Marmorna spominska plošča s tremi lastovkami in izgnanci ter bodečo žico, ki simbolizira izgnanost oz. ujetost, obeležuje žalostni spomin na nasilno izselitev in nacistični izgon krajanov Polja ob Sotli. 

Znamenje se nahaja nekaj metrov pred cerkvijoin na skrajni levi strani stene gasilskega doma. Spominsko znamenje, ki je v dobrem stanju (motiv ni zbledel oz. slabo razviden, prav tako pa je obeležje tudi redno vzdrževano), je dalo postaviti Društvo izgnancev Slovenije.

Na podlagi Himmlerjevih smernic z 18. aprila naj bi v petih mesecih, od maja do oktobra 1941, izgnali od 220.000 do 260.000 Slovencev (brez koroških Slovencev) oz. vsakega tretjega Slovenca, ki je živel v takratni okupacijski coni tretjega rajha. To bi pomenilo tretjino vseh ljudi, ki so tedaj živeli v Spodnji Štajerski, Gorenjski in Mežiški dolini. Večji del izgnancev naj bi poslali v Srbijo južno od reke Save. Tisti, ki bi dobili zadovoljive rasne in politične ocene, pa na ponemčenje v t.i. stari rajh. Ravno obsavski in obsoteljski pas pa bi morala postati najbolj germanizirani območji Štajerske. Deportacije iz slovenske Štajerske so si sledile v treh valovih.

Nemci so pri uresničevanju svoje raznarodovalne politike in v skladu z željo o vzpostavitvi »nemškega obrambnega zidu« na jugu okupirane Štajerske z izselitvenega območja ob Sotli in v Savi med 24. oktobrom 1941 ter 30. julijem 1942 v t.i. tretjem valu v Nemčijo odpeljali 62 transportov z več kot 36.300 ljudmi. S tega območja se je deportaciji v obliki prebega na Hrvaško, Ljubljansko pokrajino ali celo v severnejše predele Spodnje Štajerske izognilo približno 6.000 prebivalcev. Do konca julija 1942 so torej nacisti iz Posavja in Obsotelja izgnali oz. pregnali približno 43.000 ljudi ali 83 % prebivalstva iz predvojnega popisa v letu 1931. Na zaplenjena imetja omenjenega števila izseljenih v Posavju in Obsotelju je odgovornim za preselitve uspelo naseliti približno 15.000 (od skupnih 16.000 nemških naseljencev na spodnjem Štajerskem) kočevskih (kočevskih Nemcev je bilo kar 11.509), besarabskih, krimskih, bolgarskih, zgornještajerskih, bosanskih, bukovinskih, dobrudžanskih in južnotirolskih Nemcev.

Skupno število izgnanih in preseljenih je znašalo nekaj več kot 80.000 Slovencev (do avgusta 1942 približno 54.000 ljudi) oz. približno tretjino števila, ki je bilo predvideno v letu 1941. 17.000 Slovencev se je nacističnim deportacijam izognilo tako, da so pobegnili v italijansko zasedbeno cono in Neodvisno državo Hrvaško.

Evidenčna številka vasi Sedlarjevo: 4596

Viri:

1. Benedik, Franc et. al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, 421-422, 588.

2. Ferenc, Tone. Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 1. Razkosanje in aneksionizem. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006, 74-75.

3. Ferenc, Tone. Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 2. Raznarodovanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2010, 81-83, 84, 106-107, 108, 115, 220.

4. Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE
 1941
 1945
IZGNANI 11.11.1941
      IZGNANCI POLJA OB SOTLI. 

• Franc Žagar. Sistory.

datum rojstva: 9. 11. 1885, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, vojni status: Civilist, datum smrti: 5. 2. 1943, kraj smrti: Dolenja vas, vzrok smrti: Umrl na prisilnem delu, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote
.
 »Seznam vseh žrtev druge svetovne vojne
[…]
USTRELJENI OB ITALIJANSKIH RACIJAH
[…]
16. Žagar Franc, Petrov, poročen, Dolenja vas«

• Marijan Slabe in Danijel Kaštrun, Župnija Polhov Gradec, Ljubljana, Polhov Gradec: Župnijski urad, 1996, str. 400.

.

• Franc Žagar. Sistory.

datum rojstva: 25. 4. 1925, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, vojni status: Domobranec, datum smrti: ??. 6. 1945, država smrti: Slovenija, vzrok smrti: Žrtev povojnih pobojev, povzročitelj smrti: JA

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

       ŽAGAR          [križ]             KOPAČ
FRANC  1885   -   1943

                          PETROVI 

Osnovna šola v Gorišnici je po vojni nosila ime po Francu Belšaku, borcu, padlem pri Toplakovi domačiji.  Ob 200-letnici šole in 15-letnici osvoboditve so 2. oktobra 1960 v avli šole postavili spominsko ploščo 27 padlim borcem v NOB, nekdanjim učencem šole. Ob rušenju stavbe so ploščo sneli in je danes shranjena v prostorih občine, kjer čaka na ponovno namestitev.

Njena lokacija trenutno ni znana.

Vir-sliki in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.

Po večletnem prizadevanju ZB Gorišnica, so ploščo letos, 29. novembra 2025 ponovno namestili. Obnovo in ponovno postavitev je financirala občina Gorišnica.

Vir: FB, 30. 11. 2025 (posnetek otvoritve obeležja).

[zvezda]

NAJ TA HRAM ŠE NAPREJ Z USPEHOM SEJE

PLEMENITO SEME KULTURE IN PROSVETE

ZA SREČNO BODOČNOST SOCIALISTIČNE

DRUŽBE ZA KATERO JE PADLO V ČASU NOB

27 BORCEV NEKDANJIH UČENCEV TE ŠOLE

             OB 200 LETNICI ŠOLE IN 15 LETNICI OSVOBODITVE

                                          GORIŠNICA 2.10.1960

Pri Toplakovi domačiji  kjer so v hudem boju 4. februarja 1945 padli štirje partizani, stoji spominsko obeležje. V spomin na ta dogodek pripravi pred spomenikom Zveza borcev za vrednote NOB Gorišnica skupaj občino Gorišnica vsako leto komemoracijo. 

• Vir-slika in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Na domačiji Matije Toplaka, št. 7, je bila 1959. leta odkrita spominska plošča.

• Vodnik 451

Po "Sistory" Anton FERLEŽ roj. 17.XII.1925 v Ogulinu, stan. Topole, Rogaška Slatina, Franc BELŠAK roj. 28.XI.1922 v Muretincih, Rudolf SEVER roj. 03.XI.1920 v Moškanjcih, stan. na Ptuju in Franc TOBIJAS roj. 2.X.1919 v Moškanjcih.Bor1974 - 15.V.2023

 V BOJU ZA SVOBODO
    SO PADLI NA TEM KRAJU
    4.2.1945 PARTIZANI
FRANC BELŠAK-TONE
     ANTON FERLEŽ-JELEN
RUDI SEVER-VOJKO
     FRANC TOBIJAS
SLAVA JIM!

Prenešeno na sloj Obeležja.

.
vsi123

1928 - 1978

OB 50. LETNICI SE KLANJAMO SPOMINU

VSEH UMRLIH GASILSKIH TOVARIŠEV

                                     KI SO DELOVALI

     V GASILSKEM DRUŠTVU GORIŠNICA

SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU

                            .                                

   GORIŠNICA APRILA 1978

MALEŽEVI
Na ločeni plošči:
ANTON RESNIK
IZ GABERJA
8. 2. 1911 PADEL 24. 8. 1944
ZA SVOBODO DOMOVINE SVOJE SI
ŽIVLJENJE DAL, NAJ TI DOBRI BOG
POPLAČA, KAR ZA NAS SI DAL.

• Jože Slapar: Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Slapar, Oče. Valentin, Mati: Marija, Po domače: Špančk, Datum rojstva: 18. 10. 1896, Kraj rojstva: Vranke, Kraj bivanja: Vranke, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 01. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vranke, Kraj pokopa: Blagovica. 

Opomba: Podatek o dnevu rojstva je v Sistory (18.) drug kot na nagrobniku (15.).

Jože Slapar: Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Slapar, Oče: Jože, Mati: Terezija, Po domače: Špančkov, Datum rojstva: 06. 08. 1926, Kraj rojstva: Vranke, Kraj bivanja: Vranke, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 01. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vranke, Kraj pokopa: Blagovica.

• »V Blagovici je bila ves čas okupacije nastanjena žandarmerija […] Prvikrat so partizani  napadli Blagovico 9. oktobra 1944. […] Drugi napad se je začel 7. novembra zvečer. Tokrat je Blagovico in Krašnjo napadla Tomšičeva brigada. […] Po teh napadih so policisti svoje utrdbe še razširili. […]  Po zadnjem napadu so prišli v Blagovico še vlasovci. Ko so Franc Jerin, Justin Klander in Jože Slapar pokopavali na Vrankah padle partizane, so jih opazili vlasovci in začeli streljati nanje. Klander jim je srečno ušel, druga sva pa so ujeli in aretirali. Ko so hoteli zapreti še Jožefa Slaparja starejšega in ga gnali mimo Plahutnika, jim je ta prigovarjal, naj ga puste, ker da ni nič kriv. Pobrali so še njega in nato vse ustrelili.«   (Šolska kronika Blagovica, Napadi na Blagovico, v: Kamniški zbornik, VII, Kamnik: Občina Kamnik, 1961, str. 238, 239)
• »V Blagovici in okolici so v narodnoosvobodilni vojni padli […]

Jože Slapar-Špančk z Vrank, r. 1896. Vlasovci so ga ustrelili 1. januarja 1945 na Vrankah.

Jože Slapar-Špančkov z Vrank, r. 1926. Vlasovci so ga ustrelili blizu doma1. januarja 1945.«

(Stane Stražar, Črni graben,  Od Prevoj do Trojan,  Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 898)

Opomba:

Jože Slapar (oče) in Jože Slapar (sin) sta napisana tudi spomeniku Padlim borcem v NOV in žrtvam ŽFN v času ljudske revolucije 1941–1945 (Žrtve fašističnega terorja).

[križ, cvet]

ŠPANČEVI

JOŽE   15. 10. 1896 -            1. 1. 1945
JOŽE      6.  8. 1926 -            1. 1. 1945

Marmornata okrogla spominska plošča z vrisano peterokrako zvezdo, obkroženo z reliefom lovorovega venca. Na zvezdi so izpisana imena desetih padlih borcev gasilcev in žrtev fašističnega nasilja 1941-1945, s fotografijami na emajlu.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 201.

EŠD 24578

                       [zvezda]
                        SLAVA
                    GASILCEM
ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA
1941 – 1945
.
KOBENTAR MATIJA     9.3.1906 – 27.7.1942
LAH FRANC               3.12.1904 – 4.3.1945
KOBENTAR BLAŽ        3.2.1911 – 12.4.1945
KLINAR FRANC         31.1.1908 – 1.3.1945
POLKA FRANC           24.4.1921 – 27.7.1942
KLINAR MIHA               4.9.1904 – 21.1.1945
PAJER JOŽE               1.11.1905 – 27.7.1942
MRVICA FRANC         17.6.1904 – 27.7.1942
KRIVEC LAMBERT    27.9.1906 – 27.7.1942
PUC VALENTIN          14.4.1892 – 27.7.1942

MERTELJNOVI
SIN FRANC 1. 4. 1919 POGREŠAN IZ LETA 1944

Obeležje namenjeno dvakratnemu požigu vasi. Ob plošči je infotabla. Postavljeno 2015.

Vas Stanovišče, je bila požgana dvakrat.  Prvič ob koncu Kobariške republike, 2. novembra 1943 in drugič le osemdeset dni pred koncem druge svetovne vojne, 19. februarja 1945,  ko so za hišami v vasi ostali le zidovi ter pepel. Življenje je izgubilo enajst domačinov.

Kot bi kamenjčki na ognjiščih ponovno zažareli in bi veter s Stola prinesel ubrano pesem stanoviških ljudi.

V spomin vsem vam.

V okviru mednarodnega sodelovanje je Vlada R Ministrstvo za delo, socialo in družino v sodelovanju z ZZB NOB, živečimi pripadniki partizanske enote ELAS-a (Elio Sfiligoj iz Izole) ter veteranske organizacije osamosvojitvee voje RS obiskala spominska obeležja v Grčiji, kjer so  padli slovenski in italijanski partizani v boju z nemško bojsko. V času bivanja na otoku Kefalonija v Jonskem morju, od 24. do 28. septembra 2002, je v mestu Peratata dne 29. septembra bila odlkrita spominska plošča 25 padlim in 43 pogrešanim slovenskim partizanskim borcem. Prisotni so bili ambasadorka  akreditirana v Grčiji ga. Jožica Puhar, državni sekretar g.Franci Žnidaršič ter županja Izole  ga. Breda Podpečan  in gostitelja prefekt Kefalonija in Itake Dionisis Georgatos ter župan občine Livatnho Dionisis Magoulos in praporščaki veteranskih organizacij.

25.oktobra 2017 je potekala kratka spominska slovesnost s sodelovanjem predstavnikov občine, slovenske veleposlanice v Grčiji Anite Pipan in generalnega sekretarja ZZB NOB Slovenije Aljaža Verhovnika.Ob zaključku slovesnosti so vence položili veleposlanica RS, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije, podžupan Kefalonije, župan Kastra ter tudi predstavnica združenja Mediteraneo, ki neguje spomin na italijanske žrtve, ki si padle na Kefaloniji. Teh je na otoku padlo več kot 9000, saj so po kapitulaciji Italije Nemci brutalno obračunali z dotakratnimi zavezniki in je pokol nad Italijani na Kefaloniji največji zločin nad italijanskimi vojnimi ujetniki v 2. svetovni vojni. Tudi zaradi tega je bila na slovesnosti prisotna tudi italijanska konzulka na Kefaloniji.

V mestu Argostoliju je tudi Spominski muzej o dogodkih druge svetovne vojne. V muzeju so predstavljene zgodbe vojakov divizije "Acqui". Del razstave je posvečen tudi slovenskim partizanom na Kefaloniji, vključno s fotografskim gradivom, povezanim s svečanostmi ob odkritju slovenske spominske plošče v letu 2002, na katerih je sodelovala tudi večja delegacija iz Slovenije. Veleposlanica in sekretar sta si razstavo ogledala ob razlagi članov združenja Mediteraneo, ter se po ogledu tudi vpisala v spominsko knjigo obiskovalcev muzeja.

Obenem je podžupan Kefalonije, Evangelos Kekatos v mestni hiši pripravil tudi delovno srečanje z veleposlanico Slovenije, na kateri so bili zbrani najvišji predstavniki Kefalonije, od predstavnikov otoških mest, pristaniške uprave, gospodarske zbornice ter univerze, ter konzulki Italije in Francije, na katerem je bilo govora o možnostih sodelovanja na različnih ravneh, od turizma, gospodarstva do možnostih sodelovanja Jonske univerze z univerzami v Sloveniji.

Na koncu srečanja je podžupan Kekato predstavniku ZZB Slovenije v znak spoštovanja za delovanje njihove organizacije pri ohranitvi spomina na protifašistični boj slovenskih vojakov med drugo svetovno vojno in spodbujanje demokracije in patriotizma, podelil častno plaketo Kefalonije.

Velika večina slovenskih borcev je bila Primorcev in Istranov, letnik 1923, ki so jih leta 1942 mobilizirale italijanske oblasti in jih najprej namestili v Astio v Italijo, kmalu pa so jih oblasti obvestile, da jih nameravajo premestiti na grško fronto. Temu se je večina uprla in s tem hotela preprečiti odhod. Po prejetju tega obvestila so po mestu v času prostega izhoda uničevali in razbijali trgovine, gostilne, avtomobile in slike fašističnih veljakov. Po zidovih in javnih lokalih so pisali protifašistične znake (srp in kladivo) in parole. Italijanske oblasti so se zato odločile, da bodo večino demonstrantov iz Astija 5. marca 1943 premestile. Manjši del mobilizirancev so razorožile in poslale na Sardinijo v "posebni bataljon". Ostale, večji del Primorcev in Istranov, pa so zaradi njihovega uporništva premestili v Grčijo. V mestu Patras so italijanske oblasti na različne predele Grčije dokončno razmestile štiri "posebne kazenske čete", ki so jih izoblikovali že po izgredih v Astiju. Na Kefalonijo sta bili poslani 215. in 218. "posebna kazenska četa", tja sta prispeli 25. marca 1943. Tudi tu so jih uporabljali predvsem kot delovno silo za popravljanje poti in kopanje zaščitnih jarkov. Primorcem in Istranom je še naprej v okviru tajne organiziranosti uspelo delovati proti italijanski komandi. Povezali so se z grško osvobodilno vojsko (ELAS). Primorci in Istrani so se od ostalih italijanskih vojakov ločili že na videz, saj ponavadi niso nosili orožja oz. streliva niso imeli in so na ovratnikih nosili rdeče znamenje v obliki pike. Takoj po kapitulaciji Italije so se Nemci izkrcali na otoku. Primorci in Istrani so se jim skupaj z grškim partizanskim gibanjem in s skoraj polovico redne italijanske vojske z orožjem uprli. Vendar so predvsem zaradi letalskih napadov, močnih planinskih odredov in izdajstva italijanskih fašističnih oficirjev morali priznati premoč in so padli v njihovo ujetništvo, nemška divizija Edelweiss pa je nad njimi zagrešila enega največjih zločinov nad vojnimi ujetniki med drugo svetovno vojno. V bojih oz. po predaji so Nemci postrelili oz. drugače pokončali več kot 9000 italijanskih vojakov. Boji so trajali do 21. septembra 1943, ko so Nemci imeli proste roke glede novih ujetnikov. Šele naslednji dan, 22. septembra, je namreč prišel ukaz, da ujetih vojakov ne smejo več streljati. Tudi Nemci so nove ujetnike uporabljali kot delovno silo pri gradnji utrdb, rovov, raztovarjanju tovora in izsuševanju močvirij in tu so mnogi zaradi malarije umrli. S pomočjo kurirjev pa jim je uspelo ponovno vzpostaviti zvezo z ELAS-om. Ves čas ujetništva so tako skušali pripraviti vse potrebno za morebitni pobeg, v primeru da bi razmere to dopuščale. Dokončno se jim je pobeg posrečil 13. septembra 1944, nakar so ustanovili svojo partizansko četo »Primorje«.

O časih Italjanske okupacije Kefalonije in nemškemu nasiju je bil po literarni predlogi Louisa de Bernieresa »Captain Corelli’s Mandolin« posnet tudi film Corellijeva mandolina s Penelope Cruz in Nicholasom Cagom, ki je bil na programu slovenskih kinematografov in tudi televizije.

Vir: https://pvdseverkp-po.com/o-drustvu/zgodovina/

Vir: Svobodna beseda

Vir: IFP (posnetki in zadnji odstavek)

Alojz Bajc. Sistory

Ivan Belingar. Sistory

Jakob Bergoč. Sistory

Vincenc Čelik. Sistory

Pavel Ivan Čefarin. Sistory

Franc (Jože) Družina. Sistory

Hubert Fraton. Sistory

Izidor Hvala. Sistory

Janko Hvala. Sistory

Anton Krota. Sistory

Ivan Leban. Sistory

Izidor Remec. Sistory

Ivan Sirk. Sistory

Viktor Skočir. Sistory

                                                   V SPOMIN

                                    TUKAJ, V OKOLICI KASTRA
                                             OBČINE LVATUS
                            SO MED DRUGO SVETOVNO VOJNO
                         OD APRILA DO SEPTEMBRA 1943 BIVALI
                      NEOBOROŽENI SLOVENSKI PATRIOTI, KI SO
                      SEPTEMBRA 1944 V ARGOSTOLI USTANOVILI
                         SVOJO PARTIZANSKO ČETO »PRIMORJE«
                 V SESTAVI VII. BRIGADE E.L.A.S. JONSKIH OTOKOV
                         V BOJU PROTI NEMŠKEMU OKUPATORJU

                                          NA OTOKU SO PADLI:
.
BAJC ALOJZ               1923-15.9.43      LEBAN IVAN                1923-21.9.43
BERLINGAR IVAN      1923-16.9.43      LEBAN ŠTEFAN          1917-21.9.43
BERGOČ JAKOB        1923-21.9.43      LIČEN SLAVKO           1922-10.9.44
BLEDIG SILVO            1920-16.9.43      LENŠČAK BRATKO    1923-16.9.43
ČELIK VENCESLAV    1923-19.9.43      MILJKOVIČ RUDI       1917-20.9.43
ČUFARIN PAVEL         1923-19.9.43      POHLEN FAUST         1922-26.9.43
DRUŽINA FRANC       1923-19.9.43      REMEC IZIDOR           1917-20.9.43
FRATON HUBERT      1923-20.9.43      SIRK IVAN                   1923-1.12.43
HVALA IZIDOR            1920-22.9.43      STARČIČ BORIS         1923-24.9.43
HVALA JANKO            1923-18.9.43      TORKAR JOŠKO         1923-17.9.43
KOŠIČ EUGEN            1921-20.9.43      TUDORIČ MARKO      1922-20.9.43
KROTA ANTON           1923-20.9.43      VIDIČ RIHARD             1922-20.9.43
KOŠUTA KAREL         1922-18.9.43      ΑΓΝΟΟΥMENOI – POGREŠANI   43
                                                  SLAVA PADLIM
.
                  [grb Grčije]                                                [grb Slovenije]   
                    VLADA                                                          VLADA 
          REPUBLIKE GRČIJE                                REPUBLIKE SLOVENIJE    
                                               [zvezda] IX.2002

besedilo je tudi v grškem jeziku in pisavi

• Jožef Lah. Sistory. 
  datum rojstva: 30. 11. 1904, kraj rojstva: Dobravlje, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Primorski odred, datum smrti: 25. 8. 1943, kraj smrti: Vogrsko, kraj pokopa: Vogrsko, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske vojaške/policijske enote 

• Fotografija: Lah Jožef Geneanet, Pokopališče Utovlje – Sežana, str. 2. 

                       DRUŽINA 
                           LAH 
JOŽEF   * 30. 11. 1904    + 11. 9. 1943 [fotografija v medaljonu]