| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Predmeja, Spomenik NOB |
Spomenik je postavljen na ograjen plato. Na kamnit kvader, zidan iz obdelanega kamna, je vzidana marmorna plošča z vklesanimi imeni 54 padlih. Avtor je Teodor Lojk. Postavljen je bil 21. 7. 1951.
http://www.pespoti.si/pkv-tocka.php?id=183 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
V središču Predmeje, severno od hiše Predmeja 93.
GSM 45°56'41.3"N 13°53'15.9"E |
Plošča pred topom PREBIVALCEM GORE V ZAHVALO ZA POMOČ IN SKUPAJ PREŽIVETI ČAS MED NOB 1941--1945 ARTILERIJCI IX. KORPUSA S POMOČJO: VOJAŠKEGA MUZEJA SLOVENSKE VOJSKE ZZB NOB AJDOVŠČINA - ZZB NOB PREDMEJA . OBČINE AJDOVŠČINA - KS PREDMEJA PREDMEJA 24. JUNIJ 2007 Desno V VASI PREDMEJA JE ART. DIVIZION XXXI. DIVIZIJE 6. MARCA 1944 PREJEL PRVO HAVBICO 100 MM IN SE KASNEJE RAZVIL V ARTILERIJO IX. KORPUSA 25. JUNIJ 2001 KRAJANI ZZB PREDMEJA OOZZB AJDOVŠČINA ARTILERIJCI IX. KORPUSA Levo MED NOB JE TOD DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA P5 PADLI KURIRJI: JAKOB MIKUŽ LUDVIK KOGEJ AVGUST RUPNIK JOŽEF BIZJAK ANICA COTIČ Na vseh poteh je smrt v zasedi, a vi ste vse jih prehodili in koder padli ste, po vaši sredi ponosnih glav v svobodo smo stopili. 1985 SOBORCI IN KRAJANI . Osrednji spomenik ŽRTVE NOV 1941 - 1945 BORCI BIZJAK FRANC 1909 - 1944 BIZJAK FRANC 1913 - 1944 BIZJAK JANKO 1912 - 1945 BIZJAK MARJAN 1908 - 1945 BIZJAK STANKO 1913 - 1943 BLAŠKO ANDREJ 1904 - 1945 BOLČINA CVETKO 1926 - 1946 BOLČINA ZDRAVKO 1925 - 1944 BRATINA FRANC 1925 - 1945 BRATINA RUDOLF 1901 - 1945 BRATINA RUDOLF 1924 - 1945 ČIBEJ FRANC 1915 - 1944 ČIBEJ IVAN 1909 - 1943 ČERNIGOJ FRANC 1925 - 1943 KRAPEŽ JOŽEF 1913 - 1944 LIKAR FERDINAND 1925 - 1944 LIKAR VIKTOR 1924 - 1943 PERGAR MARJAN 1926 - 1945 POLANC JOŽEF 1913 - 1943 VELIKONJA ALBERT 1907 - 1944 VELIKONJA ANTON 1899 - 1944 VELIKONJA FRANC 1911 - 1943 VELIKONJA IVAN 1914 - 1943 VELIKONJA IVAN 1919 - 1944 VIDIC FRANC 1923 - 1944 ŽONTA ALBERT 1925 - 1944 ŽONTA ALFONZ 1910 - 1944 ŽONTA FRANC 1914 - 1945 ŽONTA FRANC 1912 - 1944 TALCI BIZJAK ALOJZ 1885 - 1945 BIZJAK ANTON 1880 - 1944 BIZJAK ANTON 1895 - 1944 BIZJAK BRANKO 1942 - 1943 BIZJAK BRIGITA 1885 - 1943 BIZJAK EMIL 1921 - 1943 BIZJAK ŠTEFAN 1872 - 1943 BIZJAK IVANA 1921 - 1943 BRATINA RUDOLF 1930 - 1945 BRATINA IVAN 1893 - 1944 ČIBEJ FRANC 1888 - 1945 ČIBEJ JANEZ 1874 - 1944 LIKAR ANDREJ 1887 - 1943 LIKAR FRANC 1860 - 1944 LIKAR JOŽEF 1879 - 1945 LIKAR MARICA 1925 - 1945 POLANC BORIS 1930 - 1944 VELIKONJA FRANČIŠKA 1888 - 1944 UMRLI V INTERNACIJI BOLČINA FERDINAND 1892 - 1944 BOLČINA MARIJA 1912 - 1944 POLANC ALOJZ 1920 - 1944 VELIKONJA EDVARD 1908 - 1944 VIDIC IVANA 1927 - 1944 ČIBEJ JANKO 1925 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019, dop. M. Hladnik po posnetkih Urške Perenič |
17.5.2020. 00:00 |
— |
— |
spomeniški kompleks |
Ajdovščina |
2307 Dol - Otlica, 1091/1 |
|
MIRKE, Mali Jesenovec - tabor prvih vrhniških partizanov in ustanovitev Borovniške čete |
EŠD 20502 - spominsko znamenje, kraj zgodovinskega dogodka. Spominsko znamenje so odkrili 1981. leta. Predstavlja ga več obdelanih cestnih branikov - konfinov, v skalo pa je pritrjena pravokotna kovinska plošča velikosti 50 x 80 cm, z reliefnim napisom. |
Okoli 1000 m po cesti od Planinskega zavetišča Dolgi tali proti TV-17 pridemo do ostrega ovinka na desno in rahlo navkreber. V samem ovinku, na desni strani cestišča, na deblu opazimo dva kažipota, od katerih eden kaže proti vrhu Malega Jesenovca oz. proti znamenju ustanovitve Borovniške čete, a drugi kaže proti Karavli III. Gremo proti vrhu Malega Jesenovca (699 m), kjer desno od vrha opazimo zložene kamnite gmote in med njimi spominsko ploščo z napisom. |
TUKAJ NA MALEM JESENOVCU SO JULIJA IN AVGUSTA 1941 TABORILI PRVI PARTIZANI IZ TEH KRAJEV IN USTANOVILI BOROVNIŠKO ČETO 1981 DELOVNI LJUDJE IN OBČANI VRHNIKE |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 20.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o.2003, parc. št.: 1961 |
|
Romskim žrtvam holokavsta |
Postavljena leta 2016. |
Slovenska 11, Murska Sobota, na dvorišču nekdanje Ekonomske šole. |
V spomin romskim žrtvam holokavsta . AMARE GONDI PRU ROMENGRU PORRAJMOS . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik nedokončano |
5.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Murska Sobota |
— |
|
KLANEC PRI GABROVKI št. 11 - spominska plošča glavni partizanski javki za zvezo z NOG Štajerske, s CK KPS in Glavnim štabom NOV Slovenije |
EŠD: ni Spominska plošča trenutno ni vgrajena na svoje mesto zaradi prenove hiše! Velikosti je 0.50 x 0,70 m, pohorski granit, temno sive barve, z vklesanim napisom |
Tik pred vrhom klanca zaselka Klanec pri Gabrovki zavijemo na levo in po okoli 100 m pridemo do hiše Klanec pri Gabrovki št.11, Marinova hiša, kjer je spominska plošča (trenutno v hrambi na podstrešju hiše zaradi obnove stavbe). |
V TEJ MARINOVI HIŠI JE BILA 1941-1945 GLAVNA PARTIZANSKA JAVKA ZA ZVEZO. KOMUNISTOV IN PARTIZANOV NA ŠTAJERSKEM Z CK KPS IN GLAVNIM ŠTABOM NOV V LJUBLJANI . VODILA STA JO ZNANA KOMUNISTA FRANC MARIN IN FRANC SOTLER. OBA STA PADLA V BOJU S FAŠISTI ZA SVOBODO IN SOCIALIZEM. NE POZABIMO JU! ZB 75 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
T. Bizjak, 8.2.2022 |
9.2.2022. 00:00 |
— |
Spominsko ploščo so zaradi obnove hiše in fasade začasno odstranili. Takoj po končanem opravilu jo bodo vrnili na prvotno mesto, to je, na fasado hiše, na stran, ki gleda na cesto. |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Litija |
k.o. 1844 - Vodice, parc. št.: 622 |
|
Lokavec, Plošča padlim v NOB |
Plošča je pravokotne oblike (79 X 65 cm) iz sivega marmorja, napis je vklesan. Datum odkritja: 1978 Fotografija 1: ZSV Gorica, 1982 |
Plošča je bila postavljena na dvoriščno fasado hiše Lokavec 194. Sedaj je fasada obnovljena, plošče na njej ni. |
[zvezda]
|
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.8.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.8.2021, fotografije in sprememba lokacije. |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
2381 LOKAVEC, 1571/1 |
|
Spominska plošča na Debeli peči pod Blegošem |
Spominska plošča na Debeli peči je posvečena petnajstim borcem Poljanske čete, ki so padli v nemški ofenzivi med 3. in 6. avgustom 1942. Odkrili so jo leta 1978, dostop je s Črnega kala pod Blegošem. Po preboju borcev 2. grupe odredov in Poljanskega bataljona z Gabrške Gore na območje Blegoša so Nemci od 2. do 6. avgusta 1942 vse svoje sile usmerili na to območje. Vendar so tu naleteli le na borce Poljanske čete in jih skušali uničiti. Borci Poljanske čete so se z Blegoša umikali proti Žetini in za seboj potegnili glavnino sovražnikovih sil; s tem so omogočili Loški četi in četi Zdravkovega bataljona iz 2. grupe odredov umik brez žrtev. V neenakem boju je na obrobju Blegoša 3. avgusta 1942 padlo petnajst borcev Poljanske čete, štirje pa so bili ujeti. Tako je četa izgubila skoraj polovico borcev. Več ... Podatki o padlih borcih : Franc (ne Bojan) Bajt - Bojan, rojen 27. junija 1920 v Ljubljani, črkostavec, v partizane je vstopil maja 1942, bil je skojevec in borec Poljanske čete. Engelbert Ciuha - Matjaž, rojen 14. novembra 1922 v Glincah pri Ljubljani, fotograf, v partizane je vstopil maja 1942 in se priključil Poljanski četi. Bogomir (ne Bogo) Lukman - Bogo, rojen 17. avgusta 1917 v Glincah pri Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, bil je borec Poljanske čete in skojevec. Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete. Franc Oman, rojen 6. oktobra 1921 v Hotovlji, kmečki delavec, v Cankarjev bataljon vstopil 18. decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, od pomladi 1942 borec Poljanske čete. Ivo Osredkar - Stipe, rojen 6. maja 1915 v Glincah pri Ljubljani, poročnik korvete vojne mornarice, v partizane je vstopil maja 1942, bil je vodnik voda v Poljanski četi. Jože Peternel - Mitja, rojen 15. novembra 1916 v Delnicah, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, spomladi 1942 je bil v Poljanski četi, v preboju z Blegoša je bil hudo ranjen in si je z ročno bombo sam vzel življenje. Janez Pelipenko, rojen 20. septembra 1922 na Jelovici (ne v Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942. Jože Pelipenko, rojen 10. marca 1926 na Jelovici (ne v Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942. Jožef Rupar - Očka, rojen 18. marca 1911 v Bukovem Vrhu, gozdni delavec, živel z družino v Predmostu, v partizane vstopil decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od spomladi 1942 kuhar v Poljanski četi. Bogomir (ne Ivan) Starc - Karamazov, rojen 13. junija 1910 na Cesti pri Ajdovščini, učitelj, živel v Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, junija 1942 dodeljen Poljanski četi, bil je obveščevalec. Gregor Zupanc - Sulc, rojen 3. marca 1912 v Kropi, pekovski pomočnik, živel je v Ljubljani, v partizane je vstopil 26. marca 1942, dodeljen Poljanski četi. Janez Žakelj - Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga po prepoznanju ustrelili. Plošča je bila odkrita 6. avgusta 1978, ob proslavah 26. obletnice blegoških bojev. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 136-140. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/gorenja-381etina.html |
Dostop je s Črnega kala pod Blegošem. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
7.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.2.2024, dodal besedilo na spomeniku in katastrske podatke |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
K. o. 2039 Gorenja Ravan, parc. št. 1276/1 |
|
Bazovica |
— |
En spomenik je zraven velikega spomenika padlim, drugi pa v JV kotu ob zidu. Prav mogoče je, da je pred kapelo še kako podobno obeležje. |
[zvezda] [križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.5.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Italija, Bazovica |
— |
|
Emil Zlatič, Koper |
|
Pokopališče Koper, lokacija na zemljevidu ni natančna. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po informaciji Danijela Zlatiča |
5.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
— |
|
Razstava, OŠ Ribnica na Pohorju |
V osnovni šoli je bila razstava o zgodovini Ribnice in njenega območja. Odprta je bila avgusta 1975 in je spadala med zunanje razstave MNO Maribor. Prikazovala je delavsko gibanje in NOB. Še zlasti natančno sta bila prikazana napad 1. pohorske čete na nemško orožniško postajo v Ribnici 11. 8. 1941 in prvo osvoboditev Ribnice 23. 8. 1944.
|
OŠ Ribnica na Pohorju. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S. Gradišnik 1. 12. 2022 |
3.1.2023. 00:00 |
— |
"Spominske sobe ni na šoli že 20 let. Na hodniku pred jedilnico so razstavljene nekatere slike iz te sobe." -- Jože Krušič, ravnatelj OŠ 2. jan. 2022 |
Spominska soba |
Ribnica na Pohorju |
— |
|
Vrhe, sv. Lenart |
Iz betonskega bloka in plošč z napisi sestavljeno spominsko znamenje. |
Na križišču pred odcepom k cerkvi sv. Lenarta na Vrheh; na RKD je vrisan nekaj m bolj proti SV. |
Bodočnost je vera Junakom borbe naj slede junaki dela Vi ki imate v srcu mladost Žive naj vsi narodi |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017 foto 13. 7. 2008 in maja 2020 |
24.5.2020. 00:00 |
— |
— |
klesani kvadri na stebru |
Trbovlje |
— |
|
NOVA SELA,Spomenik prvoborec Jože Klarič |
Ob nekdanji osnovni šoli v Novih Selih je kamnit spomenik z napisom. Jože Klarič se je rodil 23. maja 1907 v vasici Maverc ob Kolpi. V Kočevju se je izučil za trgovskega pomočnika in kasneje v Novih Selih odprl svojo trgovino. Bil je aktiven kulturni delavec in član revolucionarnega levo usmerjenega krila Sokola. Ob okupaciji sc je takoj vključil v narodno osvobodilno gibanje, Že 1941 se je povezal z narodnim herojem prof. Jožetom Šeškom, takratnim sekretarjem Okrožnega komiteja KPS za Kočevsko, in organiziral prve odbore OF na območju Banje Loke. Kmalu se je moral umakniti v ilegalo. Med vojno je opravljal različne naloge: bil je sekretar rajonskega odbora OF, predsednik Izvršnega odbora NOO za Ribniško - Notranjsko okrožje. Bil je udeleženec Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. - 3. oktobra 1943, član Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, član Glavnega odbora OF Slovenije, poslanec Ustavodajne skupščine LRS in zvezni poslanec. Po vojni je bil predsednik novomeškega okrožnega odbora KPS in nato sekretar istega odbora. 1947 je postal pomočnik ministra za trgovino in preskrbo. Od 1951 do 1958 je bil sekretar Okrajnega komiteja ZKS Kočevje. Po ukinitvi okraja Kočevje je bil tajnik sveta za zadružništvo pri Gospodarski zbornici Sloveniji. Avtor idejne zasnove za spominsko ploščo ni znan. Spominska plošča je bila odkrita 26. junija 1986. Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 |
V središču vasi, na desni strani ceste Kočevje-Brod na Kolpi , pred stavbo nekdanje osnovne šole |
JOŽE KLARIČ . C. ZLOBEC KRAJANI KOSTELA 1986 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017
24.12.2021 D.Divjak |
24.12.2021. 00:00 |
— |
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik |
KOSTEL |
K.o.: 1609 - BANJA LOKA, št.parc.: *60 |
|
Janez Trkman, Podkraj |
.Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
Lovski dom Col, Bela 9, Podkraj |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah in podatkih Mojce in Janija Luštreka. |
13.11.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
K. o. 2376 Višnje, parc. št. *43 |
|
Sela pri Otovcu, Spominsko obeležje 20. padlim in umrlim v taboriščih |
Spominsko obeležje 20. padlim in umrlim v taboriščih v 2. svetovni vojni iz
Otovca in okoliških vasi. |
Pri hiši Lokva 12A pri Črnomlju zavijemo proti Otovcu. Čez 500 m pridemo sredi polja do razpotja za Otovec in Sela pri Otovcu. Ob robu ceste je obeležje.
|
DALI ŽIVLJENJA ZA SVOBODO GRAHEK LEOPOLD KUSOLD KONRAD GIMPELJ BOŽIDAR MARINIČ EDVARD GRŠIČ JANEZ ŠTRUCELJ JANEZ GRŠIČ ANTON ŠEPETAVEC ANTON GREGORIČ ALBIN VRŠČAJ ANTON JERMAN JOŽE VRŠČAJ MATIJA JERMAN JAKOB ZUPANČIČ MITJA KERIN EDVARD ZUPANČIČ JOŽE KERIN JANEZ SMREKAR FRANC KOBE ALOJZ ŽUGELJ JANEZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
Obiskal Dušan Škodič 15.7.2022 |
6.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Telo spomenika predstavlja naravni apnenčasti monolit, pred njim tlakovan dostop, poleg betonska vaza |
Črnomelj |
K. o.: 1536 - TALČJI VRH, parcela: 572 |
|
Podgorje spomenik borcem in žrtvam fašističnega terorja |
Spomenik je posvečen 11 borcem NOV in 6 žrtvam fašističnega terorja ter 6 neznanim padlim na tem območju in 1 aktivistu. |
Spomenik stoji na pokopališču v Podgorju pod Slavnikom.
|
BORCI ANDREJAŠIČ FRANC 1921 - 1943 ANDREJAŠIČ IVAN 1927 - 1944 ANDREJAŠIČ IVANKA 1922 - 1945 CEGLAR ANTON 1911 - 1944 ANDREJAŠIČ FRANC 1927 - 1944 GRZETIČ IVAN 1922 - 1945 KOREN JOŽEF 1924 - 1944 ANDREJAŠIČ FERDINAND 1918 - 1945 KAVRE ANTON 1927 - 1944 ANDREJAŠOČ FRANC 1902 - 1943 POLJAK FRANC 1925 - 1944 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA ANDREJAŠIČ IVAN 1891 - 1944 ANDRIJAŠIČ SABA 1928 - 1945 GRZETIČ SABA 1929 - 1945 KAVRE JOŽEF 1894 - 1944 KOREN MARIJA 1937 - 1944 KOREN SABINA 1941 - 1944 IN 6 NEZNANIH AKTIVIST OF RIHTER JOŽEF 1905 - 1944 DOL |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 10. 04. 2017 |
— |
— |
— |
Somenik borcen NOV |
Koper |
2583 PODGORJE, *91 |
|
Preddvor pokopališče |
Po Sistory datum smrti: 26. 6. 1945, kraj smrti: Gusen/Mathausen. »61343 Zaplotnik Janez, 26. 6. 1906, Tupaliče pri Preddvoru, kmet – 6. 1. 1944, Visoko, umrl 10. 4. 1945, Gusen.« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 390) |
Pokopališče Preddvor |
ZAPLOTNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Zdenke Primožič 3. 2. 2023. |
3.2.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Preddvor |
K. o. 2083 - Breg ob Kokri, parc. št. 307 |
|
Jožetu Vahterju - Boštjanu in Ivanu Kranjcu - Nilu. |
Opravil sem razgovor s sorodnikoma padlih borcev. Kranjc Martin (96 let) živi v kraju Vuhred: Moja brat Ivan je bil najstarejši v družini Krivčevih v Brdih nad Turiško vasjo. Kot borec Zidanškove brigade je padel je na Jurgovem pod Roglo v boju z vermani. Vahter Franc nečak Jožeta Vahterja-Boštjana iz Gračiča pri Zrečah: Moj stric Jože Vahter-Boštjan je padel kot borec Zidanškove brigade na Jurgovem pod Roglo v boju s skrivači. Obe izjavi sem pridobil 5. 7. 2022 v pogovoru s pričama. S.Gradišnik, 5. 7. 2022. Granitna skala s spominsko ploščo Jožetu Vahterju-Boštjanu in Ivanu Kranjcu-Nilu, padlima partizanoma Zidanškove brigade. Znamenje je bilo postavljeno 1952. Napis je popolnoma izbrisan, verjetno zaradi soli na smučišču. Vir: Spomeniki NOB Slovenska Bistrica. EŠD 7056 |
Lukanja 20, Oplotnica, južno ob spodnji postaji smučarske sedežnice Jurgovo. |
NA TEM MESTU STA PADLA 24.5.1944 V BORBI ZA SVOBODO VAHTER JOŽE-BOŠTJAN IN KRANJC IVAN-NIL. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
S. Gradišnik, 14.11.2021. |
15.4.2020. 00:00 |
— |
Dodal fotografije, S.Gradišnik, 14.11.2021.
Dodal opis 5. 7. 2022, S.Gradišnik. |
Granitni monolit. |
Slovenska Bistrica |
— |
|
Gozd Reka |
Posvečena je petim žrtvam NOB, padlim v hiši januarja 1945. Odkrita je bila leta 1976.
Zasavski tednik 23.9.1964:»V območje KO ZB NOV Štanga spada tudi vas Reka-Gozd, ki leži pod znanim turističnim krajem, goro Obolno. Mimo vasi Reka-Gozd in po robu Obolnega je 1941. leta stekla nemško-italijanska meja. Partizani so čestokrat prešli mejo. Pri domačinih so našli zmeraj razumevanje in zaščito, kljub temu da je bil okupator nasilen proti vsem domačinom, ki so podpirali partizane. Iz partizanskega časa je znana po vsem štangarskem okolišu tragedija, ki jo je doživela Krmučeva domačija v vasi Reka-Gozd. Tu so domačije razmetane. Nad gospodarjem Štrausom, ki ima svoj dom v bližini ceste Litija–Štangarske poljane–Trebeljevo–Ljubljana se nahajajo v precejšnji razdalji po strmih bregovih še samotne domačije Rekar, Žnidar, Ahlin in druge. Nad Štrausom je bila tudi Krmučeva domačija, ki je prislonjena na podnožje 771 metrov visokega Obolnega. - V Krmučevi domačiji so dobili mnogi zasavski kurirji streho, zavetje in hrano. Za to so izvedeli Nemci, ki so ob neki hajki pridrveli do samotne Krmučeve domačije. Doma so dobili gospodinjo, dve hčerki in dva vnuka. Nasilni Nemci so se odločili za nečloveško maščevanje. Krmučevim so pobrali živež in vse, kar je bilo kaj vrednega. Nato so zaprli v hišo staro mater z obema hčerkama in vnukoma, nato pa so zažgali poslopje. Tako je zgorelo pet ljudi. Zveza borcev v Štangi se je odločila, da bo ob dvajsetletnici osvoboditve odkrila na nekdanji Krmučevi hiši spominsko ploščo, ki naj bo našim zanamcem živ opomin, kakšna je bila usoda slovenskega ljudstva pod okupatorjem in kakšne so bile žrtve za našo svobodo.« (Vir: (jž), Tragedija pod Obolnim, Zasavski tednik, Glasilo SZDL Zasavja, Leto XVII, št. 39, Trbovlje, 23. IX. 1964, str. 5. Elektronski vir: dlib.si/Zasavski_tednik_23-9-1964/PDF Dostop: 6. 1. 2024. |
Gozd Reka 19, zahodna fasada hiše. |
V TEJ HIŠI SO FAŠISTI FRANČIŠKO ILOVAR *1895 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano 11. 1. 2020 |
8.1.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.1.2023, po predlogi Zdenke Primožič dodal izvleček iz Zasavskega tednika, povezavo na članek in katastrske podatke |
Spominska plošča |
Šmartno pri Litiji |
K. o. 2654 Gozd-Reka, parc. št. 608 |
|
29 talcem v Mostah |
Prvega julija 1942 so Nemci pripeljali v Moste na streljanje 29 begunjskih zapornikov. S streljanjem talcev so se maščevali za požig cestnega in železniškega mostu, ki so ga v noči s 26. na 27. junij 1942 porušili borci Cankarjevega bataljona Gorenjskega odreda. Med streljanjem sta se dva talca pognala čez zid v strugo Završnice. Karlu Perdihu je uspelo pobegniti in se vključiti v NOV. Franceta Rakarja pa so Nemci ujeli in ga zverinsko umorili. Obeležje vsebuje kip talca v skrčenem položaju z zadaj zavezanima rokama, pred njim sta levo in desno postavljeni kamniti posodi za cvetje, na zidu nad strmino pa je večji kamen z napisom nato pa drug ob drugem pokončno stoji 28 kamnov, na vsakem je ime talca, datum rojstva in smrti ter kraj domovanja. Ureditev je delo arhitekta Vlasta Kopača. Avtor spomenika, ki je bil odkrit leta 1948, je kipar Jaka Torkar. Bronasti kip talca je bil 9. januarja 2008 ukraden in uničen, repliko kipa pa je izdelal kipar Evgen Guštin, učenec Jaka Torkarja. Novi kip je bil odkrit 26. junija 2009 ob prazniku občine Žirovnica. Viri: Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice. Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 127. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 198. Opomba 1 Dogodek podrobno opisuje knjiga: Zgodovina železniškega mosta v Mostah in z njim povezanih dogodkov Januša Šivica, izdana maja 2022. Na obeležju navedeni Anton Dren ima v knjigi priimek Drev, Sistory pa navaja priimek Dreu. Avtor tudi dokazuje svojo domnevo, da so talci pokopani v Avstriji, na vojaškem pokopališču v Spittalu na Dravi, saj kraj pokopa ni nikjer zapisan v uradnih dokumentih. Januš Šivic je v Slovenskem poročevalcu 16. 11. 1946 našel vabilo na otvoritev spomenika 29 talcem naslednjega dne, tj. 17. 11. 1946 (glej priloženi posnetek z dLiba), ki kaže, da je bil prvotni spomenik postavljen dve leti prej, kot je zapisano v dokumentih.
|
Levo ob cesti Moste pri Žirovnici-Potoki pred ostrim ovinkom in pred mostom |
V RANEM JUTRU 1. JULIJA 1942 SO TUKAJ ODJEKNILI STRELI POD NEMŠKIMI KROGLAMI IZKRVAVELI SINOVI NAŠI SO DEVETINDVAJSETERI. V NEZNANEM GROBU ZDAJ TROHNIJO. MED NAMI PA V DUHU ŠE ZMERAJ ŽIVIJO. KAR SLEDNJI JE TEDAJ S KRVJO ZAPISAL NIHČE NIČ VEČ NE BO IZBRISAL. ZATO POSTOJ, POPOTNIK, KO GREŠ MIMO IN POMNI PADLI SO ZA NAS IN DOMOVINO. . FELIKS LAZAR 18.5.1926 STARA OSELICA JANEZ TUŠEK 29.10.1904 JAVORJE JOŽEF HAFNER 8.9.1904 MEDVODE ANTON DREN 30.12.1909 VAČE FRANC RAJGELJ 6.4.1923 ŠUTNA JANEZ VODNIK 30.11.1922 ŠUTNA JOŽEF ARHAR 26.2.1922 HUJE FRANC ŠVELC 27.1.1910 HUJE ALOJZ DRNOVŠEK 21.7.1912 STRAŽIŠČE BLAŽ JUGOVIC 4.2.1902 STRAŽIŠČE FRANC RAKAR 16.8.1905 STRAŽIŠČE ALFONZ ŠIŠKA 23.10.1924 STRAŽIŠČE ANTON MAROLT 21.12.1913 ZASIP DRAGO REŠ 12.11.1923 PRIMSKOVO KAREL NOVAK 14.9.1917 PRIMSKOVO KAREL PERDIH 5.8.1920 PRIMSKOVO POBEGNIL Z MORIŠČA, PADEL V NOV 9.9.1942 JANEZ PROSEN 13.5.1906 ŽABNICA MILAN TRUKALJ 25.10.1911 OREHEK ALOJZ HROVAT 5.7.1921 NAKLO VINKO JENKO 16.3.1914 TRBOJE LEOPOLD VALJAVEC 15.11.1902 TRŽIČ VALENTIN DOLŽAN 14.2.1907 PRISTAVA STANKO ŠOLAR 3.8.1922 TRŽIČ RUDOLF KOPRIVNIK 31.3.1922 TRŽIČ ANTON AHAČIČ 12.6.1893 TRŽIČ FRANC AHČIN 12.1.1912 TRŽIČ VIKTOR MEGLIČ 22.2.1902 TRŽIČ JANEZ MERŠOL 29.4.1905 TRŽIČ CIRIL ŠTRITIH 29.3.1909 TRŽIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnil: Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
10.1.2025. 00:00 |
— |
Zadnjih pet posnetkov obnovljenega kompleksa je z dne 4. 4. 2021 -- M. Hladnik.
M. Kermavnar, 21.12.2022, v Opis in viri dodal Opombo 1
Po opozorilu J. Šivica in M. Kermavnarja dodal sliko časopisnega vabila na otvoritev spomenika leta 1946. M. Hladnik 10. 1. 2025 |
Spomenik |
Žirovnica |
k. o.: Žirovnica, p. št.: 886/1184, vl. št.: 237/613; Skrbnik: Komunalna služba SO Jesenice |
|
Javka pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo, Pesnica pri Mariboru |
Pri Kerenčičevih v Pesnici je bila leta 1941 izredno važna postojanka osvobodilnega gibanja. Pri njih so se zbirali skojevci, tu so hranili tudi material za pokrajinsko tehniko. Od konca junija 1941 se je tu zadrževal prof. Jože Kerenčič. Od tu je odhajal v Slovenske gorice in tam organiziral upor. Pri Kerenčičevih so se leta 1941 sestajali člani pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo. Konec leta 1943 in v 1944 je pri njih delovala okrožna tehnika. Štirje člani Kerenčičeve družine so dali življenje v boju za svobodo. Na Kerenčičevi hiši je bila odkrita spominska plošča leta 1954.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.527. . Ali je to DVOJNIK ??? naslednjega zapisa Kerenčičeva domačija, Pesnica? Na stavbi Pesnica 39, Pesnica pri Mariboru |
Nekdaj v središču naselja,na nekdanjem objektu motela, Pesnica 39, prestavljena na novo lokacijo ob VTK ( Večnamenski kulturno turistični poslovni center). Plošča je zdaj na posebni betonski steni. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik 22.11.2022
D.Divjak 18.12.2022, 22.6.2023 |
22.6.2023. 00:00 |
20.9.2025. 06:01 |
D.Divjak popravil lokacijo in dopolnil podatke 17.12.2022, 22.6.2023 |
— |
Pesnica |
K.o.: 606-RANCA, št.parc.: 537/40 |
|
Spomin padlim borcem v Gostečah |
Plošča šestim padlim borcem je bila odkrita leta 1959 in obnovljena 1981. Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 143-144. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. |
Na fasadi gasilskega doma v Gostečah 10. |
Nismo mrtvi, le v zemljo sebe smo vsejali padli smo zato, da v svobodi otroci naši zaživijo 11. novembra 1944 so v borbi z sovražnikom padli borci NOV Mihelič Adolf Čadež Anton Debevc Jože Jamnik Stanko Bizant Ludvik Bergant Ivan Slava jim. ZZB Puštal 1959 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.10.2017 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča na zidu |
Škofja Loka |
Gosteče 10 |
|
Šnajderjevi, Zasavci |
Na domačiji v Zasavcih je spominska plošča ustreljenim Antonu Šnajderju in njegovima hčerkama Mariji in Frančiški.Na domačiji Antona Šnajderja je bila že od leta 1943 znana partizanska postojanka. Poleti leta 1944 je tu delovala kurirska postaja TV 15, na kateri so se ustavljali kurirji, ki so vodili novince v partizane. Spomladi 1945 so vlasovci obkolili domačijo. Ko so odkrili partizanski bunker, so gospodarja ustrelili, ženo Alojzijo, sina Ivana ter hčerki Marijo in Frančiško pa odpeljali v zapore. Mati in sin sta se po vojni vrnila, hčerki pa so ustrelili kot talki na Moti. Ploščo so odkrili 24. junija 1957.
3. 10. 1944 je bila širša konferenca aktivistov iz Slovenskih goric pri Antonu Šnajderju, št. 5. Prišlo je okrog 20 aktivistov. Konferenco sta vodili Ela Letonja-Atena in Štefka Praprotnik. Sklenili so, da se zaradi lažjega delovanja ustanovi posebej okrajni odbor OF za Ljutomer in posebej za Gornjo Radgono. Sprejeli so več pomembnih sklepov za utrditev OF v Slovenskih goricah. -- Vodnik po partizanskih poteh Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Zasavci 4 (pred preštevilčenjem številka 5). Iz Miklavža pri Ormožu po lokalni cesti preko naselja Kajžar, dobre 3 kilometre. Plošča je na južni fasadi kmetije, do katere je s ceste 150 m po klancu navzdol. |
V TEJ HIŠI SO ŽIVELI ŠNAJDER ANTON MARIJA IN FRANČIŠKA OČE USTRELJEN 2*3*1945 TUKAJ HČERKI USTRELJENI PRI MURI 2*4*1945 IN TAM POTOPLJENI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 1.maj 2020 |
25.9.2022. 00:00 |
— |
Fotografiji M. Hladnik 25. 9. 2022 |
Spominska plošča |
Ormož |
K.o.: 308-ZASAVCI, št.parc.: 133/2 |
|
Cvibelj, Žužemberk |
Obelisk iz aluminija je težak 4500 kg; 16-metrski spomenik meri v višino z betonskim podstavkom skupaj okoli 25 metrov. Pod spomenikom je grobnica, toda v njej niso pokopani vsi, ki so navedeni na ploščah, saj so nekatere sorodniki po koncu vojne prekopali na pokopališča v njihovem domačem kraju. Na ploščah manjka še 914 imen; še dodatnih 123 padlih in umrlih je neznanih – njihova imena niso navedena ali pa so podatki o posameznikih pomanjkljivi. Na podlagi dosedanjega preverjanja je bilo ugotovljeno, da so pri nekaterih podatki o imenu in priimku ali kraju bivanja na spomeniku napačni, da so imena in priimki nekaterih padlih zapisani dvakrat (224 napak je v rubriki Besedilo že popravljenih), zapisano število 1144 na spomeniku prav tako ni pravilno. Skupaj z leta 2015 zapisanimi imeni padlih borcev iz bivše Sovjetske zveze, ki so se borili v slovenskih partizanskih enotah, je teh imen 1134. Seznam padlih aktivistov, partizanov in sodelavcev OF v Suhi krajini iz leta 1961 hrani Dolenjski muzej v Novem mestu, seznam imen iz leta 1988, ki so sedaj napisana na spomeniku, pa ZVKDS, OE Novo mesto. Seznam ni zaključen in možne so spremembe, ki jih lahko sporočite na Dolenjski muzej v Novem mestu. Avtor arhitekture je arhitekt Marjan Tepina. Grobnica na vzpetini Cvibelj nad Žužemberkom (imenovani tudi Tumplac) je največja partizanska grobnica v Sloveniji. Kostnica je skupna za umrle z več grobišč po Suhi krajini. Vklesana so imena partizanov, aktivistov OF, ki so kot antifašisti izgubili življenje med vojno, internirancev in tudi pripadnikov mednarodnih enot, ki so bile v sestavi slovenske narodnoosvobodilne vojske. Na območju Suhe krajine so umirali borci in borke legendarnih partizanskih enot, zlasti pripadniki 7. korpusa, pa tudi borci proti fašizmu in nacizmu iz drugih republik Jugoslavije, držav Sovjetske zveze, iz Italije, Avstrije, Češke, Litve in še katere države. Na spomeniku je 243 imen s širšega območja Žužemberka (69 padlih borcev od skupno 231 borcev iz tega območja, 143 ubitih civilnih žrtev, 31 umrlih od skupno 261 interniranih). Spomenik je postavil Republiški odbor ZZBNOB Slovenije 22. 6. 1961, ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda v okviru celotne republike ter tudi praznika občine Žužemberk. Spomenik je bil prvič obnovljen leta 1973, drugič leta 1988, ko so ob njem na novo postavili 9 granitnih blokov (oblikovanje arh. Jovo Grobovšek) in tretjič leta 2004, ko so med drugim obnovili napise in uredili okolico. Spomenik ima status spomenika tujih armad, v postopku pa je pridobitev statusa spomenika državnega pomena. Seznam padlih partizanov, aktivistov in sodelavcev OF v Suhi krajini iz leta 1961 hrani Dolenjski muzej Novo mesto, seznam imen iz leta 1988, ki so danes zapisana na spomeniku, pa ZVKDS OE Novo mesto.
Med pokopanimi na Cviblju je tudi narodni heroj Dušan Jereb. |
Na vzpetini Cvibelj nad Žužemberkom (imenovani tudi Tumplac oz. Goli vrh). |
1941 - 1945 MED NARODNOOSVOBODILNO VOJNO JE V BOJU Z OKUPATORJI IN DOMAČIMI IZDAJALCI NA OBMOČJU SUHE KRAJINE PADLO 1144 PARTIZANOV IN AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Primož Šmajdek
3.11.2021 D.Divjak |
2.7.2023. 00:00 |
— |
3.11.2021 dopolnil podatke in dodal posnetek 4 D.Divjak
Dodal povezavo na zloženko in spletno predstavitev, ki ju je poslal Darko Pucelj.. M. Hladnik 9. 5. 2023
Dodal fotografije infotable in klopi, ki jih je poslal Darko Pucelj. M. Hladnik 16. 10. 2023
Dodal seznama imen na spomeniku, ki ju je pripravil D. Pucelj. M. Hladnik 2. 7. 2023
Dodal Pucljevo zloženko o Cviblju v angleščini. M. Hladnik 11. 9. 2024 |
skupina spomenikov, grobnica, infotabla, klopi |
Žužemberk |
K.o.: 1436 - ŽUŽEMBERK, št.parc.: 1436 |
|
Trani, pomožni bataljon prekomorcev v bolnici Trani, Italija |
Prekomorci so ustanovil tudi več pomožnih bataljonov, med njimi tudi pomožni
bataljon s 161 možmi, ki so delovali v bolnišnici Trani. |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 6.5.2024 |
6.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
14. padlim borcem. |
Spominska plošča na zadružnem domu je posvečena 14. padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. Vir fotografija 1: Street View |
Babno 9, zadružni dom,
sedaj Gasilski dom Babno |
KOT BORCI NOV ČERNE DRAGO KOPUŠAR MIRKO LE NIKAR NE JOČITE ZA NAMI! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
3.4.2022. 00:00 |
7.8.2025. 09:18 |
S.Gradišnik, 28.4.2022. Spominska plošča je bila prestavljena z zadružnega doma na nov gasilski dom v Babnem. D. Divjak dodal katastrske podatke , 7.8.2025 |
— |
Celje |
K.o.: 1076-MEDLOG, št.parc.: 1205 |
|
Novo mesto, Grad Grm, plošča padlim gojencem kmetijske šole |
Spominska plošča gojencem kmetijske šole, ki so padli v NOV, odkrita 21.10. 1956. Načrt izdelal arhitekt Danilo Lapajne. Vir: https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf str. 142 |
Novo mesto, grad Grm, v veži nekdanje kmetijske šole na Grmu, Skalickega 1 |
SPOMINU GOJENCEV, KI SO V VRSTAH NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE ŽIVLJENJA DALI ZA SREČO NAŠEGA LJUDSTVA. POSTAVILA OB SVOJI SEDEMDESETLETNICI KMETIJSKA ŠOLA NA GRMU. 18.11.1886 - 21.10.1956 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 8. 5. 2021 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal sliko. V veži plošče ni bilo videti, konec tedna tudi za vprašanja ni bilo nikogar. Mogoče so ploščo odstranili. M. Hladnik 27. 7. 2021 |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1483 Kandija, parc. št. 1339 |