŽEF              roj.   24.2.1897.     GLOBOKA
MAVRIČ FRIDERIK        roj.   17.7.1883.     GLOBOKA
JUG IVAN                       roj.   18.5.1916.     GIBINA
PERGER PETER           roj.   15.7.1905.     RAZKRIŽJE
BERŠAK DANIJEL         roj.     1.7.1906.     GIBINA
KNEHTL JOŽEF             roj.     4.3.1901.     GIBINA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 9. 2022
13.6.2024. 00:00
20.9.2025. 07:33
M. Kermavnar, 9.4.2024, dodal imena na spomeniku in katastrske podatke. M. Kermavnar, 13.6.2024, dodal Opombo 1.
Razkrižje
K. o. 276 Razkrižje, parc. št. 616
413
Lipnica - Doprsni kip Stane Žagar

Kipar Stane Keržič. Doprsje je bilo odkrito na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Srednja Dobrava 4. junija 1977. Kip je odlitek doprsij v vojašnici v Kranju in avli kranjske Osnovne šole Staneta Žagarja.

V aprilu 2017 je bil obnovljen napis. 

V avli OŠ je na steni portret Staneta Žagarja.

Svet staršev šole je leta 2018 predlagal preimenovanje šole oziroma opustitev imena Stane Žagar. Javni odzivi in pisma županu Globočniku (Matjaž Kmecl, Ljubo Bavcon in drugi) so predlogu nasprotovali.

Pred OŠ Staneta Žagarja v Lipnici.

NARODNI HEROJ

STANE ŽAGAR

Obstoječi spomeniki
Miran Hladnik, Mira Hladnik 2. 5. 2017
doprsni kip na stebričastem podstavku
Radovljica
K.o.: 2126 - DOBRAVA PRI KROPI, št.parc.: 1075/5
410
Anton Toman, Kolnica

Bronasto ploščo so izdelali v livarni Železarne Jesenice. Postavila Krajevna organizacija ZB NOV Lancovo leta 1959.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 192.

V Kolnici nekaj metrov stran ob cesti, na robu gozda. Vzhodno: 435961.313Severno: 131035.109GPS koordinate:Geog. širina (N ): 46°19'13.31"Geog. dolžina (E): 14°9'48.95"

V spomin
padlemu borcu v NOV
tovarišu
Toman Antonu
rojen 15. 5. 1915, padel 15. 7.(?) 1943.
Slava mu!

Obstoječi spomeniki
Miran Hladnik
plošča na zidanem podstavku
Radovljica
K. o. 2164 Lancovo, parc. št. 1262
6080
Lozice, Grob 2 znanih in 5 neznanih borcev NOV

Na grobu, ki je v velikosti običajnih družinskih grobov je skromna kamnita plošča s posvetilom in imeni pokopanih.

V grobu sta pokopana dva znana in pet neznanih borcev NOV.

Pokopališče Lozice. Grob leži levo od vhoda v zadnji vrsti ob zidu nekje v sredini. Hiša v bližini: Lozice 1b

                    [zvezda]
V SPOMIN PADLIM V 1941-1945

      OGRIČ JOŽKO 1927-1944
 FERFOLJA SLAVKO 1925-1944
     5 NEPOZNANIH BORCEV

SLAVA PADLIM ZA SVOBODO!

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
14.8.2020. 00:00
Vipava
K. o. 2407 Lozice, parc. št. 669/2
9119
Hauanstetten, taborišče, Nemčija

Geslo: taborišče1243, nedokončano123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak 29.5.2024
29.5.2024. 00:00
8108
Ivo Slavec - Jokl, grob

Sistory navaja Ime in priimek: Ivan Slavec.

»Rojen 30. 4. 1916 na Jesenicah na Gorenjskem, živel pa je v Struževem pri Kranju. Končal je šest razredov gimnazije in enoletno trgovsko šolo v Ljubljani.

Bil je planinec in smučar, ljubitelj narave in izletov. Ob okupaciji se je takoj spomladi 1941 vključil v OF. Po prvih bitkah na Gorenjskem je na svojem domu skrival ranjence in ilegalce. Gestapo v Kranju ga je začel preganjati, zato je odšel spomladi 1942 v partizane v Ljubljanski pokrajini. Kot komandant bataljona Loškega odreda je bil v nekem italijanskem napadu težko ranjen. Italijani so mislili, da je mrtev, in so ga slekli. Ko so mu sezuvali čevelj z ranjene leve noge, so mu odtrgali še palec. Jokl, ki je bil pri zavesti, je stisnil zobe in se potuhnil, in Italijani so odšli.

Jeseni 1942 je bil na lastno željo poslan z Notranjskega nazaj na Gorenjsko. Vztrajno je organiziral mladinske akcije in OF. Opravljal je funkcijo rajonskega sekretarja, psotal je sekretar kranjskega okrožnega komiteja KPS, potem član pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko.

Za 21. 6. 1944 je sklical sestanek mestnega odbora OF Kranja, a Jokl ni prišel Nemci in domobranci so ga napadli na Pševem nad Kranjem in ga ubili. Za narodnega heroja je bil razglašen leta 1953.« 

  • Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati /Slovenski športniki v NOB/, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 384–385.

»Kranjski domobranci so družno z nemškimi policisti na Pševem pod Sv. Joštom 21. junija 1944 ubili Iva Slavca-Jokla, okrožnega sekretarja KPS Kranj, ter njegovega sodelavca Jožeta Vrečka, načelnika okrožne gospodarske komisije. Oba sta bila iz Kranja.« (Ivan Jan, Odstrte zavese /Okupator in gorenjsko domobranstvo/, Ljubljana, 1992, str. 252. 

  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana. Založba Borec, 1978, str. 222–223.
  • Ivo Slavec. Wikipedija.
  • herojgrob1234
Mestno pokopališče Kranj, D – 8/8

     Napis na nagrobni plošči

SLAVEC
IVO  1916 - 1944
.
     Na kamnitem stebriču, postavljenem samostojno, ploščica z napisom:
[peterokraka rdeča zvezda]

IVO SLAVEC-JOKL
30. 4. 1916 JESENICE
21. 6. 1944 PŠEVO
NARODNI HEROJ

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih in slikah Zdenke Primožič
23.2.2023. 00:00
Nagrobnik
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
3197
TRAVNIK-LOŠKI POTOK-Spominska plošča

Prebivalci Loškega Potoka so prihod in ukrepe italijanskega okupatorja sprejeli z velikim odporom. Trgali so italijanske zastave in plakate ter na vsakem koraku izražali odpor do novih gospodarjev.

Neposreden povod za izbruh odpora so bili plakati s slikami Mussolinija in kralja Emanuela. Zato so Italijani 5. maja 1941 aretirali in zaprli v Modičevo hišo 38 ljudi ( po nekaterih podatkih 42 ljudi)-aktivistov OF , od katerih so jih 11 zadržali in postavili pred vojaško sodišče. To je 8 ljudi obsodilo na zapor od 1 do 5 let, 3 pa oprostilo.

Plošča dimenzije 60 x 40 cm je bila odkrita 23. julija 1976.

Pokrovitelj je bilo podjetje BPT TRŽIČ, obrat šivalnice Loški Potok.

Ev. štev. 22501

Prim. tudi: Karel Mikulič, Trganje italijanskih zastav in lepakov, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon, Ogenca, Jelenov Žleb, Ljubljana: Samozaložba, 2000, str. 47–53. [Elektronski vir] Karel Mikulič, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje 

Plošča je na hiši, ki je na desni strani ceste s Hriba v Travnik, Travnik 1.

        ZVEZDA

     V TEJ HIŠI JE

 OKUPATOR 5. V. 1941

ZAPRL 38 POTOČANOV

   ZARADI TRGANJA 

    OKUPATORJEVIH

ZASTAV IN LEPAKOV

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 12. junij 2018
12.6.2018. 00:00
Marmornata spominska plošča
LOŠKI POTOK
K.o.1641-HRIB, št.par. 1186/1
8144
Škofja Loka, pokopališče, Ana in Anton Gosar

Sistory navaja za Ano Gosar Datum rojstva: 26. 7. 1895, Datum smrti/izginotja: 13. 6. 1944.

Sistory navaja za Antona Gosarja Datum rojstva: 8. 5. 1893, Datum smrti/izginotja: 13. 6. 1944.

»Gosar Ana, 1895, Spodnja Luža, gospodinja, v partizane 20. 6. 1943, ubita 12. 6. 1944 v Spodnji Luši; (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 182)

Gosar Anton, 1895, Stara Loka, mesar, v partizane 13. 6. 1943, padel 12. 6. 1944 pri Lenartu nad Lušo; (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 182)

»Dne 17. junija je isti sodeloval pri izdaji in ustrelitvi […] Isti dan sta pri akciji bila ustreljena zakonca Gosar (Ana in Anton, Hrenova) iz Škofja Loke. […] Tudi tu gre za malenkostne netočnosti (datumi), a bistvo pove vse; tudi to, da so obveščevalci hitro ugotovili izvor izdajstva ter preprečili nadaljnje delovanje gestapovsko-domobranske agenture.« (Ivan Jan, Odstrte zavese, Okupator in gorenjsko domobranstvo, Ljubljana, 1992, str. 227)

Prim. tudi Jože Vidic, Ana in Anton Gosar-Hrenova, Zločin pri Lenartu, Ljubljana: Zavod Borec, 1973, str. 24–25.

Ana in Anton Gosar sta napisana tudi na spominski plošči pri Zakrašniku.

 

 

Pokopališče Stara Loka, Škofja Loka. Hiša v bližini: Stara Loka 69

       RODBINA
      HREN – OVA
    ANTON GOSAR
      in žena ANA
         roj. Ravnihar
     umorjena 12. 6. 1944.
pri sv. Lenartu nad Šk. Loko

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 7.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
7.3.2023. 00:00
20.9.2025. 14:47
Škofja Loka
K. o. 2027 Štara Loka, parc. št. 578/5
443
Joža Grilc

Spominska plošča je bila odkrita leta 1959 (ali 1956) na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Lancovo. Ploščo je izdelala livarna Železarne Jesenice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 224.

Na ovinku ob makadamski cesti, ki povezuje hiše v Zgornji Lipnici, 300 m zahodno od hišne št. 9.

V spomin

padlemu borcu NOV

in aktivistu OF

tov. Grilc Jožu

roj. 10. 3. 1903

padel 7. 5. 1945

Slava mu

Obstoječi spomeniki
mhladnik
Plošča na betonski zvezdi na podstavku
Radovljica
K. o. 2164 Lancovo, parc. št. 325/40
1948
Rovtarica

Postavil Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj leta 1960. Spomenik je junija 2018 obnovil SPT Davovec.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 186-187.

EŠD 14638

Na JV delu križišča cest na Rovtarici na Jelovici, 10 m stran od ceste, 100 m južno od h. št. 38.

Padlim partizanom na območju Rovtarice

1941--1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 13. 7. 2017
pokončen klesan kamen
Bohinj
787
Krka - spomenik narodnemu heroju Ivanu Hrovatu - Žanu

Spomenik so postavili na pobudo njegovih partizanskih tovarišev 8. junija 1975.

Zgodovinsko ozadje

Kot sin slovenskih izseljencev v ZDA se je Ivan Hrovat - Žan rodil 7. januarja 1915 v Clevelandu, Ohio. Zaradi očetovih denarnih prihrankov mu je bilo omogočeno, da se je leta 1921 vrnil domov in se z družino naselil v Krški vasi. Osnovno šolo je obiskoval na Krki in se po zaključenih petih razredih zaposlil kot gozdni delavec in tesar. Ko je nato kot gozdni manipulant deloval na Krki, je spoznal več delavcev, ki so mu s svojimi izkušnjami razširili obzorje glede delavskega in narodnega gibanja. Tako je na Krki postal eden izmed prvih organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja in maja 1942 kot komandir čete narodne zaščite rekrutiral in odpeljal četo krških kmečkih fantov, oboroženih s puškami in brzostrelkami v Zahodno-dolenjski odred. V tem odredu in nato še v Tomšičevi brigadi je bil komandir čete, od tam pa so ga po koncu italijanske ofenzive leta 1942 zaradi hrabrosti in izkušenj v partizanskem bojevanju vpoklicali v Glavni štab NOV in PO Slovenije ter ga postavili za poveljnika zaščitne enote štaba. S to četo je bil med drugim tudi v Drvarju v času, ko so Nemci z zračnim desantom poskušali uničiti Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije, in uspešno branil umik štaba ter maršala Tita. Odlikovan je bil s partizansko spomenico 1941. Po vojni je za nedoločen čas bil sodelavec OZNE, nato pa po končani gozdarski šoli v Mariboru imenovan najprej za direktorja gozdnega gospodarstva v Tržiču in potem za direktorja uprave gojitvenih lovišč v Sloveniji. Upokojil se je leta 1963 in umrl 7. julija 1970 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Za narodnega heroja je bil proglašen 27. novembra 1953.

Viri:

  • Lojze Kikelj, Radko Polič, Pomniki NOB v občini Grosuplje, Grosuplje 1987 str. 95 – 96.
  • Enciklopedija Slovenije, zv. 4., Ljubljana 1990.

Avtor fotografij: Stanko Podržaj, 2016

EŠD 24305

Kip stoji nasproti na novo zgrajene osnovne šole na Krki, zraven družbenega doma Krka, h. št. 1a.

Žan Hrovat

Narodni heroj

Udeleženci NOV

Ob 30 letnici osvoboditve

Stanko Podržaj, 16. 12. 2016
Doprsni kip iz brona
Ivančna Gorica
k.o.1827, parc. št. 542/17
3209
Chvatal, Perko, Hribar

Marmornati kvader na zidanem podstavku, posvečen aktivistom OF, Francu Chwatalu, Venclju Perku, Ignacu Hribarju, ustreljenim 20.8.1944. Spomenik je bil odkrit 29. novembra 1949.

Domobransko postojanko so v Domžalah ustanovili 8. 8. 1944. Uspelo ji je začasno razbiti OF v  teh krajih.

Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 213-214.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 186.

.
Spomladi in v zgodnjem poletju 1944 je doživelo narodnoosvobodilno gibanje na domžalskem območju velik razmah, ki ga je pojav domobranstva v drugi polovici tega leta hudo zavrl. 8. avgusta so domobranci ustanovili v Domžalah svojo prvo postojanko v kamniškem okrožju, zatem pa so se kmalu ugnezdili tudi v nekaterih drugih krajih in začeli neusmiljeno terorizirati prebivalstvo, loviti in ubijati kurirje in terenske delavce ter uničevati organizacije OF. Že naslednji dan po svojem prihodu v Domžale so domobranci izvršili gnusen zločin v Podgorici, kjer so ustrelili tri partizane, štiri ženske pa vrgli v gorečo hišo. Naslednji velik zločin pa je bil uboj treh aktivistov F. Chvatala, F. Hribarja in V. Perka 20. septembra pod Šumbrekom ob cesti Vir—Ihan. Domobranci so s svojimi hudodelstvi nadaljevali in uspeli razbiti organizacije OF in Partije v ravninskih krajih domžalskega območja.

Avtor ni naveden, Spomenik žrtvam domobranskega nasilja za Šumberkom, Občinski poročevalec, Leto VIII, Posebna številka, Domžale, 15. junija 1969, str. 7/16. Elektronski vir: Občinski poročevalec, posebna številka 15. 6. 1969, str. 7/16 Dostop: 5. 3. 2024.

EŠD 15847

Na virski strani griča Šumberk, na križišču Kopališke ceste in Litijske ulice, 500 m od izvoza za Domžale z avtoceste Ljubljana-Maribor.

FRANC CHVATAL
12. 8. 1900

VENCEL PERKO
4. 12. 1896

IGNAC HRIBAR
5. 7. 1887

PADLI 20. IX. 1944

OHRANIMO ŽRTVE
DOMAČIH IZDAJALCEV
V TRAJNEM SPOMINU

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 17. 6. 2018
8.3.2024. 00:00
M.Kermavnar, 8.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal članek iz časopisa
kamnit steber na zidanem podstavku
Domžale
1958 BREZOVICA, 1321/5
1280
Spominsko obeležje Rudiju Balohu, Moste 47

V Mostah št. 47 se je leta 1915 rodil aktivist OF Rudi Baloh, ki so ga Nemci aretirali leta 1941 in ga odpeljali v Begunje. Umrl je leta 1942 v Dachauu. 

Datum odkritja:  4. 7. 1958, obnovljeno leta 1989.

Viri:
Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice.

Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 206.

Fotografije: Marko Gričar.

Smer Žirovnica – Potoki, zadnja skupina hiš z desne pred mostom v Mostah.

NA TEJ DOMAČIJI SE
JE LETA 1915 RODIL
RUDI BALOH
EDEN PRVIH AKTIVISTOV OF
NA NAŠEM OBMOČJU. UMRL JE
V DAHAUU LETA 1942
ZB ŽIROVNICA
OBNOVLJENO 1989

Obstoječi spomeniki
Marko Gričar, 31. 3. 2017.
M. Kermavnar, 21.22.2022: Rudi Baloh je pokopan med borci na brezniškem pokopališču. V začetku vojne so Nemci žare še pošiljali domov, kasneje pa so to opustili.
Bronasta plošča na steni stanovanjske hiše.
Žirovnica
Skrbnik: ZB Žirovnica
8047
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.37
Z Dunajske pri AMZ do Štembalove, nato desno po Ulici aktivistov do konca. Nato po peš poti do bloka na Maroltovi 15, steber se nahaja pred blokom.

1942-1945
POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TRG. PODJETJA VOLAN

Obstoječi spomeniki
Obiskal in fotografiral Peter Potokar Dušan Škodič
27.3.2023. 00:00
Betonski steber
Ljubljana
Maroltova ulica 15
9697
Visoko, pokopališče Kurešček, Germek Franc, Ana

naslov: Visoko pri Kureščku, vojni status: Civilist, datum smrti: 21. 9. 1943, kraj smrti: Velike Lašče (Jamnikov gozd), vzrok smrti: Usmrtitev s sodbo vojaškega ali posebnega sodišča, povzročitelj smrti: NOV in POS
.

datum rojstva: 24. 2. 1922, kraj rojstva: Visoko, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Notranjsko vojno področje, obveščevalni center, datum smrti: 1. 1. 1945, kraj smrti: Rob, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Domobranci

»GRMEK Franc, partizan obveščevalnega centra Notranjskega vojnega področja. Rodil se je na Visokem pri Turjaku. Po poročilih domobranske posadke Velike Lašče za obdobje od 1. do 7. januarja 1945 so ga domobranci »na begu ustrelili«.

  • Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Novo mesto: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije; Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 1995, str. 95)

»Priloga I.
Pregled   aktivistov OF po posameznih vaseh […] Aktivisti OF iz vasi Visoko – Rogatec […] + Grmek Franc (Janez), Visoko «

  • Ludvik Golob, Ljudje izpod Mokrca in Kureščka v NOB 1941–1945, Ljubljana: Pegaz International, 2001, str. 148, 150.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 6. vrsta (ob zidu) 4. grob z desne strani vrste (prvi grob levo od razpela). Hiša v bližini: Visoko 121

[cvetlica]  

GERMEK – OVI

ANA       1898  -  1943
FRANC   1922  - 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 30.5.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič
30.5.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Ig
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737
925
Bistrica ob Sotli - Spominska plošča Ivanu Skvarči - Modrasu

19.12.1943 je Kozjanski bataljon v sodelovanju z bataljonom hrvaškega Zagorskega odreda napadel nemško postojanko Bistrica ob Sotli; pri tem je padel komandant Janko Skvarča - Modras, v boju naslednjega dne pri Preski pa še politkomisar Jožko Planinc - Kostja. Med ostrimi spopadi sta se enoti umaknili čez Sotlo na hrvaško stran, po novem letu pa se je Kozjanski bataljon vrnil na svoje območje, izvedel nekaj manjših akcij ter se februarja 1944 priključil 14. diviziji ob njenem prihodu na Štajersko.    

V spomin na padlega narodnega heroja Janka Svarča - Modrasa so na poslopju blizu nekdanje postojanke vzidali ploščo. Bronasti relief je delo Vladimirja Štovička. (Vodnik po partizanskih poteh, 1978, str. 586; Bor1974)

Po "Sistory" je bil rojen 27.01.1915 v Sp. Idriji.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 183.

Geslo: herojsmrt123

PLOŠČA JE NA HIŠI ŠT. 9, TIK OB CESTI, DOM KULTURE IN OSREDNJA GOSTILNA V KRAJU.

relief                            zvezda

V NOČI NA 20. 12. 1943 

JE OB PARTIZANSKEM 

NAPADU NA TUKAJŠNJO 

OKUPATORJEVO 

POSTOJANKO PADEL 

NARODNI HEROJ 

IVAN SKVARČA  MODRAS

Obstoječi spomeniki
Ana Novak, 8.2.2017, slika in opis Bor1974, 14.XII.2019
Spominska plošča z reliefom
Bistrica ob Sotli
1250 KUNŠPERK, 23/11