V okolici Mariborske in Ruške koče se je leta 1941 nekaj časa zadrževala Pohorska četa. Dne 3. septembra 1941 je v bližini Ruške koče prišlo do aspopada med Nemci in patruljo Pohorske čete. V spopadu je bil smrtno ranjem en nemški policist, partizani pa niso imeli izgub.

Leta 1943 so pohorski partizani požgali nekaj planinskih koč na Pohorju, da bi preprečili namestitev nemških posadk v teh kočah. Požgani sta bili tudi Ruška kočain Planinka. Pri Ruški koči so si Nemci maja 1943 uredili postojanko. Partizani so jo požgali 19. novembra 1943. Po osvoboditvi Ribnice in Lovrenca avgusta 1944 je štab XIV.divizije ukazal Tomšičevi in Šercerjevi brigadi, naj uničita še preostale nemške postojanke na vzhodnem Pohorju. V noči na 3. september 1944 je Tomšičeva brigada napadla Mariborsko kočo, Šercerjeva brigada pa Šercerjev dom.Obe koči sta bili močno utrjeni. Obdani sta bila z bunkerji, s strelskimi jarki in žičnimi ovirami. Napad na obe koči sta brigadi zavarovali z zasedami. Mariborsko kočo sta napadli dve četi 1. bataljona Tomšičeve brigade. Ostale enote Tomšičeve brigade so postavilw zasede proti Limbušu, Bistrici, Rušam in Fali ter kontrolirale območje proti Glažuti. Vod 3. bataljona je bil v brigadni rezervi. V zasedi proti Hočam so bile enote Pohorskega odreda. Nemška posadke je pričakala napadalce že na položajih, ker je Šercerjeva brigada že pri obkoljevanju Sokolskega doma trčila na nemško patruljo. Zaradi tega sta bili obe posadki alarmirani. Nemška posadka pri Mariborski koči je nudila ogorčen odpor. Boj je trajal nad tri ure ( od 23. ure do skoraj treh zjutraj). Nemška posadke se je prebila, ker obroč ni biol povsem sklenjen. Po končani borbi so partizani kočo zažgali. Sokolski dom je napadel 2. bataljon Šercerjev brigade.  Večini Nemcev se je uspelo prebiti in pobegniti. V boju je padlo nekaj borcev Šercerjeve brigade. Po končanem boju je zagorel tudi Sokolski dom, 3.septembra zjutraj pa še Poštarska koča in Pohorski dom.

Tako so bile v noči med 2. i 3 . septembrom 1944 uničene zadnje nemške postojanke na Pohorju, ki so bile najbližje Mariboru. Osvobojenoozemlje na Pohorju je bilo razširjeno in utrjeno.

Vir: Zbornik spomeniških obeležij NOB v občini Maribor-Tezno, Maribor, julij 1987

Pomnik NOB nima EŠD

Spomenik žrtvam za svobodo predstavlja kamnita - granitna stena velikosti 2,00 x 1,00 x 0,20 m, ki ima na sprednji strani pritrjeni kovinsko plastiko s tremi partizani v boju, in kovinsko ploščo, velikosti 60 x 50 cm z relifiranim napisom. Vse skupaj stoji na urejeni površini, do katere vodijo tri stopnice.

Kdo je avtor spomenika ni znano, odkrit je bil leta 1954

        SPOMNI SE 

ŽRTEV ZA SVOBODO

Spominska plošča je iz črnega kamna z napisom.

Ob prvotni postavitvi leta 1963 je izvirna plošča z drugačnim napisom stala na hiši. Ko so hišo podrli in na njenem mestu postavili novo, so ploščo preselili l. 2011 na naravno skalo nasproti hiše.

Dogodki, ki so povzročili smrt borcev, so posledica nemškega napada na partizane pri sosedu Mrzlikarju (kjer je spomenik temu dogodku) in so opisani na tej povezavi:

http://karantanec.blogspot.com/2016/09/tragedija-pod-bevkovim-vrhom.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267.

V BLIŽINI JE 3.12.1943 PADLA

DANICA ŠKAPIN - BOJANA

IN ŠTIRJE NEPOZNANI BORCI 

5. BATALJONA GRADNIKOVE

BRIGADE

.

22.10.2011        ZB SOVODENJ

Muzej narodne osvoboditve Slovenije.

V SPOMIN ŽRTVAM 

1941 - 1945

GASILCI

F. PETERNEL

F. VAUPOTIČ

M. ZAVŠEK

Marmorna plošča je posvečena prvemu odboru OF za Bukovico, ki je bil v tej hiši ustanovljen marca 1942. Postavljena je bila novembra leta 1982.

EŠD 21714

V TEJ HIŠI JE BIL MESECA
MARCA LETA 1942 USTANOVLJEN
PRVI ODBOR OF ZA VAS BUKOVICA

NOVEMBER 1982       ZZB NOV
                                    BUKOVICA
                                    VOLČJA DRAGA

Ob cesti Najbrž - Mihev v Podpeci je na škarpi nad cesto pritrjeno spom insko znamenje s katerim je zaznamovana smrt domačina Štefana Svršine iz Podpece, ki je 10 oktobra 1944 na tem mestu padelv nemško zasedo, njegovemu spremljevalcu pa se je posrečilo, da je ranjen ušel.

Spominsko znamenje so odkrili 22. 6. 1973

SVRŠINA ŠTEFAN - MARKO

PADEL V BOJU ZA SVOBODO

10. OKTOBRA 1944

Spominska plošča vzidana v naravno skalo na kraju, kjer so Nemci 13.7.1944 ob požigu Zaplatnikove koče ubili Katarino Šebat. Spominsko znamenje je 8. 10. 1961 odkrila Zveza borcev Križe.

• EŠD 25991
• Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 34.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 271.
• ·         SIstory navaja Ime in priimek: Katarina Šebat, Oče: Franc, Mati: Antonija, Datum rojstva: 10. 10. 1912, Kraj rojstva: Gozd, Kraj bivanja: Gozd, Stara občina: Križe, Nova občina: Tržič, Datum smrti/izginotja: 13. 7. 1944, Kraj smrti/izginotja: Gozd, Kraj pokopa: NULL.

·         »Tudi 2. bataljon se je pod Storžičem in Krvavcem neprestano spopadal s sovražnikom in izvajal sabotažne akcije. […]

Domobranski in policijski oddelki so pogosto vpadali v podgorske kraje in zasledovali partizane in nemočne aktiviste. Tako je 13. julija 1944 iz Križev proti vasici Gozd šla kolona 60 domobrancev, ki pa jo je ustavila zaseda 2. bataljona. Po kratkem, a ostrem spopadu so borci 2. bataljona domobrance pognali v beg. Ti so nato dobili pomoč: iz Kranja se je pripeljalo dva avtobusa policistov, z Golnika pa še 30 mož.

   Bataljon se je medtem umaknil, sovražnik pa je z minometi začel obstreljevati južno pobočje Kriške gore in prišel tudi v Gozd. Ob tej priložnosti so policisti požgali Zaplotnikovo, po domače Prinčevo hišo, družino pa aretirali. S seboj so odpeljali tudi aktivistko Katarino Šebat iz Gozda in jo med potjo ustrelili. […] Med aretiranimi je bila tedaj tudi Metka Hladnik iz Tržiča, ki je v Gozd k Šebatovi prinesla poročila. A medtem,, ko so streljali Šebatovo, sta se pognala v goščavo stari Franc Zaplotnik-Princ (roj. 1884) in njegov sin Viktor (umrl febr. 1980) in postala partizana.126 […]

[besedilo ob fotografiji, str. 124] Dne 13. julija 1944 ubita Katarina Šebat-Mežnarjeva, aktivistka iz Gozda nad Golnikom. Tudi pri njenem uboju je sodeloval Miha Perko«

•  Ivan Jan, Kokrški odred, Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami, II, Knjižnica NOV in POS 26/4,  Ljubljana: 1980, str. 123–124                   

·         »[…] Š.,I, ŠEBAT Katarina, rojena 1912 v Gozdu nad Golnikom, aktivistka OF. 13. julija  1944 so jo ujeli in ubili raztrganci, ki so bili že od 12. aprila 1944 v sestavi domobranske udarne čete gorenjske samozaščite v Kranju. (Vir: Ivan Jan, Kokrški odred, II. del,. str. 111 in  123–124)«                    

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 320.

.

• Na fotografiji 3/1 je izrezek iz časopisa: Katici Šebad odkrili spominsko ploščo, Tržiški vestnik, Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi tržiške občine, Leto IX, Št. 15, Tržič, 12. avgusta 1960, naslovna stran, avtor ni naveden

     Opomba 1: Letnica smrti se razlikuje od letnice smrti v SIstory in v knjigi Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev.

     Opomba 2:  Datum odkritja spomenika (31. julija, objavljeno v 15. številki Tržiškega vestnika, ki je izšla 1960. leta) se ne ujema z že navedenim datumom v sloju Partizanski spomeniki (Spominsko znamenje je 8.10.1961 odkrila Zveza borcev Križe).

NA TEM MESTU SO DNE 7. VII. 1944
USTRELILI NEMCI AKTIVISTKO IZ N. O. B.

ŠEBAT KATARINO
IZ GOJZDA.

Datum 7. VII. je  popravljen v 13. VII.

Spominska plošča je na hiši št. 15, kjer je živel in delal Franc Šteklič - Luka, sekretar OO OF Celje - okolica. Padel je leta 1945.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

[zvezda]
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL
IN DELAL
REVOLUCIONAR
FRANC ŠTEKLIČ
LUKA
SEKRETAR O. O. O. F.
CELJE OKOLICA
PADEL 1945 V BORBI
ZA SVOBODO
ZB NOV  Škoflja vas

V avli osnovne šole narodnega heroja Alojza Kebeta - Štefana v Šentvidu je bil ob 40. obletnici ustanovitve KPJ in SKOJ na pobudo Osnovne šole Alojza Kebeta leta 1959 postavljen in odkrit doprsni kip narodnega heroja Alojza Kebeta - Štefana, delo akademskega kiparja Antona Sigulina.

S sklepom Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovna šola preimenovala v Osnovno šolo Šentvid.

Viri:

"Da ne bomo nikoli pozabili ...", Javna tribuna, št. 118, 1975, str. 16 (vir slike 3) (povezava).

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 51.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 66-67 (vir slike 2).

Opomba 1: 7. 7. 2022 je doprsni kip narodnega heroja Antona Kebeta-Štefana shranjen v depoju Osnovne šole Šentvid. Ogled bi bil možen po predhodni najavi.

NARODNI HEROJ

ALOJZ KEBE

MRAKIČ 

FRANC 28.1.1899 - 24.2.1985

TIHI DOM

5. maja 1945 se je pričel organiziran in uspešen napad borcev Bračičeve brigade na nemško postojanko v Žerjavu. Postojanka je bila 6. maja zjutraj že uničena, zato so na poslopju zavihrale slovenske zastave, ki so jih izobesili domačini. Še istega dne so se Nemci vrnili v Žerjav in drugim v opomin ustrelili tri krajane, zaposlene v topilniških obratih rudnika, ki so sodelovali pri izobešanju zastav.

V TOPILNICI SO BILI 6. 5. 1945 OD SOVRAŽNIKA USTRELJENI 

ERŽENIČNIK KATICA

SELIŠNIK JANEZ

TOMŠE LJUDMILA

ZA NAŠO SVOBODO SO DALI SVOJE ŽIVLJENJE

Tu je stal kip treh partizanov, ki so ga 1953 razstrelili, ostal je le podstavek z napisom Padlim za svobodo v borbi proti fašizmu. Zaradi govora ob odkritju 1947 je bil zaprt govornik Karel Prušnik - Gašper. Spomenik so na novo postavili na Peršmanovi domačiji nad Lepeno pri Železni Kapli.

• Antifašistični odpor na Koroškem, 52--54.
• Padlim za svobodo, 86, 89.

Geslo:   DVOJNIK spomenika Šentrupert pri Velikovcu, pokopališče  ?

Spominski kamen pri kapeli pri Sv. Lenartu je posvečen padlim domačinom iz naselij Sv. Lenart, Rovte, Golica, Spodnja in Zgornja Luša. Obeležje so odkrili 27. avgusta (po drugem viru 27. julija) 1961, stoji v neposredni bližini cerkve.

Več...

Podatki o padlih:

Vinko Balanč, rojen 18. januarja 1921 v Spodnji Luši, gozdni delavec, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je 17. februarja 1944 v Spodnji Luši.

Ivan Bergant, rojen 15. junija 1927 pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 19. aprila 1945 pri Sv. Lenartu.

Janez Bergant, rojen 12. maja 1902 pri Sv. Lenartu, kmet, v partizane je vstopil decembra 1944, padel je 9. aprila 1945 pri Sv. Lenartu.

Janez Bernik, rojen 4. maja 1894 v Spodnji Luši, kmečki delavec v Krivem Brdu, ustrelili so ga domobranci 29. oktobra 1944 v Spodnji Luši.

Jože Bertoncelj, rojen 6. aprila 1926 na Golici, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1944, padel je 10. oktobra 1944 v Pozirnu.

Anton Demšar, rojen 9. decembra 1916 pri Sv. Lenartu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 15.  julija 1943 na Jelovici.

Ignacij Demšar, rojen 27. julija 1922  pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 15. decembra  1943 na Jelovici.

Leopold Demšar, rojen 15. novembra 1920  pri Sv. Lenartu, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 15. decembra  1943 na Pokljuki.

Milan Dolenc, rojen 18. septembra 1920 pri Sv. Lenartu, uradnik, v partizane je vstopil marca 1943, zgorel je kot ranjenec v partizanski bolnišnici pri Komendi 13. junija 1944.

Vincencij Dolenc, rojen 20. marca 1924 na Golici, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja  1943, pogrešan od 1. maja 1945.

Viktor Dolenc, rojen 3. decembra 1922  pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja  1943, ujet in ustreljen je bil 31. marca 1945 v Bodovljah.

Franc Koblar, rojen 19. decembra 1889 v Martinj Vrhu, krojač, aretiran je bil 12. marca 1942, ustreljen je bil kot talec 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah.

Stanislav Lavtar, rojen 7. maja 1917 v Spodnji Luši, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil oktobra1943, padel je decembra 1943 na Prtovču.

Anton Mesec, rojen 21. junija 1903 v Rovtu, kmet, v partizane je vstopil oktobra 1944, padel je 24. marca 1945 na Mladem vrhu.

Silvester Pegam, rojen 31. decembra 1924 pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, ranjen je bil marca 1943 pri Polhovem Gradcu, umrl je v partizanski bolnišnici leta 1943.

Mirko Polak, rojen 30. oktobra 1923 v Zgornjih Pirničah, pečar, dezertiral iz nemške vojske, v partizane je vstopil oktobra 1944, padel je kot mitraljezec Škofjeloškega odreda 24. marca 1945 pri preboju iz sovražnikovega obroča pri Sv. Lenartu.

Jakob Potočnik, rojen 30. aprila 1902 v Rovtu, kmet, v partizane je vstopil 12. decembra 1941, ujet in ustreljen kot talec 15. januarja 1942 v Dragi pri Begunjah.

Jakob Potočnik, rojen 11. junija 1915 pri Sv. Lenartu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 15.  decembra 1943 na Pokljuki.

Peter Potočnik, rojen 18. februarja 1905  pri Sv. Lenartu, kmečki delavec, v partizane je vstopil septembra 1944, pogrešan od 25. marca 1945.

Anton Slapnik, rojen leta 1910 na Selu pri Žireh, padel je leta 1945 pri  Sv. Lenartu.

Franc Tavčar, rojen 7. avgusta 1917 v Rovtu, oficir, v partizane je vstopil junija 1943, padel je junija 1944 pri Metliki.

Franc Tavčar, rojen 17. marca 1927 v Spodnji Luši, kmečki delavec, v partizane je vstopil avgusta 1944, padel je 14. januarja 1945 v Koprivi na Krasu.

Ignacij Trojar, rojen 6. avgusta 1905 v Zgornji Luši, trgovec, aretiran je bil februarja 1942, umrl je 10. novembra 1942 v Dachauu.

Jakob Trojar, rojen 6. avgusta 1905 v Zgornji Luši, kmečki delavec, aretiran je bil februarja 1942, umrl je 6. decembra 1942 v Sachsenhausnu (Dachau).

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 173-175.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-lenart.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265.

Opomba 1: Prostor okoli obeh spomenikov je ograjen z robniki, a ni vzdrževan. Foto 3/4.

           1941  [zvezda] 1945
IZ VASI LENART ROVTE GOLICA
SP. IN ZG. LUŠA JE PADLO V
NARODNOOSVOBODILNI VOJNI
22. BORCEV IN TALCEV.

TUKAJ SO POKOPANI:
BALANČ VINKO SP. LUŠA 1921--1944
DOLENC VIKTOR LENART 1921--1945
POLAK MIRKO PIRNIČE 1923--1945
SLAPNIK ANTON SELO 1910--1945
IN 6 NEZNANIH BORCEV NOV
SLAVA JIM!
27. 8. 1961