| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Komenda, Pokopališče, Čebulj Janez, Franc in Jakob |
Slstory navaja Ime in priimek: Janez /Ivan/ Čebulj, Oče; Janez, Mati: Marija, Po domače: Pirčev, Datum rojstva: 01. 11. 1916, Kraj rojstva: potok pri Komendi, Kraj bivanja: Potok pri Komendi, Poklic (soc. status): absolvent medicine, Datum smrti/izginotja: 18. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Podboršt, Kraj pokopa; Komenda. »PODBORŠT PRI KOMENDI Spomenik pri hiši št. 3, kjer so 18.4.1944 padli terenci Ivan Čebulj, Ivan Orešnik in Stane Simončič; spomenik postavljen leta 1959.« (Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 215) Glej tudi: spomenik pred hišo Podboršt pri Komendi 3.
______________________________________________________________________ Slstory navaja Ime in priimek: Franc Čebulj, Oče: Franc, Mati: Marija, Po domače: Pirčev, Datum rojstva: 30. 01. 1913, Kraj rojstva: Potok pri Komendi, Kraj bivanja: Potok pri Komendi, Datum smrti/izginotja: 17. 03. 1945Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau. ______________________________________________________________________ »2. ČEBULJ Franc, obveščevalec VDV v Komendi. Neugotovljenega dne julija 1944 so domobranci iz Cerkelj ujeli njega in brata Jakoba. Odpeljali so ju v postojanko Cerklje, kjer so ju zasliševali. Predali so ju Nemcem. Franc je umrl v Dachauu neugotovljenega dne. (Vir: Jože Vidic, Sedem krst za Ronkarjevo družino, str. 362)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 63) »Tako so policisti in raztrganci naglo in nepričakovano 18. aprila 1944. leta vpadli na Komendsko Dobravo. Ropali so po hišah in zmerjali ljudi z banditi. […] Prejšnji večer so se na Komendski Dobravi zbrali domala vsi politični delavci kamniškega okrožja. […] Seminaristi Janez Čebulj-Ivo, Ivan Orešnik-Samo, Srečo Cerar-Črt in Maks Simončič-Pet so jo mahnili proti Komendi. […] Ležali so na mahu z razprto brošuro pred seboj. Občasno so izmenjali mnenje o tem ali onem, potem so spet utihnili in se poglobili v študij. Ob enih jim je fantič Milan (menda z Brega pri Komendi) prinesel v kanglici kosilo. Dober tek so izgubili v tistem trenutku, ko so iz dobravške smeri zaslišali strele. Nemci! Mar nas spet hajkajo? Z veliko naglico so pojedli in se zamislili: Kam sedaj? (1) […] Namesto da bi šli globlje v gozd, so krenili po cesti Komenda–Komendska Dobrava […] Zbežali so po potoku navzdol proti Podborštu. Črt je padel v tolmun in ostal v vodi, Nemci pa so streljali in tekli za bežečimi. Pred Podborštom sta Janez Čebulj in Maks Simončič-Pet skušala uteči prek travnika proti gozdu, a sta tu oba padla. […] Padle politične delavce OF Čebulja, Orešnika in Simončiča so Nemci naložili na voz in odpeljali v Komendo, kjer so jih položili pod hrast nasproti Mejača (ta hrast še stoji). Tu so dva dni ležali v opozorilo ljudem. Janez Čebulj-Ivo je bil kmečki sin s Potoka pri Komendi, sicer pa študent medicine. Pri Okrajnem odboru OF Komenda je bil referent za propagando. Njegov brat Franc je bil obveščevalec pri VDV, Jakob pa je bil doma kot aktivist OF. Julija 1944. leta so domobranci doma ujeli oba brata in ju odpeljali v domobransko postojanko v Cerklje, kjer so ju zasliševali in mučili. Franc je umrl v taborišči Dachau.« (Jože Vidic, Sedem krst za Ronkarjevo družino, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 380, 381, 382)
|
Pokopališče Komenda, desna stran, ob zidu, ki meji na novi del pokopališča. |
RODBINA PIRČEVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
15.7.2023. 00:00 |
20.9.2025. 15:40 |
— |
— |
Komenda |
K. o. 1904 Kaplja vas, parc. št. 2 |
|
Spominska plošča Veri Šlander in Dušanu Kraigerju |
Vera in Dušan sta padla pod Tolstim vrhom in štab grupe odredov je sklenil da se pred sovržniki umaknejo proti Menini. Naložili so ju na zasilna nosila in krenili na pot. Ker pa je bila močna sovražna zaseda na prelazu Lipa so se vrnili nazaj na Čreto ju pokopali na Kozjem lazu in skrbno grob zamaskirali.... Vir: Rado Zakonjšek - Velika preiskušnja Viktor Šošter - Dobroveljski Miha pravi o tej borbi naslednje: Vir: Stane Terčak, Na Dobrovljah smreke cveto - Planinski vestnik, 1959/12. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 200-201. Glej tudi: Spomenik padlima borcema Veri Šlander in Dušanu Kraigherju |
Po gozdni cesti iz vasi Potok mimo Doma planincev na Farbanci proti Sv. Joštu do Kozjega laza - 10 km. Od gozdne ceste do spomenika je 10 minut hoda. |
dr. Dušan Kraiger + 8.2.1908 Vera Šlander + 19.2.1921 Padla + 15.6.1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik |
— |
19.9.2025. 16:35 |
— |
— |
Nazarje |
Šmartno ob dreti, p.š.1189/1, Nadškofija Ljubljana in Republika Slovenija |
|
Zali Log, pokopališče, Koblar Matevž |
SIstory navaja Ime in priimek: Matevž Koblar, Oče. Anton, Mati: Neža, Datum rojstva: 10. 09. 1926, Kraj rojstva: Potok, Kraj bivanja: Potok, Datum smrti/izginotja: 29. 06. 1944, Kraj smrti/izginotja: Kamnik, Kraj pokopa: NULL.
|
Pokopališče Zali Log, spodnji del, ob zidu, vzporednem s cesto Železniki–Zali Log in najbližjem tej cesti. |
[križ]
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
24.7.2023. 00:00 |
20.9.2025. 15:45 |
— |
— |
Železniki |
K. o. Zali Log, parc. št. 22/4 |
|
Sidro |
Sidro, pripeljano s slovenske obale (ni pa prišlo, kot pravi priljubljena urbana legenda, z italijanske čezoceanke Rex), je bilo na Kongresnem trgu postavljeno leta 1954 v počastitev ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 16. |
Na sredini severnega roba parka Zvezda, Kongresni trg, Ljubljana |
SIMBOL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in sliki Mojce Župančič |
15.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.11.2023, dodal fotografijo 3/3 Mojce Luštrek |
sidro |
Ljubljana |
Ljubljana mesto, 3200/1 |
|
Padli telovadci, Vrhnika |
Kamnita plošča sive barve, velikosti 60 x 50 cm, s štirimi vijaki privita na zid, levo od vhoda v stavbo telovadnice TD Partizan. Na plošči so vklesana imena padlih borcev, telovadcev vrhniškega Sokola. Spominsko znamenje so odkrili člani Športnega društva Partizan Vrhnika, 1955. leta. |
Tržaška 9, Vrhnika |
1941 [zvezda] 1945 PADLIM TELOVADCEM ŠIMNIC KONDRAD SLAVA JIM! PARTIZAN, 19. 6. 1955 |
— |
1955 |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 10. 2. 2017. |
— |
26.7.2025. 11:13 |
Standardiziral ime spomenika, izpolnil rubrike vrsta, kategorija, čas postavitve, zmanjšal razmike pri besedilu ... M. Hladnik 26. 7. 2025 |
Spominska plošča |
Vrhnika |
k.o.2002, parc.št.:2819/8 |
|
Spomenik na grobišču Fluder |
Gospodinja Tončka Tesovnik se spominja pripovedi tasta in moža o poboju. Pripovedovala sta, kako so jih pred usmrtitvijo peljali mimo domačije. Preden so jih ubili, so jih fotografirali in obstaja tudi fotografija pobitih. Trupla so pustili, da so jih pozneje domačini pokopali. Potomci ubitih prihajajo na grob in se družijo s Tončko. Prihajajo potomci ubitega Alojza Jermana z Dolskega pri Ljubljani(doma je imel šest otrok in nosečo ženo), drugi je bil s Trške gore pri Novem Mestu, tretja je bila ženska s Skornega, iz Maribora je bil Pirtovšek, eden pa je bil rudar iz Trbovelj, ki so ga po vojni rudarji prekopali. Znane žrtve so še Napotnik, Taufer in Cimrle. Otvoritev spomenika je bila leta 1960. Avtor spomenika je arhitekt Dušan Samec. Vir: KO ZB za vrednote NOB Ljubno ob Savinji EŠD 4576 |
Na ljubenski obvoznici zavijemo levo in se pelejemo mimo skakalnic do kmetije Fluder. Do sem je 1,5 km. Pri kozolcu zavijemo levo in po 300 m pridemo do travnika kjer stoji spominsko obeležje.N:46 20 32, E:14 49 21, 470 m |
TU JE OKUPATOR PRED USTRELITVIJO ZVERINSKO MUČIL ŠESTNAJST RANJENIH BORCEV NOV ZAJETIH V BOLNIŠNICI NA PETKOVEM JANUARJA 1945" |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 19.6.2018 |
— |
— |
— |
Granitna skulptura |
Ljubno |
K.o.:Savina, parc.št.:708, lastnik:Martina Bezovšek |
|
Trnava |
Granitni blok, posvečenim žrtvam fašističnega nasilja na Trnavi med leti 1941 - 1945. Nad napisom vklesana peterokraka zvezda. EŠD 10465 |
Pod drevesom pred Hmeljarskim domom, h. št. Trnava 5a, na vzhodnem koncu vasi. |
PADLIM BORCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
7.5.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Braslovče |
— |
|
Senožeče - Spomenik padlim in žrtvam NOB |
Celoten spomenik je postavljen v spomin na padle borce oz. žrtve vojnega nasilja v vaseh krajevne skupnosti Senožeče. Spomenik je bil odkrit 27. 8. 1967 (v Registru nepremične kulturne dediščine je prišlo do tiskarske napake in je zapisana napačna letnica 1976). Pobudo za postavitev spomenika je prevzela Zveza borcev in krajevna skupnost Senožeče. Ob odkritju je bila izdana brošura Senožeče v borbi in izgradnji. Senožeška pokrajina v preteklosti in sedanjosti. Skupno je na tleh krajevne skupnosti Senožeče padlo 42 borcev in 25 žrtev vojnega nasilja. Od leve strani je postavljen zid z imeni vseh sedmih vasi v krajevni skupnosti Senožeče. Desno od zida je spominska plošča z zgoraj navedenimi verzi Kajuha. Kip v ospredju je delo kiparja Marjana Keršiča, ki prikazuje moža, ki je zaradi hudih muk na koncu svojih moči. Kasneje sta bila na desni strani dodana še doprsna kipa v čast Pepci Čehovin - Tatjani in Niku Šturmu - Tarzanu. Odkrita sta bila 15. 9. 2002. Oba borca sta bila za Senožeče in okolico pomembni osebnosti, saj sta s svojo vključitvijo med partizane služila za zgled številnim drugim okoliškim prebivalcem, ki so se uprli okupatorju. Literatura: Benedik, Franc et al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978. Dolenc, Ervin. Senožeče: skupnost na prepihu. Koper: Rubic Trade, 1994. »Povelje štaba XXX. divizije z dne 4. junija 1944 podrejenim enotam za napad na nemško-domobransko postojanko na razdrtem in za demonstrativni napad na Senožeče in Postojno.« V: Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del 6, Knj. 14, Borbe v Sloveniji 1944 (1. junij-15. julij), ur. Jože Čertalič in Jože Novak, str. 113-114. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972. »Poročilo štaba IX. korpusa NOVJ z dne 20. junija 1944 glavnemu štabu NOV in PO Slovenije o aktivnosti podrejenih enot v prvi polovici junija.« V: Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del 6, Knj. 14, Borbe v Sloveniji 1944 (1. junij-15. julij), ur. Jože Čertalič in Jože Novak, str. 307-315. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972. Savnik, Roman, ur. Senožeče v borbi in izgradnji. Senožeška pokrajina v preteklosti in sedanjosti. Senožeče: Krajevni odbor ZB NOV, 1967. Sila spomina: Senožeče, Štjak, Vrabče 1965-1991, ur. Lea Franetič et al. Nova Gorica: Branko, 2015. Sotlar, Rezka. »Kopija življenjepisa sestre.« 40 let kulturnega društva PEPCA ČEHOVIN – TATJANA Senožeče. Senožeče: Kulturno društvo Pepca Čehovin – Tatjana, 2014. Ustni vir: Rado Meden, rojen ?, Senožeče. http://www.24ur.com/novice/slovenija/obletnica-prikljucitve-primorske.html http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=13472&submit.x=7&submit.y=6 Fotografije: E. Franetič, december 2016. |
Spomenik je postavljen tik ob glavni cesti skozi Senožeče, med nekdanjo osnovno šolo in trgovino. |
Na spominskem zidu je sedem kvadrov, ki predstavljajo vse vasi krajevne skupnosti Senožeče, katerih imena so vklesana nanje. . Na spominski plošči je napisano: MOJE TELO PRETEPENO POGLEJTE LICA OTEKLA, USTA NABREKLA, MOJE DLANI KRVAVEČE, MOJE OČI PLAMENEČE! BIL SEM ZEMLJAK, VSAK MOJ KORAK, SVOJI SEM ZEMLJI PODARIL... PA SO PRIŠLI TI PREKLETI HUDIČI KODER SO ŠLI, SO ZA NJIMI MRLIČI... KAJUH . Na podstavku doprsnega kipa Pepce Čehovin - Tatjane je napis: PEPCA ČEHOVIN - TATJANA ROJENA PADLA 25. 1. 1921 13. 3. 1943 PRVA PRIMORSKA PADLA PARTIZANKA SENOŽEČE 15. 9. 2002 . Na podstavku doprsnega kipa Nika Šturma - Tarzana je napis: NIKO ŠTURM - TARZAN ROJEN PADEL 20. 12. 1912 27. 2. 1943 EDEN IZ SKUPINE PRVIH AKTIVISTOV OF NA PRIMORSKEM SENOŽEČE 15. 9. 2002 |
— |
— |
— |
— |
Elena Franetič, december 2016 |
21.6.2021. 00:00 |
— |
Dodal sliko kipa iz JSNP. M. Hladnik 1. 5. 2021, nadomestil z novimi posnetki 20. 6. 2021 |
kipi s spominskimi ploščami |
Divača |
— |
|
Tine Poglajen - Blisk |
Slučajno najdeno obeležje. Slika partizana je iz Litijskega zbornika NOB, 1969, 295. |
Ob cesti nasproti hiše Tuji Grm 21. Plošča iz črnega marmorja na podstavku tiči pod grmičkom. |
14. 8. 1943 JE TUKAJ PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetkih in podatkih zakoncev Luštrek. |
19.12.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Ljubljana |
— |
|
Spomenik na domačiji pri JUNČKU na Kozjem vrhu |
Lackov odred je v letih 1944-1945 operiral po kobanskem hribovju na levi strani reke Drave. V začetku marca leta 1945 je prispel tudi do Junčka in Bogatca pod Košenjakom in tu plačal svoj največji krvni davek. Usodnega dne 7. marca (Marjan Žnidarič navaja 3. marca, opomba MK) leta 1945 so okupatorji kar dvakrat napadli Junčkovo in Bogatcevo domačijo, kjer se je po uspelih akcijah na avstrijski strani kobanskega, zadrževal drugi bataljon Lackovega odreda. Prvi nemški napad so Lackovi partizani junaško odvrnili in v tem boju smrtno ranili takratnega šefa dravograjskega Gestapa in zloglasnega vojnega zločinca Platzla. Lackovci so bili zelo ponosni na to zmago in nihče ni pričakoval, da se bodo Nemci tega dne še vrnili. Zgodilo pa se je prav to. Že v večernem časuje sledil njihov drugi napad in to z druge strani ter z večjo silo. Pri Junčku in Bogatcu so bili Lackovi borci hudo presenečeni. V hudem boju, ki je prisilil Lackovce k umiku po globoko zasneženi čistini. Od vsepovsod so bili izpostavljeni ognju sovražnikovega orožja. Hraber Bataljonski obveščevalec tov. Kijev je s svojim mitraljezom nekaj časa zadrževal pobesnele Nemce in svojim soborcem nakazoval smer umika. Boj pri Junčku in Bogatcu je bil eden najbolj tragičnih bojev Lackovega odreda z Nemci. V neenakem boju je padlo 16 borcev, med njimi dve partizanki. Okupator je pobijal tukajšnje domačine, jim požigal domačije in jih nekatere še žive zmetal v ogenj. VIRI: Janko MESSNER-MORIŠČE DRAVOGRAD 1946-več ponatisom zadnji 2010, Ludvik PUŠNIK -PO POTEH SPOMINA 2008,Občina Dravograd STIČIŠČA POTI 2005, Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 211. EŠD 7454 Spomenik je bil postavljen leta 1966. |
Obeležje se nahaja na kmetiji p.d. JUNČKO na Kozjem vrhu št. 3 ob lokalni cesti Dravograd-Ojstrica-Kozji vrh-Pernice- Bistriški jarek-Muta. Dostop po večinoma makadamski cesti je možen z vsemi prevoznimi sredstvi . |
Na plošči je napis: 7. MARCA 1945 JE NA TEH HRIBIH V BORBI IZGUBILO ŽIVLJENJE 27 BORCEV LACKOVEGA ODREDA. OKUPATOR JE POŽGAL: MEŽNARIJO, KOCHOVO, PEČOVNIKOVO, JUNČKOVO IN BOGATČEVO DOMAČIJO. V NJIH JE ZGORELO 11 ŽRTEV, USTRELJENE SO BILE 4 ŽRTVE. TI BOŠ ŠE OSTAL, JAZ BOM ŠE ŽIVEL, KER NE MORE MISEL SE SPREMENITI V PEPEL. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Milan PONGRAC , avgusta 2017 |
— |
— |
— |
lomljena granitna plošča - nepravilne oblike |
Dravograd |
K.o. Kozji vrh ; parcelna št. 54/1 ; |
|
Kum |
— |
Na severni fasadi planinskega doma na Kumu. |
Padlim planincem v NOV. Moči, okrepljene v planini, moči, podarjene domovini. PD Kum |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 7. 4. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Trbovlje |
— |
|
Moravče, pokopališče, Janež Terezija in Jernej, Bizjak Jernej in neznani partizan |
Janež Terezija: SIstory navaja Ime in priimek: Terezija Janež, Oče: Janez, Mati: Ivana, Po domače: Tinčkova, Datum rojstva: 19. 10 1891, Kraj rojstva: Zgornje Koseze, Kraj bivanja: Zgornje Koseze, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): posestnik, Datum smrti/izginotja: 17. 09. 1943, Kraj smrti/izginotja: Zgornje Koseze, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. Janež Jernej: SIstory navaja Ime in priimek: Jernej Janež, Oče: Anton, Mati: Terezija, Po domače: Tinčkov, Datum rojstva: 12. 08. 1919, Kraj rojstva: Zgornje Koseze, Kraj bivanja: Zgornje Koseze, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): posestnik, Datum smrti/izginotja: 17. 09. 1943, Kraj smrti/izginotja: Zgornje Koseze, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. |
Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče (Jernej Bizjak), P: B, V: 3, S: 1 0 (Iskalnik grobov Domžale - Moravče Dostop: 18. 4. 2024) |
17. 9. 194[4?, 3?] [sta dala svoje življenje] za domovino JANEŽ TEREZIJA Naj jim bo lahka slovenska zemlja |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
18.4.2024. 00:00 |
20.9.2025. 17:16 |
— |
— |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
Spomenik Đuri Đakoviću in Nikoli Hećimoviću |
Litoželezna doprsna kipa Đure Đakovića in Nikole Hečimovića na škarpi, do katere so urejeni stopniščni dostopi. Aktivista so v času šestojanuarske diktature, 24.4.1929 ubili v Šelejevi grabi. Posmrtne ostanke so 1947 prenesli v Beograd. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 233. EŠD 17581 |
Sveti Duh na Ostrem vrhu, na križišču. Hiša v bližini: Sveti Duh na Ostrem vrhu 49 |
Đuro Đaković, 1886 - 1929 Nikola Hećimović, 1900 - 1929 Po ukazu protiljudskega režima sta bila Đuro Đaković, organizacijski sekretar CK KPJ in Nikola Hećimović, sekretar CK rdeče pomoči Jugoslavije, umorjena 25. 4. 1929 v Šelovi grapi ob državni meji. Spomenik so postavili pred VI. kongresom KPJ leta 1952 Titovi graničarji. Dopolnjen je bil leta 1979. / Po naredbi protunarodnog režima bijahu Đuro Đaković, organizacioni sekretar CK KPJ i Nikola Hećimović, sekretar CK crvene pomoći Jugoslavije, umoreni u Šelovoj grapi uz državnu granicu. Pred VI. kongresom KPJ 1952 godine. Spomenik su postavili Titovi graničari. Bio je dopunjen 1979 godine. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, Junij 2019 |
— |
— |
S.Gradišnik, dodala foto št.4, 20. 4. 2023 |
Park z dvema kipoma in spominskim kamnom |
Selnica ob Dravi |
K. o. 625 Gradišče, parc. št. 783/2 |
|
Francu Dolinšku, Čemšeniška planina |
Granitna piramidna skala na pravokotni betonski ploščadi. Na sprednji strani
je pritrjena pravokotna plošča z napisom. Spominski kamen (odkrit 1956) je
posvečen partizanu Francu Dolinšku. |
Zahodno od planinskega doma na Čemšeniku. |
NA TEM MESTU JE PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, foto Franc Štibernik 16. 5. 2020 |
24.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Naravni kamen z marmorno ploščo. |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Radovljica - Tovarna Almira |
Spominsko ploščo, delo kamnoseka Alojza Vurnika, je vzidal kolektiv tovarne pletenin in nogavic. Odkrili so jo 15. septembra 1956. Kovinsko skulpturo, delo pisatelja Toneta Svetine, je vzidal Kolektiv Almire in odkril leta 1975. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 170. |
Na vzhodnem pročelju tovarne, št. 2. |
Za svobodo, za socializem, so padli v NOV Fink Ivanka Slava jim! Kolektiv tovarne pletenin in nogavic 15. IX. 1956 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 27. 8. 2011 |
— |
— |
— |
skulptura in plošča |
Radovljica |
K. o. 2157 Predtrg, parc. št. 92/1 |
|
Sedež biroja KPJ, Velenje |
Leta 1928 se je biro CK KPJ preselil iz Beograda v Zagreb, konec 1929 iz Zagreba v Ljubljano, marca 1930 pa iz Ljubljane v Lokovico. Po velikem vdoru policije v partijsko organizacijo v Sloveniji so preiskovalni organi ugotovili, da so se od 9. marca do 10. maja 1930 v Stropnikovi hiši zadrževali komunistični funkcionarji in organizatorji: Žika Pečarski-Ribarac, Krka Stanisavljević, Risto Samarđić-Starić, France Klopčič-Tišler.
|
Iz neznanih razlogov je bila spominska plošča prestavljena na centralni spomenik NOB v Pesje. |
V TEJ HIŠI JE BIL OD MARCA DO MAJA 1930 ILEGALNI SEDEŽ BIROJA CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE. To je bilo na Kavretovi hiši. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 26. 11. 2025 |
21.1.2023. 00:00 |
27.11.2025. 16:46 |
— |
Spominska plošča |
Velenje, Partizanski spomeniki št.38 |
— |
|
Padlim borcem 9. SNOUB, Makoše |
V vasici Makoše je postavljena naravna kamnita gmota (višina 180 cm) z vklesanim napisom. V Makoše je v noči od 24. na 25. marec 1943 prišel 3. bataljon IX. kočevske brigade iz sestava XVIII. divizije. Brigada je bila razporejena na območju Blok-Dan-Makoš in Poloma. Po nemški ofenzivi jeseni 1943 je sovražnikvzpostavil več močnih oporišč, med drugimi tudi v Ribnici. XVIII. divizija je dobila nalogo, da ga iz strateških razlogov likvidira. V pripravi za napad je divizijsko poveljstvo predvidelo nov razpored svojih sil. Med drugim naj bi se zamenjala 4. bataljon IX. brigade, ki je bil na črti Polom-Vrhovec s 3. bataljonom iste brigade, ki je bil nastanjen v vasi Vinice. Zamenjava naj bi se izvedla v Makošah. Po nočnem pohodu so borci 3. bataljona 25. marca 1944 ob 8. uri prišli v Makoše. Štab bataljona je za moštvo odredil počitek, odredil le 3 stražarje in na teren poslal tri bojne patrulje. Na osnovi izdaje sta istega dne iz Kočevja in Ribnice krenili dve koloni Nemcev in domobrancev, skupaj 450 mož. Spotoma so zajeli partizansko izvidnico, se izognili zasedi in patrulji in silovito napadli speče borce. Po komaj 15 minutnem boju je padlo 17 borcev, nekaj je bilo ranjenih in ujetih 67 . 22. julija 1965 je bil odkrit omenjeni spomenik, ki je bil narejen po osnutku gradbenika Janka Hrena. EŠD 22461 |
Iz Dolenje vasi po cesti v smeri Male gore do naselja Lipovec, preko železniškega prehoda po gozdni makadamski cesti do naselja Makoše. Spomenik stoji na travniku blizu razcepa poti. |
K VEČNI STRAŽI SMO SE ZBRALI IN LEGLI SMO MED TVOJE KORENINE ŠE MRTVI BOMO VAROVALI SVOBODO NAŠE DOMOVINE. . SEDEMNAJSTIM BORCEM 3. BATALJONA IX. SNOU BRIGADE XVIII. DIVIZIJE NOV IN POJ PADLIM NA TEM KRAJU 25. MARCA 1944. |
— |
— |
— |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017, dop. Daniel Divjak 5.januar 2018, 19.3.2022 |
19.3.2022. 00:00 |
— |
19.3.2022 dodal posnetke 2-4 D.Divjak |
Spomenik |
Ribnica |
K.o. 1626 GORIČA VAS, št.p. 2370/5 |
|
Vrhovci |
Prvotno obeležje je stalo v vznožju gozda ob odcepu ulice Pod jezom s Ceste na Vrhovce. Arhitekta Vlasto Kopač in Peter Trpin. Postavljeno leta 1977 kot nadomestek prvotnega spomenika, odkritega 18. julija 1950 (arh. Peter Trpin). Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 72. EŠD 22807 |
Vrhovci, v parku ob križišču Ceste na Bokalce in Ceste na Vrhovce, pred OŠ, Cesta na Bokalce 1, Ljubljana. |
V UPORU SE JE RODILA SVOBODA
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. & M. Hladnik 6. 1. 2018 |
18.9.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 18. 9. 2023, dodal fotografijo 3/2 Mojce Luštrek in uredil Besedilo na spomeniku |
okrogel obelisk z rdečo zvezdo |
Ljubljana |
Šujica, 2177/2 |
|
Družini Šoln, Šoštanj |
Na fasado Šolnove hiše je pritrjena marmorna spominska plošča, odkrita v
spomin na pet članov družine Šoln, ki so padli v drugi svetovni vojni. |
Levstikova 6, Šoštanj |
Iz te hiše so dali življenje za svobodo: borci: kot žrtve: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 4. 2017
Stane Gradišnik, 29.5. 2020 |
— |
— |
9. 10. 2021 dodal fotografije S.Gradišnik. |
spominska plošča |
Šoštanj |
— |
|
Idrija, Spomenik padlim v NOB in rudarjem |
Spomenik je posvečen padlim borcem in žrtvam fašizma v NOB, ter idrijskim rudarjem. Postavljen je bil 29.8.1953, stoji pa na Mestnem trgu. Plastika je delo akademskega kiparja Toneta Kralja. https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Kralj. Trg je bil leta 2005 prenovljen. Stoji na mestu župnijske cerkve s. Barbare. Temeljni kamen zanjo je 10.avgusta 1622 blagoslovil ljubljanski škof Tomaž Hren. Spomladi 1945 je bila v letalskem napadu cerkev poškodovana in leta 1951 porušena. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 253. |
Mestni trg v centru Idrijie, hiša v bližini: Mestni trg 14 |
NI MAR SMRTI NAM BILO NE TRPLJENJA. KO NAŠI UPI SO POGNALI KLAS, ZAHVALA VAM, KI STE PRELILI KRI. |
ing. arh. Viljem Stermecki (načrt), Tone Kralj akad. kipar (kip) |
29. 8. 1953 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17. 2. 2018 |
— |
25.12.2025. 20:03 |
— |
Kip |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 1360/1 |
|
Nekdanja šola v Gorjušah |
Spominska plošča tečaju voditeljev SKOJ-a za jeseniško okrožje jeseni 1944, odkrita 3. 10. 1954, ob 35. letnici SKOJ-a, na pobudo Občinskega komiteja LMS Bohinj. Izdelali so jo v livarni Železarne Jesenice. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 99-100. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247. EŠD 14225 Po poti spominov |
Na levem delu vzhodne fasade šole, ki je bila zgrajena 1937 in je bila po vojni trgovina, danes Gorjuše 36. Za hišo, na nasprotni strani dvorišča. Plošča je res na nenavadno čudnem mestu, tako da sva jo našla šele pri drugem obisku. |
TU SE JE VRŠIL V ODKRITO OB PRILI 35 LETNICE SKOJA OBČINSKI KOMITE LMS BOHINJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. in 26. 7. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Bohinj |
— |
|
Spominsko znamenje pri Lesjaku |
Na Lesjakovi domačiji v Kprivni je spominska plošča dvema padlima borcema zaščitne čete Vzhodnokoroškega odreda. |
Ob cesti Koprivna - Sv. Jakob je ob odcepu ceste v hrib in k izviru reke Meže domačija Lesjak. kjer je spominska plošča na fasadi hiše. |
V BOJU STA PADLA, ŽIVLJENJE STA DALA LESJAK BOLTEŽAR - ROJ. 1923 PADEL MAJA 1945 KREČ MELHIOR - ROJ 1924 SLAVA NJUNEMU SPOMINU |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
— |
Plošča na pročelju hiše |
Črna na Koroškem |
— |
|
Vojsko, grobišče Vojščica |
Partizansko pokopališče na Vojščici je nema priča hudih bojev nemške ofenzive na glavnino IX. Korpusa v začetku leta 1945. Pokopališče ima nagrobne kamne v obliki svinčenk (pri nabojih) razporejene v več vrstah. Na njih so imena pokopanih. Pokopanih je 305 borcev, od tega 226 znanih, 79 neznanih, 9 pripadnikov tuje narodnosti, 2 narodna heroja (Anton Šibelja - Stjenka in Boško Dedeić - Pop). Pred pokopališčem je kamnit obelisk z vklesanim posvetilom. Arh. Savin Sever, Milko Kožar, Edvard Ravnikar, 1956.
Vir: Zavod za spomeniško varstvo - Gorica Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 260-261. Geslo: herojgrob1234 |
250 m ZA hišo Vojsko 78, na desni strani ceste, če prihajamo z Vojskega |
GLEJTE TOVARIŠI TO SO GROBOVI KOKOŠAR LUDVIK 1924 |
Arh. Savin Sever, Milko Kožar, Edvard Ravnikar, 1956. |
22. 7, 1956 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017 foto ok. 2000, dopolnila Danica Markič 18. 5. 2018 |
— |
26.12.2025. 20:56 |
M. Kermavnar, 4.10.2022, dopolnil opis, napis na spomeniku |
Grob(išče) |
Idrija |
K. o. 2696 Vojščica, parc. št. 803/8 |
|
Kip partizana |
.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 271. |
Na Žagi za spomenikom pri trgovini v parku zadaj. |
SPOMENIK PARTIZANA, KI GA JE IZDELAL TULIO TAMARO IZ NABREŽINSKEGA MARMORJA IZ TRSTA V SPOMIN PADLIM BORCEM 2. SVETOVEN VOJNE IN UMRLIM V INTERNACIJI, JE BIL POSTAVLJEN LETA 1947 V ČASU ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE S POMOČJO PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV VAŠČANOV TER ZAVEZNIŠKE UPRAVE. KASNEJE SO MU DODALI KAMNITI PODSTAVEK, NA KATEREM SO BILA NAKNADNO ZAPISANA IMENA PADLIH TER GA S TEM DVIGNILI PRECEJ VISOKO. Z LETI SE JE POJAVILO NEGODOVANJE O SPOMENIKU. PARTIZAN IMA NAMREČ AMERIŠKO UNIFORMO IN AMERIŠKO OROŽJE. LE KAPA Z ZVEZDO, KI LEŽI NA NJEGOVIH STOPALIH, DOKAZUJE, DA NAJ BI TO BIL PARTIZAN. SPOMENIK JE BIL LETA 1977 ZAMENJAN Z NOVIM - DANAŠNJIM SPOMENIKOM. SPOMENIK KAMNITEGA PARTIZANA JE BIL PRESTAVLJEN PRED OŠ NA ŽAGI IN TAM OSTAL DO LETA 2013, KO GA JE KS ŽAGA ZARADI PRENOVE ŠOLE PREMAKNILA NA NJEGOVO DANAŠNJO LOKACIJO, TOREJ V BLIŽINO NJEGOVEGA PRVOTNEGA MESTA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič,1.7.2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, fotografije 3, 4/1 in 4/2 |
Kip |
Bovec |
2212 ŽAGA, 904/1 |
|
Trem padlim borcem v Beričevem |
Kenotaf je bil urejen leta 1957. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 17. EŠD 19800 |
Na JZ robu pokopališča v Beričevem, na notranji strani pokopališkega zidu, tik desno od vhoda. |
1941--1945 SLAVA NJIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 7. 2018 |
— |
— |
— |
nagrobnik v obliki Triglava in z zvezdo |
Dol pri Ljubljani |
1760 BERIČEVO, 10/1 |