Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
7843
Štandrež pokopališče

Preveri, če so na britofu partizanski grobovi.

Pokopališče Štandrež je na V robu kraja.
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
22.10.2022. 00:00
družinski nagrobnik
Italija
8883
Marija Butinar, grob na pokopališču Sevnica

Marija Butinar (1910 - 1985), borka Gubčeve Brigade, je bila tudi pesnica, njene pesmi so vključene v Paternujevo zbirko Neznano NOB pesništvo 1941-1945.

  • Fotografija: Butinar Marija Geneanet, Pokopališče Sevnica, str. (1). Posneta je bila pred letom 2020 in preureditvijo groba.
Stari del pokopališča Sevnica, severovzhodni vogal. Hiša v bližini: Trubarjeva ulica 1, Sevnica.


ZADNJI DOM 
MARIJA BUTINAR 
BORKA 
GUBČEVE BRIGADE 
1910  -  1985 

Obstoječi spomeniki
Na tem zapisu se vidi, kako se spreminja izgled nagrobnikov.
Ljubo Motore
1.4.2024. 00:00
30.9.2025. 07:58
M.Kermavnar, 30.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis, popravil Besedilo na spomeniku (odstranil besedo ZVEZDA, ki je na novem nagrobniku ni več) in dodal fotografijo iz Geneanet.org .
Nagrobnik
Sevnica
K. o. 1379 SEVNICA, parc. št. 211/1
8881
Ig, pokopališče, Japelj Uršula
  • SIstory navaja Ime in priimek: Uršula Japelj, Oče: Mihael, Mati: Uršula, Po domače: Mihatova, Datum rojstva: 12. 10. 1895, Kraj rojstva: Null, Kraj bivanja: Iška vas, Stara občina: Ig, Nova občina: Ig, Poklic (soc. status): šivilja, Datum smrti/izginotja: 16. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Kozlerjeva gošča (Barje), Kraj pokopa: Ig. 

»Krajevna skupnost Iška vas
Iška vas
[…]
Japelj, Urška - Mihatova, roj. 12. 10. 1895, oče Miha, šivilja, Iška vas; že od 1941 aktivistka OF, v njeni hiši so se zdravili prvi partizanski ranjenci, sin Janez organizator narodnoosvobodilnega gibanja v podkrimskih vaseh, domobranci so jo aretirali doma in jo umorili v Kozlerjevi gošči 16. 5. 1944.«

  • Ferdo Gestrin, Seznam pripadnikov, aktivistov in terencev OF, Svet pod Krimom, 2., prenovljena izdaja, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016, str. 311.

.
»[pod fotografijo Urške Japelj]
Urška JAPELJ, ki so jo 1. maja 1944 umorili pripadniki 21. domobranske čete na Matenskih travnikih pri Kozlerjevi gošči […] 
28. JAPELJ Urška iz Iške vasi, rojena 1895, šivilja. 1. maja 1944 so jo na Matenskih travnikih pri Kozlerjevi gošči umorili domobranci z Barja pod vodstvom Franca Fraklja-Skalarja.
(Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 17; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 420; Dr. Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom, str. 197)«

  • Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 127, 128.

.
»Istega dne kot Šušteršiča so v Iški vasi aretirali šiviljo Urško Japelj. Njen sin Janez Japelj je bil politkomisar VDV (Vojske državne varnosti) divizije. Tudi njen brat je bil v partizanih. Za domobrance je bil to zadosten razlog, da so jo obsodili na smrt. […]
Še enkrat si oglejmo seznam oseb, katere so 1. maja 1944. leta ob desetih zvečer Skalarjevi domobranci s koli pobili v Kozlarjevi gošči: […] 
 3. Japelj Urška, šivilja, stara 49 let, mati partizanskega politkomisarja divizije;«

  • Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 418, 419 [fotografija Urške Japelj], 420, 421.
Pokopališče Ig, Ljubljana, od pokopališkega vhoda z novega na staro pokopališče ( od vhoda v pokopališko kapelo), levo 2. vrsta, 4. grob z leve strani vrste (od pokopaliških vrat z novega na staro pokopališče).

JAPELJ
URŠULA     1895      UBITA 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 28.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
28.3.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Ig
K.o.1700 Ig, parc. št. 1816
7089
Kefrov mlin - 2. in 3. kongres SKOJ.

Leta 1926, konec junija je bil na Ravnah III. kongres SKOJ. Udeležilo se ga je 39 delegatov iz vseh pokrajin razen Bosne. Kongres je ugotovil, da SKOJ še ni postal pomemben faktor v življenju jugoslovanske mladine, zato je kot glavno nalogo postavil, da se mora SKOJ organizacijsko okrepiti.
Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 229.

Brdinje pri Ravnah na Koroškem. Kefrov mlin, Brdinje št.1.
LETA 1923 IN 1926 SO V TEM MLINU DELEGATI DRUGEGA IN TRETJEGA KNGRESA SKOJ ZAČRTALI JASNO POT ZVEZI KOMUNISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE
Obstoječi spomeniki
S. Gradišnik
4.12.2021. 00:00
Litoželezna plošča.
Ravne na Koroškem
1454
Spomenik snemanju filma Na svoji zemlji

Spominsko obeležje, ki ga je stesal Peter Jovanović 26. 10. 1975, je shranjeno v kinogledališču kinogledališču v Tolminu. V izdelavi je kopija, ki bo postavljena na mestu kjer je stal original.

Ob cesti sredi vasi Grahovo ob Bači, nasproti h. št. 22 in 23, blizu cerkve.

V teh krajih je bil posnet film Na svoji zemlji

Uničeni spomeniki
M. Hladnik 16. 4. 2017, slika 11. 7. 2014
30.4.2021. 00:00
lesena skulptura z infotablo
Tolmin
K. o. 2244 Grahovo, parc. št. 169/1
1274
Spominsko obeležje Francu Krču, Selo 31

Spominska plošča na hiši št. 31, na Selu je posvečena prvoborcu Francu Krču, ki je v tu prebival pred vojno. Franc Krč, sin Petrovčeve Micke, je bil naprednjak, ki so ga leta 1941 Nemci pregnali v Zemun v Srbiji. Vsa vojna leta je bil aktiven v osvobodilnem gibanju. Leta 1944 so ga Nemci ujeli in 24. 1. 1944 ustrelili. V njegov spomin so tovarno avtomobilskih karoserij v Zemunu poimenovali "Krč".

Datum odkritja: 3. 7. 1960.

Viri:
Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice.

Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207.

Fotografije: Marko Gričar.

EŠD 26347

Cesta Begunje – Žirovnica, v Zabreznici desno nasproti picerije »Pri Daretu« proti »rebru«, približno 400m v hrib do hišne številke 31.

v tej hiši se je rodil 25. 3. 1913. leta prvoborec
in revolucionar
FRANCE KRČ
Aktivno je sodeloval z NOG od leta 1941
v LR Srbiji.  Zverinsko je bil umorjen od
okupatorja 24. 1. 1944. leta v Zemunu.
Slava njegovemu spominu!
ZB Žirovnica

Obstoječi spomeniki
Marko Gričar, 31. 3. 2017.
Plošča iz sivega marmorja nad vhodom stanovanjske hiše.
Žirovnica
2257
MURSKA SOBOTA-Spominski park - Židovsko pokopališče
Pokopališče ob Panonski ulici, na desni strani v smeri proti Rakičanu MS

ŽIDOVSKO POKOPALIŠČE

MURSKA SOBOTA

.

V NEIZBRISEN SPOMIN NA VSE,

KI TUKAJ POČIVAJO

IN NA VSE,

KI BI TUKAJ POČIVALI,

PA SO IZGUBILI ŽIVLJENJE

V HOLOKAVSTVU.

.

OBNOVILA

MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA

27.1.2015

Obstoječi spomeniki
Dopolnil D.Divjak 9. junij 2020
9.6.2020. 00:00
Slike "4" Bor1974-17.II.2022
Spominski park
Murska Sobota
k.O.: 105-MURSKA SOBOTA, št.parc.: 1548
9405
Spominski park Šmarje-Sap

Ploščo je postavilo ZB NOB Grosuplje  na obnovljeno obzidje, kjer so streljali talce. Otvoritev je bila ob komemoraciji na grobišču 26. 10. 2024.

Spominski park Šmarje-Sap

Na tem mestu so bili 11. novembra 1943

ustreljeni talci

JOŽE BRODNIK 22. 2. 1907 iz Višnje Gore

MARTIN PIŠKUR 17. 10. 1914 iz Višnje Gore

ANTON PIŠKUR 17. 1. 1903 iz Višnje Gore

KAROL STROJAN 14. 10. 1899 iz Višnje Gore

IVAN ŠTEPIC 31. 3. 1920 iz Višnje Gore

RUDOLF TRONTELJ 17. 9. 1906 iz Višnje Gore

ANTON ULČAR 8. 5. 1901 iz Višnje Gore

VINKO HUDELIST, begunec iz Koroške

24. novembra 1943

ALOJZ MENCIN 22. 5. 1901 iz Žalne

IVAN BAJŽELJ 2. 8. 1898 iz Grosupljega

Postavila ZB NOB Grosuplje 2024

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po slikah in informacijah Franca Štibernika
7.12.2024. 00:00
Spominska plošča
Grosuplje
5165
Šempeter pri Gorici, Spominska plošča gasilcem

Spominska plošča pravokotne oblike iz sivega marmorja je posvečena umrlim gasilcem med NOB. Postavljena je bila 19.9.1980.
EŠD 13482

Šempeter pri Gorici, hiša v bližini: Ulica N. Tesle 3

UMRLIM ČLANOM

GASILCEM GASILSKEGA 

DRUŠTVA ŠEMPETER

PRI GORICI

19.9.80      GD ŠEMPETER

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
1.4.2020. 00:00
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije in napis na spomeniku
Spominska plošča
Šempeter-Vrtojba
K. o. 2315 Šempeter, parc. št. 3038
6103
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.53
Ob cesti XI v Novem Polju, Ljubljana, V od obvoznice pri južnem delu avtocestnega odcepa proti Mariboru.

                   1942-1945
POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA 
                    MINERAL

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po fotografiji in podatkih Mojce Župančič Foto Peter Potokar
17.8.2020. 00:00
Lokacija popravljena po podatku Mojce Župančič 27. 7. 2021
Betonski steber
Ljubljana
9071
Homec, pokopališče, Jeran Jakob

Sistory navaja: Ime in priimek: Jakob Jeran, Oče: Janez, Mati: Ivana, Po domače: Primožev, Datum rojstva: 27.  04. 1900, Kraj rojstva: Šmarca, Kraj bivanja: Šmarca, Stara občina: Homec, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): ščetar, Datum smrti/izginotja: 20. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Lokovec, Kraj pokopa: Črni Vrh pri Idriji.
.

Opomba
Jakob Jeran je napisan tudi na partizanskem spomeniku v Šmarci.

Iskalnik grobov Domžale, Homec 

Pokopališče Homec, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Homec (Mihelič Anton), P: C, V: _, S: 2 0 8 (Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 16. 5. 2024).

[križ]

PRIMOŽEVI 

JAKOB     * 1900        + 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 15.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.
16.5.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1937 Homec, parc. št. 306
6571
LJUBEČNA-Spominska plošča

Vir: 1. fotografija -  M. Grosek

        2. fotografija celje-info

        3. fotografija Google Maps

Na fasadi Doma krajanov, kjer sotudi prostori KS Ljubečna, Kocbekova ulica 45.

                               [zvezda]
     Za svobodo domovine so dali  svoja življenja
                                1941 - 1945
     .
BEZOVŠEK ANTON         KOŠTOMAJ KONRAD
BIKOVŠEK JOŽE             MLAKAR STANKO
CERJAK JOŽE                 PUNGERŠEK ANTON
ČREPINŠEK FRANC       ROŠER ALOJZ
FELDIN ALOJZ                STEPIŠNIK FRANC
GOLEŠ JOŽE                   STEPIŠNIK LUDVIK
JORDAN ANTON             ŠPES FRANC
JOŠT IVAN                       ŠTEKLIČ FRANC - LUKA
.
                         SLAVA JIM!
                       KO ZB in KS Ljubečna     

Obstoječi spomeniki
4.marec 2021 D.Divjak in M.Grosek
4.3.2021. 00:00
Spominska plošča
Celje
5335
Šempeter, Spomenik Sonji Droč

Pred vrtcem sem 25.8.2021 našel samo ploščo s poimenovanjem vrtca po Sonji Droč. MK

Pred otroškim vrtcem, Padlih borcev 15 Šempeter, DD.Divjak dopolnil podatke

OTROŠKI VRTEC 

SONJE DROČ

.

SONJA DROČ, 31.3.1927 - 21.9.1943

NAJMLAJŠA ŠEMPETERSKA PARTIZANKA

KOT ŠESTNAJSTLETNA BORKA JE PADLA NA

OBRONKU SV. MARKA  V PRVI NEMŠKI 

OFENZIVI NA GORIŠKI FRONTI.

POKOPANA V ŠEMPETRU PRI GORICI.

.

NJEJ V SPOMIN JE BIL POIMENOVAN OTROŠKI VRTEC,

KI JE BIL LETA 2002 PREIMENOVAN V VRTEC MAVRICA

.

OBČINA ŠEMPETER- VRTOJBA

IN KO ZZB NOB ŠEMPETER

Obstoječi spomeniki
MK, 14.4.2020 nedokončano, prosim dopolnite D.Divjak 17.12.2021 , 9.4.2022
9.4.2022. 00:00
Dopolnil podatke D.Divjak 12.7.2021, dodal posnetke 2-4 ter napis z obeh plošč 9.4.2022
Spomenik
Šempeter-Vrtojba
K.o.: 2315 - ŠEMPETER, št.parc.: 2785
2062
POGONIK-Spomenik pod gradom Pogonik

 V gradu so se med drugo vojno naselili Nemci, partizani so grad požgali, porušili železniški most in ohromili oskrbo nemške vojske na Balkanu. Spomenik je bil odkrit 23.septembra 1979. Osnutek spomenika je deo arhitekta Borisa Kobeta, avtor treh reliefnih plošč pa akademski kipar Vladimir Štoviček. Odkril ga je narodni heroj Jože Borštnar. Obeležuje napade partizanskih enot na prometne zveze v Sloveniji in napad na železniški most v Pogoniku.

EŠD 28784

Na vzhodni strani ostrega ovinka makadamske ceste, ki vodi po desnem bregu Save od Kresnic do Litije. Tu se odcepi dovoz do gradu Pogonik tik zraven. Stoji na granitni tlakovani ploščadi, nad železniškim predorom in mostom preko reke Save.

Poleti in jeseni 1944 so partizanske enote na ukaz Glavnega štaba NOV in PO Slovenije začele načrtno napadati sovražnikove prometne zveze in sredstva. Uničevale so ceste, železniške proge, mostove, predore, naprave in vozila. S tem so stalno ogrožale in občasno hromile okupatorjevo povezavo med evropskimi bojišči. S to načrtno podporo bojujočim zaveznikom so tudi po tej strani prispevale svoj delež k dokončni zmagi.
.
 V tej splošni ofenzivi so enote VII. korpusa in IV. operativne cone ob podpori bojnih letal zavezniške aviacije 22. septembra 1944 zavzele sovražnikovo postojanko Pogonik ter močno poškodovale železniški most čez reko Savo. S tem svojim dejanjem so partizanske enote v odločilnem trenutku II. svetovne vojne za daljši čas pretrgale in za stalno ohromile promet sovražnikov po tej pomembni progi v južnem delu Evrope.
.

Vir: Kamra, Knjižnica Litija, Spominska obeležja 20.8.2015

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 2. 8. 2017 Dopolnil D.Divjak, 4. september 2020
5.9.2020. 00:00
4,9,2020- dopolnil opis, opis dostopa,lokacije, tekst na ploščah
Peterostranični spomenik z dvema ploščama in tremi reliefi, pokrit s sedemkapno streho
Litija
K.o.: 1838-LITIJA, št.parc.: 702/4
5666
Planinski dom Bukovica

Spomeniki ... Žalec, 30

Na planinskem domu Bukovica. Iz Zabukovice mimo gasilskega doma v hrib Bukovica.

V TEM OKOLJU SE JE PRED DRUGOSVETOVNO VOJNO ILEGALNO SESTAJALA
CELICA KOMUNISTIČNE
PARTIJE JUGOSLAVIJE
ZABUKOVICA - RUDNIK
OB 40 LETNICI VSTAJE
PD ŽALEC 1981

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik Stane Gradišnik, 05. 09. 2020
20.5.2020. 00:00
Spominska plošča
Žalec
7207
Svibnik, požig vasi in 10 padlih vaščanov
Ob vodnjaku sredi vasi Svibnik, Črnomelj [prosim določi natančneje].

Besedilo z infotable:

SVIBNIK 1942--2022

80 letnica požiga vasi 

Velika italijanska ofenziva, pozneje poimenovana roška ofenziva je potekala v Ljubljanski pokrajini od julija1942 do novembra 1942. Njen cilj je bil uničiti slovensko odporniško gibanje. Med ofenzivo so Italijani požigali vasi, streljali talce, deportirali ljudi in družine v taborišča na Rabu in Gonarsu. V njej se je proti 4.800 partizanom bojevalo 80.000 italijanskih vojakov s podporo letalstva, topništva in tankovskih enot. V času ofenzive je bilo požganih veliko belokranjskih vasi: Svibnik, Doljna Paka, Zajčji Vrh, Stražnji Vrh, Mavrlen, Bistrica, Doblička gora, Jerneja vas, Petrova vas, Semič z okolico, Adlešiči z okolico, Vinica z okolico ... 

Vas Svibnik je okupatorska vojska požgala 26. 7. 1942. Bila je nedelja, praznik Sv. Ane. V enem dnevu je vas popolnoma spremenila podobo. Na pohodu skozi vas so požigali poslopje za poslopjem. Večina vaščanov je pobegnila pred besnenjem požigalcev in ognjem v bližnji gozd na varno. Tiste, ki jim ni uspelo, so Italijani odgnali v barake na Majer v Črnomlju. Od tam so jih čez nekaj dni z vlakom odpeljali v koncentracijsko taborišče na Rabu. Preostali vaščani so se po dveh dneh vrnili iz gozda. Vaščane, ki so ostali brez domov, so sprejeli sesedi, sorodniki ali prijatelji, dokler si niso na pogoriščih zgradili novih hiš. Škodo ob požigu je utrpelo 13 družin od tedanjih 28, kolikor jih je bilo v vasi. Pogorelo je 8 stanovanjskih hiš, 5 hlevov, 7 skednjev in 12 drugih manjših gospodarskih poslopij (kašče, svinjaki, lope ...). V koncentracijska taborišča je bilo odpeljanih 12 vaščanov (6 odraslih in 6 otrok). Dva se nista vrnila, Anton Planinc je pokopan na Rabu, Marija Planinc v Gonarsu. V taborišču na Rabu se je rodila Tončka Planinc. 

Po kapitulaciji Italije leta 1943 so Italijani zapustili barake na Majerju v Črnomlju. Civilna in vojaška ljudska oblast je odredila, da od požiga prizadetim občanom dodeli material od izpraznjenih barak. Odmerili so jim po 1 m2 barake na vsakega družinskega člana. Na Majerju so dobili tudi nekaj opeke od zidanih objektov (kuhinja, pekarna konjušnica), nekaj pa od porušene železniške postaje. Za pomoč pri obnovi hiš so dobili nemške ujetnike, pa tudi partizane iz okolice. Obnova domov ni potekala nemoteno, saj je vojna še trajala, vendar jim je uspelo, zaradi srčne želje po lastnem domu.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih in slikah Pavleta Majerleta Kukina 4. 9. 2022
4.9.2022. 00:00
Slavnostni govornik na slovesnosti 27. 8. 2022 je bil Jože Strmec, ki je požig vasi doživel kot šestletni otrok. Slovesnosti so se udeležili tudi interniranci: Cvetka Pezdirc, por. Planinc, Jože Pezdirc, Marija Šprajcer por. Pezdirc, rojena na Rabu, Darka Šimec por. Čop. Vsi iz Črnomlja. Internirani 26. 7. 1942. Najprej na Rabu, nato v Gonarsu. Doma za veliko noč aprila 1943. -- Pavel Majerle Kukin 4. 9. 2022 (dodal tudi slike)
Infotabla
Črnomelj
K. o.: 1541 - LOKA, parcela: *215
6225
Flernetovim

Flernetova sinova sta bila žrtvi okupatorja.

Pokopališče na Ponikvi

IVAN  +Dachau 1945

FRANCEK  +Frankolovo 12.2.1945

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 07.09.2020
10.1.2023. 00:00
Premaknil zvezdico s polja na pokopališče. M. Hladnik 10. 1. 2022
Nagrobnik
Žalec
5170
Vrtojba, Spomenik NOB v Spodnji Vrtojbi

Spomenik padlim borcem in žrtvam vojnega nasilja sestavljata dva usločena, različno visoka kamnita zidova s tlakovano potjo. Na desnem zidu je pritrjena bronasta napisna plošča. Odkrit 28.10.1980.
EŠD 13485

Spomenik je postavljen na koncu vasi v smeri proti Biljam, ob avtobusnem obračališču. Hiša v bližini: Ulica 9. septembra 252, Vrtojba

KRAJ VRTOJBA JE V
ČASU NOB 1941 - 1945
ŽRTVOVALA 88 ŽIVLJENJ
ZA NAŠO SVOBODO
SLAVA JIM!
28.10.1980
KRAJANI - VRTOJBE

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 1.4.2020, 26.8.2021 dopolnil M.Kermavnar 30.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
30.8.2021. 00:00
M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografije, napis na obeležju 30.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Šempeter-Vrtojba
K.o.: 2316 - VRTOJBA, št.parc.: 1991/3
5101
Spomenik preboja XIV.divizije.

Na breg nad spomenikom so dovažali gradbeni material. Ob deževju se je utrgal plaz, ki je zgrmel na spomenik. Spomenik je bil pozneje skupaj z materialom odstranjen.

Na levi strani ceste,nasproti Senegaškega mlina.

NA TEM MESTU 

JE V NOČI 15.NA 16.

FEBRUARJA 1944 

LETA IZVRŠILA PREBOJ

 XIV. UDARNA DIVIZIJA.

Uničeni spomeniki
Stane Gradišnik
27.3.2022. 00:00
Fotografije spomenika iz Pomniki NOB Vojnik-Dobrna. 18.3.2021 Stane Gradišnik
Granitni blok višine 1,5 m z napisom.
Vojnik
8999
Jože Milek
Pokopališče Vojna vas, Črnomelj

MILEKOVI
JOŽE * 31. 1. 1923 PADEL31. V. 1943
[vrtnica in vejica]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
30.4.2024. 00:00
Nagrobnik
9000
Tine Weiss
Pokopališče Vojna vas, Črnomelj

WEISSOVI [križ]
SIN TINE * 26. 4. 1928 PADEL 5. 5. 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
30.4.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Črnomelj
5701
Ravenska vas, Spomenik padlim v NOB

Kompozicija iz umetnega kamna spominja na zaprto kapelico in je delo A. Benegalja iz leta 1955. Na zadnji steni je na ščitasti površini pritrjena kamnita plošča z vklesanim napisom. Okolica je hortikulturno urejena.
EŠD 19284

Spomenik stoji na platoju V ob razcepu cest na sedlu. Hiša v bližini: Ravenska vas 4, nasproti gasilskega doma (št. 3).

SLAVA BORCEM IN ŽRTVAM
1941   1945
JESIH IVAN
TOMINŠEK JANKO
BEBAR ANTON
IZLAKAR FRANC
JERMAN FERDO
DRNOVŠEK FRANC
PEČAR FELISK - MIJO
LEVSTIK IVO - GOJC
NAPOKOJ VOJKA
ANICA - bolničarka
HERLE MIRKO
Neznani borec iz Celja

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 21. 5. 2020, foto M. Hladnik 30. 5. 2020
30.5.2020. 00:00
2.8.2025. 20:01
Spomenik
Zagorje ob Savi
2641 ZAGORJE, 969/3
2279
Bolnica Ribnica

V času okupacije je italijanski okupator, poleg bolnice v Kočevju, v ribniškem gradu organiziral vojaško bolnico. Po italijanski kapitulaciji je bila pomembna naloga prevzem in ohranitev nepoškodovane vojaške bolnišnice in to je bila zasluga znanega ribniškega zdravnika dr. Janeza Oražma, ki je z osebnim posegom prevzel bolnišnico pred kapitulacijo 8. septembra 1943 in prevzel bolnišnico s celotno zalogo. S tem je postavil osnovo za organiziranje partizanske sanitete, ki se je imenovala divizijska partizanska bolnišnica in kasneje bila poimenovana SVPB-R. V začasni upravi so bili: dr. Janez Oražem-upravnik, dr.Franja Bojc-pomočnik upravnika ter terapevt in Jure Baumgartner-dentist in ekonom, Pavla Lavrič-šef kuhinje, Mimi Oražem-pomočnica. Za politkomisarja je bil kasneje imenovan Ivo Serajnik-Šimen. Nižji in srednji medicinski kader so si poiskali sami med dijakinjami in dijaki ter študenti iz ribniške doline. Ob začetku dela je bolnica imela 10 bolniških sester, 3 strežnike ( Katja Ančik, Tončka Arko, Pavla Bojc, Marija in Nika Češarek, Dušan Češarek, Marjan Gril-brivec, Tonček Kobentar, Marta Nosan, Eda Pirkovič, Jelka Pokovec, Marta Rančigaj in Vanda Škodnik) in 2 medicinca (Marjan Pakiž in Jože Satler), ki so skrbeli za do 80 ranjencev in tifusarjev, kasneje je bilo vključenih skupaj 5 zdravnikov.

Pred nemško ofenzivo oktobra 1943 se je bolnišnica umaknila v Bukovico in se razdelila na dva dela. Del z lažjimi bolniki in delno pokretnimi ter dvema zdravnicama (dr.Franja Bojc in dr.Pavla Jerin) je šel preko Dan, Kota in Nove Štifte proti Travni gori, kjer so jih kasneje Nemci zajeli, drugi del pa s težkimi ranjenci, pod vodstvom politkomisarja Iva Serajnika-Šimna, pa v Gotenico in nato dalje v Goteniški Snežnik pod šotore, saj je bila bolnica v Gotenici izdana.

Sprejemna ambulanta divizijske bolnišnice iz Ribnice je prenehala obstajati 4. novembra 1943, ko so Nemci, vodeni s pomočjo domobrancev, ob zajetju skupine iz ribniške bolnice na Veliki gori ustrelili poslednja dva ranjenca Bruna in Jožeta, ekonoma ing. Janeza Bojca, medicinca Marjana Pakiža in dijaka Borisa Rančigaja.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Na osrednjem prostoru Škrabčevega trga v Ribnici je pred gradom parkirišče. Preko mostu je omogočen dostop do gradu, ki nosi hišno številko Gallusovo nabrežje 1.

   PARTIZANSKA

     BOLNICA

        1943

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 18. september 2017, 31. oktober 2020, 16. maj 2025
16.5.2025. 00:00
D. Divjak dopolnil podatke 31.10.2020, 16.5.2025
Spominska plošča
Ribnica
K.o. 1625-Ribnica, parc. 918/3
2104
Ribnica, Padlim športnikom

V avli doma TVD Partizan, na Kolodvorski ulici 7, je 26. novembra 1966, ob praznovanju 60-letnice telovadnega društva v Ribnici,  bila odkrita lesena plastika, delo akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja. Posvečena je 52 v NOV padlim telovadcem, pripadnikom Sokola in 29 drugim žrtvam fašističnega terorja. Stavbo  s športno dvorano je zgradilo pred II. svetovno vojno  ribniško društvo Sokol, ustanovljeno leta 1906.

Plastika je široka 1 in visoka 1,5 m.

Pokrovitelj vzdrževanje je bila TELESNO-KULTURNA SKUPNOST RIBNICA.

Register kulturne dediščine: 

Plastika se nahaja v avli doma na steni. Dostop je mogoč iz Kolodvorske ulice ob delavnikih, drugače so vhodna vrata običajno zaklenjena.

Na lesenem spodnjem prečnem lesenem podstavku sta letnici

1941-1945

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 7.8.2017
7.8.2017. 00:00
Lesen kip s kombinacijo železne bodeče žice
Ribnica
K.o. Ribnica 1625, p.št.297/2
4728
BABNO POLJE-Spominska plošča

Na mestu, kjer stoji zdaj novejša stanovanjska hiša, Babno Polje 5, je nekdaj stala stara hiša, v kateri je italijanski okupator s pomočjo domačega izdajalca obsojal domačine na smrt.

Spominska plošča iz temnega granita , dimenzije 44x38 cm je vgrajena na leci strani fasade.

V naselju Babno Polje je ob glavni cesti, ki iz Starega trga pelje v Prezid, je druga stavba na desni strani tista, na kateri fasadi, ki gleda na cesto, je vgrajena plošča.

               zvezda

  V STARI HIŠI, KI JE STALA

NA TEM MESTU, JE OKUPATOR

     IN DOMAČI IZDAJALEC

       30.7.1942 OBSOJAL

      NAŠE LJUDI NA SMRT

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 17. november 2019
17.11.2019. 00:00
Spominska plošča
Loška dolina
1651-BABNO POLJE, št.parc.:1350