| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominska plošča Jožetu Strupiju |
OPIS SPOMENIKA: Vzidana podolgovata plošča iz rdečkastega marmorja s škofjeloškega Kamnitnika (velikost 50 cm x 35 cm). Napis je vbočeno (reliefno) izklesan in neobarvan. Spominsko ploščo je dal vzidati mestni odbor ZB Kranj leta 1952. Načrt za ploščo je napravil arhitekt Marijan Šorli. Na zadnji sliki je prvotna spominska plošča, ki je bila vzidana na pročelje sosednje stavbe Podrtina, ki je bila kasneje porušena zaradi gradnje kokrškega mostu. To ploščo so svečano odkrili 16. aprila 1949, na predvečer četrte obletnice Strupijeve usmrtitve. Njena usoda je neznana. OPIS DOGODKA: V Naklem pri Kranju je bila, v juniju 1944, na pobudo pomožnega obveščevalnega centra »Grintavec«, ustanovljena, pri Kokrškem odredu, šestčlanska sabotažna skupina. Že decembra leta 1944 so razstrelili bunker na železniški postaji v Kranju. 10. januarja 1945 so minirali hotel »Evropa« v Kranju, dne 22. februarja leta 1945 pa so razstrelili oklopni vagon na kranjski železniški postaji. Konec februarja so ovaduhi izdali Nemcem Strupija. Sovražniku se je potem posrečilo ujeti še Škulja, Križaja in Kopača. Na javni razpravi pred sodiščem, ki je bila 17. aprila 1945 v Kranju, je bil Strupi, rojen 29. aprila 1925 v Naklem, obsojen na smrt z obešenjem, Škulj na smrt z ustrelitvijo, Kopač in Križaj pa vsak na 10 let ječe. Še istega dne je bil Jože Strupi obešen na pročelju sosednje hiše »Podrtine«. Na križišču pred Kokrico pa so gestapovci v tem času ustrelili Alojzija Škulja. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 11-12. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 222. EŠD: 5138 |
V Kranju, na pročelju nekdanjega hotela »Evropa«, Poštna ulica št. 3. |
17. 4. 1945 |
— |
1952 |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZB NOB KO Kranj-center, Lado Nikšič maj 2014 |
28.5.2023. 00:00 |
24.9.2025. 07:57 |
M. Kermavnar, 28.5.2023, dodal fotografijo 3/1.
M.Kermavnar, 24. 9. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil Besedilo na spomeniku in dodal eno fotografijo. |
Spominska plošča |
Kranj |
2100 KRANJ, 7 |
|
Ricmanje, pokopališče Pregarc Danilo |
Danilo Pregarc-Zmaj, po domače Bacćen, se je rodil v Logu 19. marca . Leta 1936 se je zaposlil v žaveljski rafineriji. Tu je spoznal kasnejšega narodnega heroja Antona Šibelja- Stjenka in z njim aktivno sodeloval v protifašističnemu gibanju. Danilo je kot antifašist bil deportiran na Sicilijo. Po vrnitvi domov se je vključil v NOB . Njegovo ime zasledimo že decembra 1941, ko se je udeležil sestanka za ustanovitev prvega odbora za slovensko Istro. Aprila 1943 je postal član rajonskega- 5. dolinskega odbora OF; junija 1943 je postal tajnik terenskega odbora OF v Logu; maja 1944 je bil izbran za sekretarja dolinskega rajonskega komiteja. Bile tudi član dolinskega okrajnega odbora OF. 4. avgusta 1944 pa je postal politični sekretar novoustanovljenega socerbskega okraja nato pa še tajnik izvršnega odbora skupščine v tem okraju. V noči s 17. na 18. marec 1945 se je mudil na Plavjah, kjer ga je nepričakovano zajela sovražna izvidnica in ga zaprla v sobo nemške postojanke na Badihi. Odločil se je za beg. Naslednjega jutra je izkoristil trenutek nepazljivosti čuvaja, se pognal skozi okno in stekel proti cesti, a ga je med begom zadela sovražnikova svinčenka. Na kraju, kjer je padel, so prijatelji postavili spominsko ploščo. Vir: Povzetek iz: Spomin na Danila Pregarca, https://www.zb-koper.si/index3.html |
Ricmanje, pokopališče |
PREGARC |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar 19.10.2024 |
19.10.2024. 00:00 |
20.9.2025. 17:53 |
— |
— |
Italija |
— |
|
JEŽICA - Spominska plošča padlim učencem |
Na fasadi nekdanje podružnične šole Daniel Kumar na Ježici je postavljena spominska plošča v spomin na nekdanje učence omenjene šole, ki so med II. svetovno vojno padli kot partizani, bili ustreljeni ali kot žrtve internacijskih taborišč. Ploščo je ob 100 letnici šole 6. junija 1948 postavil Odbor za proslavo 100 letnice osnovne šole na Ježici. Spominska plošča iz črnega marmorja, dimenzije 70 x 100 cm, je vgrajena na naslovu Kališnikov trg 12, kjer je danes ena izmed lokacij izobraževalnega centra Cene Štupar. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 17. |
Z Dunajske ceste se v križišču, kjer je na levi strani hišna številka Dunajska 228, na desni strani pa avtomehanična delavnica oziroma njej nasproti Horse pub, zavije na cesto Ježica in se pride do cerkve na Kališnikovem trgu. Njej nasproti je stavba nekdanje šole. |
IN VSAKOMUR KI MU TEŽKO JE V TEH DNEH PODARIL BOM KOŠČEK SRCA DA SLEDNJEMU SMEH ČEZ OBRAZ ZAIGRA IN SONCE V OČEH ZAŽARI MINATTI V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI 1941 - 1945 JE SODELOVALO 172 NEKDANJIH UČENCEV OSNOVNE ŠOLE NA JEŽICI MED BOJEM JE PADLO 27 UČENCEV V PARTIZANIH 17 JIH JE BILO POKONČANIH V INTERNACIJSKIH TABORIŠČIH TER USTRELJENIH IN UBITIH V DOMAČEM KRAJU. OB 100 LETNICI OSNOVNE ŠOLE NA JEŽICI MAJA 1970 ODBOR ZA PROSLAVO 100 LETNICE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 27. junj 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
1734 JEŽICA, 1128/4 |
|
Dušan Turk |
.
|
Miklošičeva 34, Ljubljana |
(zvezda) TURK DUŠAN je na tem mestu 25. 5. 1942 padel kot žrtev fašističnega nasilja |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 5. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
TABOR, 3767 |
|
PST, znak na začetku poti |
— |
Na križišču Tržaške ceste in Fajfarjeve ulice, Ljubljana |
POT km 0 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetku Mojce Župančič |
16.8.2020. 00:00 |
— |
— |
oznaka poti, smerokaz |
Ljubljana |
Vič, 1563/1 |
|
Prestranek - Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma |
Spomenik je posvečen vsem padlim borcem in žrtvam fašizma iz vasi Prestranek, Žeje, Materja vas, Rakitnik in Grobišče. Prestranek se je med obema vojnama hitro utrdil v močno fašistično postojanko. Prebivalci so bili v glavnem sami po I. svetovni vojni priseljeni Italijani, ki jih je fašistična oblast z raznarodovalnimi nameni pošiljala na okupirano ozemlje. Po kapitulaciji Italije je v Gradu zamenjala italijansko enoto močna SS-posadka s svojo komando. Od tu so Nemci hodili na pohode po vsej Pivški dolini in še dlje, od koder so vozili ujete domačine, partizane in aktiviste. V Gradu so jih zasliševali in mučili, tudi streljali ali pa odpošiljali v koncentracijska taborišča. Po osvoboditvi je posebna komisija pri Krajevnem odboru Prestranek prisostvovala prekopu teh žrtev v neki dolini za Gradom. Železnica, ki pelje preko viadukta, je med vojno pomenila najvažnejšo prometno žilo, ki je takrat povezovala fronto v Italiji z Avstrijo in Nemčijo in so jo zato Nemci močno zastražili. 12. marca 1945 pa so zavezniška letala močno bombardirala Prestranek, razrušila mostove ter sesula pomembne objekte Prestranka: železniško postajo, mostove čez Pivko, tovorno postajo, bunkerje in nemške postojanke. Spomenik stoji v središču naselja, nasproti nekdanjega zadružnega doma in ga sestavlja devet trikotno oblikovanik marmornatih blokov enega na drugem z zamikom. Posamezni elementi, širine 80 in višine 90 cm, imajo prisekane robove po višini ter grobo obdelano površino. Samo tretji spodnji blok ima gladko obdelano površino in na strani, ki je obrnjena proti nižini ima izklesano petokrako zvezdo ter napisano 1941-1945 PADLIM ZA SVOBODO. Ta element ima na desni strani stranico posebej oblikovano tako, da omogoča obešanje venca. Na vrhu spomenika je petokraka zvezda. Z nižjega nivoja pelje do spomenika 19 stopnic ob katerih so na levi strani trije drogovi za obešanje zastav. Spomenik je bil obnovljen, tako stopnice in ograja, kot zgornji plato, kjer ga zaključujeta po treh straneh dva nivoja stopnic ter na sredini ovalna greda s cvetjem in okrasnim grmičevjem. Prostor do ceste je nasut s peskom. Avtor spomenika, ki je bil odkrit 22.julija 1956, je arhitekt Drago Sevnik. EŠD 19374 |
S ceste Postojna-Pivka se zavije desno na Ulico 25. maja ter nato na prvem križišču levo na Ulico padlih borcev. Po njej pridemo na parkirišče, kjer je že viden spomenik ter stopnice, ki vodijo do njega |
[zvezda] 1941 - 1945 PADLIM ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 23. april 2019 |
26.4.2022. 00:00 |
— |
Dodal fotografijo zakoncev Luštrek. M. Hladnik 26. 4. 2022 |
Spomenik |
Postojna |
K.o. 2492-SLAVINA, št.p. 4510/7 |
|
Ljubljana, grobnica narodnih herojev |
Kamnit sarkofag z reliefi in napisi na granitnem podstavku je delo Eda Mihevca in Borisa Kalina, 1949. Verzi so delo Otona Župančiča. EŠD 343 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 70-71. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 26. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 54. . Geslo: herojgrob1234 Geslo: herojgrob123 |
V parku nasproti Trga republike, zahodno od parlamenta, v izteku Župančičeve ulice. |
Domovina je ena nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt. Miha Marinko Stane Semič - Daki Vinko Simončič - Gašper Edvard Kardelj Krištof Boris Kidrič Dušan Kveder - Tomaž Tone Tomšič Slavko Šlander Miloš Zidanšek Franc Rozman - Stane Ivan Kavčič - Nande Milovan Šaranović Dragan Jevtić Ljubo Šercer Janko Premrl - Vojko Majda Šilc |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 4. 2017, foto 25. 4. 2013 |
— |
— |
— |
sarkofag z reliefi |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 2949/4 |
|
Soba tehnike, Predjamski grad |
Soba tehnike Nanos. Ciklostilna tehnika je začela delovati 1941 v Zalogu.
Tiskarski stroj so najprej izdelali sami, potem pa so jih kupovali v Trstu ...
[nedokončano, povzemi].
|
Predjamski grad, Predjama 1 |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.7.2020. 00:00 |
— |
— |
muzejska zbirka |
Postojna |
— |
|
Idrija, Spominska plošča Nikolaju Pirnatu |
Pirnat Niko, kipar, slikar in grafik, partizan in taboriščnik Rojen 10. dec. 1903 v Idriji, u. 9. jan. 1948 v Lj. Študiral je na gimnaziji v Kranju in na realki v Idriji (matura). Štiri in pol leta je študiral na umetn. akademiji v Zagrebu, kjer je 1925 končal tudi specialno kiparsko šolo pri I. Meštroviću; izpopolnjeval se je eno leto v Parizu. Do druge vojne je živel in deloval kot risar v uredništvu »Jutra« v Lj. Med okupacijo je bil l. 1942 interniran v Gonarsu v Italiji. Po zlomu Italije l. 1943 je odšel k partizanom in vodil oddelek za likovno propagando pri Glavnem štabu. Popularen je bil pod imenom kapetan Kopjejkin in Miklavž Breugnon. Dosegel je čin kapetana; odlikovan z Redom bratstva in edinstva in z Redom za zasluge za narod. Po osvoboditvi Beograda je bil politični ilustrator pri »Borbi«; l. 1946 pa je bil imenovan za profesorja risanja na umetn. akad. v Lj. Umetniško se je udejstvoval kot kipar, predvsem kot portretist, kot slikar, risar in grafik, pa tudi kot feljtonist ter prigodniški, polemični, satirični in politični pesnik. Pirnatovo likovno umetniško delo. Kiparsko: portreti: A. Aškerc, Danilo, I. Cankar, J. Jurčič, M. Gorki, V. Radauš, N. Omerza itd. Spomeniki: Sv. Janez Krst. na trnovskem mostu v Lj., Kralj Matjaž na Peci; Idrijski rudar. Oljne slike: Lastni portret, Portret žene in dr. Cerkvene stenske slike skupno z Mežanom v žup. cerkvi v Tržiču. Risbe v Jutru, Našem rodu, Mladem Jutru, Borbi in dr. ilustrativne, politične, karikaturne in satirične. Več lastnih karikatur. Glavno ilustratorsko delo: »Don Kihot«, Župančičev »Ciciban«, Finžgarjev »Gospod Hudournik«, Torkarjev »Blazni Kronos« (1940 konfisciran); ciklus risb »Dekla Ančka«. Kot risar s peresom in tušem ter kot grafik v linorezu se je uveljavil v osvobodilni borbi kot kronist doživljajev, posebno pa l. 1944 z mapama »Naša borba« in »Domovi, ječe, gozdovi«. N. P. je za H. Smrekarjem naš najpomembnejši satirik in karikaturist, čigar delo ima za razburkane razmere med obema vojnama in med osvobodilno borbo dokumentaričen pomen. Razstavljal je v Parizu, večkrat v Lj., Zgb., Bgd. in dr. – Upodobitve: Tovariš IV., št. 3, str. 59 (foto); istotam risana Lastna podoba z zrcalom; Slov. Poročevalec 1948, št. 13 (oljni avtoportrt.); Lj. pravica 1948, št. 21 risana Lastna podoba in cela vrsta drugih lastnih upodobitev in avtokarikatur. – Prim.: Uvod h katal. Razstava moderne slov. oblikujoče umetnosti v Ptuju 9.–25. marca 1941; Nekrolog SPor 1948, št. 11; Fr. Mihelič, N. P. – umetnik in borec SPor 1948, št. 13 (s sl.); M. Bor, Nikolajeva vrnitev istot. (pesem); I. Torkar, Prijatelju N. P. v spomin (pesem); K. B., N. P. – naši mladini, SPor 1948, št. 12; Fr. Uršič, Kipar in grafik N. P., Lj. pravica 1948, št. 21 (s sliko); M. Bor, Izgubljene Nikolajeve ilustracije, istotam; Tovariš IV., št. 3, str. 59 (s sl.). Stl. Francè Stelè Wikipedija EŠD 24290 |
Na pročelju občinske hiše, Mestni trg 1 |
Tu je bil rojen 10. decembra 1903 Niko Pirnat kipar, slikar in grafik |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
— |
— |
— |
Plošča na zidu občinske stavbe |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 1288
|
|
Kranj - Gimnazija |
OPIS SPOMENIKA: V veži gimnazijskega poslopja v Kranju, Koroška cesta št. 13, je v steno vzidana spominska plošča iz črnega marmorja, velikosti 122 cm x 60 cm, črke napisa so bile prvotno pozlačene, sedaj so v rdeči barvi. Spominsko ploščo so vzidali 27. junija 1951. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 10. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 229. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5140 EŠD: 5140, stavbna dediščina |
Kranj, Koroška cesta 13, stavba gimnazije |
V NARODNI OSVOBODILNI VOJNI SO ŽRTVOVALI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič, 29. 2. 2020 |
— |
— |
— |
spominska plošča iz črnega marmorja |
Kranj |
Kranj, 310/1, Republika Slovenija |
|
Spomenik Šiškovim |
OPOMBA: Spominska plošča Šiškovom je do leta 2018 pritjena na S pročelje Šempetrske graščine v Stražišču. Na zahtevo lastnika graščine je KO ZB NOB Stražišče ploščo odstranila z graščine. ostali podatki - glej: Spominska plošča Šiškovim - prvotna lokacija |
na stičišču cest Pot na Jošta in Šempetrske ulice, 70m V od Šempetrske graščine |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Spremembe, dopolnila, popravki: povezava na Geopedia.Vorld ne deluje. Dodal en presledek med _ in x , da se vidi celoten tekst zapisa, ker je povezava drugače predolga. MKER |
Lado Nikšič |
21.11.2021. 00:00 |
20.9.2025. 18:19 |
ostali podatki - glej:
https://www.geopedia.world/?locale=sl#T279_F2518:404_ x1596304.1840756326_y5818190.084698115_s18_b362
M.Kermavnar, 23.1.2024,dodal fotografijo Zdenke Primožič 4/4 iz druge perspektive. V ozadju je vidna stavba prvotne lokacije plošče. |
— |
Kranj |
k.o. Stražišče, 1173/2, MO Kranj |
|
ZALOG pri LJ - dolina potoka Besnice, spomenik delovanju Zaloške čete, ubit prvi okupatorski vojak |
Pripadnika Zaloške partizanske čete Albin Gajzer - Bine in Franc Mazovec - Risto sta tega dne ustrelila prvega nemškega okupatorskega vojaka na tem področju. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 33. EŠD 5708 |
Dolina potoka Besnica in sicer na desni strani ceste od Podgrada proti Volavju. Je okoli 3,5 km od glavne ceste Zalog - Laze. |
Na tem mestu je zaloška partizanska grupa 16. julija 1941 ubila prvega nemškega okupatorskega vojaka v občini Moste Polje. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. junija 2013, 17. 4. 2017 |
— |
— |
— |
železne traverze s ploščo, kraj zgodovinskega dogodka |
Ljubljana |
k.o. 1770, parc. št. 354/2 |
|
Janez Strgar in Feliks Beznik, Koprivnik-Gorjuše |
Posvečeno Janezu Strgarju in Feliksu Bezniku, ki sta padla 14. 3. 1944 v napadu nemških orožnikov na partizansko tehniko Orel. Kamnosek Franc Lagonder po načrtu Krajevne organizacije ZB NOV Bohinjska Bistrica, odkrit 22. oktobra 1961. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 101. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247. EŠD 9162 |
Desno na travniku ob cesti Koprivnik Gorjuše, ob cesti Koprivnik-Gorjuše, 200 m pred h. št. 5. Ledinsko ime je Zagradišče, vzeptina severno je Hribarica |
Padla v NOV Stragar Janez 5. 3. 1910 -- 14. 3. 1944 Beznik Feliks 13. 6. 1918 -- 14. 3. 1944 Slava jima! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 7. 2017 |
— |
— |
— |
ograjen kamen |
Bohinj |
— |
|
Cerov log, Dom pri Miklavžu, spominska plošča spopadu 3. čete I. Dolenjskega bataljona z ital.okupatorji |
EŠD: 11999 Spominska plošča, posvečena spopadu 3. Črtove čete I. Dolenjskega partizanskega bataljona z italijansko okupacijsko vojsko marca 1942, je bila odkrita 1952. leta, obnovljena in dopolnjena pa 1985. leta. Ploščo je izdelal kamnosek Franc Zagorc 1952. leta. Plošča je iz svetlega kamna, velikosti 40 x 40 cm, z vklesanim napisom in s štirimi vijaki pritrjena na zunanji zid Planinskega doma pri Miklavžu na Gorjancih, ki nosi naslov Cerov log 150. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 19. |
Cerov log - mimo kamnoloma proti Trdinovem vrhu - pri odcepu za Miklavž sledimo oznakam. |
31. MARCA 1942 SO SE TU PRVIČ NA GORJANCIH SPOPADLI PARTIZANI S FAŠISTI. BOJ Z NJIMI JE VODILA 3. ČRTOVA ČETA I. DOLENJSKEGA BATALJONA. KO ZB NOV GABRJE - OREHOVICA - ŠENTJERNEJ 4.7.1946 OBNOVLJENO 15.9.1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 14.2.2018 |
— |
— |
— |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Šentjernej |
k.o.1477, parc. št.:3594/106 |
|
LOGATEC, Blekova vas, Kotlice - spomenik posadki ameriškega letala bombnika Liberator |
EŠD: 30178 Spomenik predstavlja levo repno krilo - vertikalni stabilizator - bombnika Liberator, ki je iz temnega kamna. Napisna plošča je velika okoli 0,70 x 0,50 m, zaobljena, z vklesanim sporočilom, črke so bele barve. Podstavek spomenika je prav tako iz temnega kamna, predstavlja vez med obema repnima smernima kriloma - stabilizatorjema, z vklesanim sporočilom, črke so prav tako bele barve. Višina spomenika je okoli 0,70 m. Spomenik so postavili in odkrili 15.10.2014. na dan prve obletnice smrti zadnjega člana posadke. |
Iz Logatca gremo skozi Blekovo vas, mimo Martenka, nadaljujemo po gozdni cesti desno in nato mimo hriba Sleme. Od križišča gozdnih cest se po dobrih 500 m ustavimo in na desni strani, okoli 50 m od ceste in na robu gozda zagledamo spomenik. Skupna dolžina poti je okoli dva kilometra. |
NAPIS NA SPOROČILNI PLOŠČI: V SPOMIN NA POSADKO AMERIŠKEGA BOMBNIKA B-24H-5-CF LIBERATOR - DOUBLE TROUBLE 41-29244, KI JE 25.2.1944 STRMOGLAVIL V LOGATCU. IN A MEMORY OF THE AMERICAN BOMBER B-24H-5-CF LIBERATOR - DOUBLE TROUBLE 41-29244 CREW CRASHED IN LOGATEC ON FEBRUARY 25th, 1944. 49th BOMB WING 451st BOMB GROUP (H) 725th BOMB SQUADRON -------------------------------------------- KIA - PADLI: PILOT - EDWIN H.PRIES LOWER TURRET GUNNER - STEVE VARGA RIGHT WAIST GUNNER - JOSEPH J. McCORD LEFT WAIST GUNNER - SALVATORE P. SCAFIDI TAIL GUNNER - THADDEUS S. TOKARSKI ------------------------------------------- POV - UJETNIKI: CO-PILOT - FRANK R. GERRITY NAVIGATOR - JAMES W. COLTRELL BOMBARDIER - GEORGE A. EVENS UPPER TURRET GUNNER - HAROLD KOSLOW NOSE GUNNER - DON T. ABEMATHY =========================== NAPIS NA NOSILNEM STEBRU, NA ZADNJI STRANI: SPOMENIK POSTAVILI: POBUDNIK IN IDEJNA ZASNOVA: RAUL SEMENIČ IN RENATA GUTNIK, POMOČ: BRANKO RUPNIK ILUSTRATOR: BOB ENGLE, ZDA IZDELAVA IN MONTAŽA: KAMNOSEŠTVO SVETE IN GNOM, d.o.o. SOFINANCER: OBČINA LOGATEC |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 15.1.2019 |
— |
— |
— |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Logatec |
k.o. 2016 - Blekova vas, parc. št.: 784 |
|
Leopold Uršič |
— |
Pokopališče Trušnje |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
20.6.2024. 00:00 |
— |
— |
nagrobni kamen |
Nova Gorica |
— |
|
Planina pri Rakeku, pokopališče |
Ob severnem pokopališkem zidu leži vrsta samostojnih grobov borcev NOV. Čeprav je več grobov jih obravnavamo kot celoto, ker leže skupaj v vrsti. Pokopanih je 8 borcev. Več… »2.TEGEL Anton, partizan. Doma je bil iz Planine pri Rakeku. Padel je 12. decembra 1944 na Strmci pri Novi vasi. Opomba: Podatek o dnevu smrti na nagrobniku je drug (12. 11.1944). …………………………………………………………………………………………… »4. GRUDEN Milan, namestnik poveljnika 2. bataljona. Rodil se je 16. septembra 1919 v Planini pri Rakeku. Padel je 21. decembra 1944 ob napadu na Gorenjo vas. …………………………………………………………………………………………… »18. POŽENEL Stane-Sokol, partizan 1. bataljona. Rodil se je 6. novembra 1925 v Planini pri Rakeku. Padel je 8. marca 1944 pri Gorenjih Lazih (Sv. Gregor). |
Planina pri Rakeku, krajevno pokopališče, ob severnem pokopališkem zidu. |
prvi grob: ŠEMRL RAJKO drugi grob: TEGEL NAGODE tretji grob: GRUDEN GRUDEN Poleg zgoraj omenjenih so tudi grobovi padlih borcev brez omembe NOB, ki pa so napisani na spomeniku v Gornji Planini: POLJŠAK IVAN 1911-44 in POŽENEL FRANC 1923-44 POŽENEL STANKO 1925-43 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 20.11.2021 |
8.9.2024. 00:00 |
20.9.2025. 18:25 |
M.Kermavnar, 8.9.2024, po predlogi Zdenke Primožič v Opis dodal podatke iz literature. |
Grob(išče) |
Postojna |
K. o. 2469 Dolenja Planina, parc. št. 497/2 |
|
Otlica, Bizjak Jože |
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Otlica. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Otlica 42. |
[zvezda] BIZJAK JOŽE 1928 1975 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
20.9.2025. 19:12 |
28.9.2025. 18:41 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
K. o. 2370 DOL - OTLICA, št. parc. 4/2 |
|
SLAPE PRI POLJU-Obeležje Ilegalna kurirska pot |
V Slapeh je prek Ljubljanice vodila od 1941 do 1945 ilegalna kurirska pot. Vojaški referent Ivan Rojšek iz Slap je ponoči prevažal aktiviste OF, partizane, ranjence, literaturo, pošto in različen material, ki so ga kurirji odnašali v partizane. Decembra 1942 so Italijani Rojška aretirali, toda ilegalna zveza med Ljubljano in gozdovi nad Podlipoglavom je še naprej delovala do osvoboditve. Spominski kamen stoji na levem bregu Ljubljane za Rojškovo hišo, odkrit je bil leta 1952, čoln pa hrani Muzej revolucije Slovenije v Ljubljani. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 86. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 36. EŠD 22766 |
Po Zaloški cesti v smeri Polja se takoj po prečkanju obvoznice usmerimo desno na cesto, ki pelje v naselje Slape. Ustavimo se pri kapelici na desni strani ceste. Na bregu Ljubljanice je ob žični pleteni ograji nasproti hiše Slape št. 86 je velik kamen s spominsko ploščo. |
Zvezda Tu mimo so bili prehodi partizanov čez kanal Ljubljanica 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 25. oktober 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Janko Fajdig, Poljče |
Spominsko ploščo je vzidal Krajevni odbor ZB NOV Begunje na Gorenjskem. Izdelal jo je kamnosek Alojz Vurnik. Odkrili so jo 29. novembra 1958. Ni v RKD. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 162. |
Poljče 16 (pri Matuču), na obcestni fasadi hiše. |
PRI TEJ HIŠI JE DNE 4. 3. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Radovljica |
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 983 |
|
Pavel Rovšnik, Braslovče |
Datum smrti na spomeniku ni pravi, Nemci so ga ujeli 9. marca 1945, umrl pa je po Sistory 10. 3. 1945. Spomenika 22. 7. 2020 nisva našla. Spomeniki ... Žalec, 86 |
Pokopališče Braslovče |
BOREC |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
23.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik. |
Braslovče |
— |
|
Spominsko znamenje pri Pikovih jamah |
V Pikovih jamah Rudnika svinca in topilnica Mežica v Podpeci je v zimi1944 - 1945 delovala kirirska postaja 0 -5, ki je vzdrževala zvezo s kurirsko postajo TV - 32 v Jamnici pri Šentanelu. Po teh kurirskih linijah je bila takrat postavljena kurirska zveza čez Dravo na Svinško planino, kjer se je boril severnokoroški bataljon. V spomin na uspešno delovanje kurirske postaje 0 -5 so 4. novembra 1979 odkrili spominsko ploščo, ki je pritrjena ob vhodu v jamo na kovinsko konstrukcijo pred vhodom v jamo. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
V Mušeniku pri Črni zavijemo desno po cesti z oznako Pikovo. Na vrhu ne zavijemo navzgor k koči pač pa peljemo približno 1 km do odcepa desno, ki označuje domačijo Špan. Tam parkiramo in pot nadaljujemo navkreber po gozdni vlaki približno 300 m. Na desni strani je dobro vidno skalovje kjer je vhod v jamo ob katerem stoji znamenje. |
KURIRSKA POSTAJA 0 - 5 1944 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na kovinskem podstavku visokem 1,5 m |
Črna na Koroškem |
— |
|
Edvard Kardelj |
Kipar Drago Tršar. Edvard Kardelj. Wikipedija. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 46. |
Trg republike, Ljubljana, zahodni rob. |
— |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017 |
— |
— |
— |
kip skupine |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3079 |
|
Polde Stražišar |
Polde Stražišar je bil politični komisar Gorenjskega odreda. Padel je 8. 8. 1942 pod Srenjskim prevalom nad Pokljuko. Spominsko ploščo je leta 1951 odkrila ZB NOB Sava.
|
Cesta bratov Stražišarjev 26, Jesenice |
Na klic partije Stražišar Polde Padel l. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 12. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1265/2 |
|
Heroj Jože Gregorčič, Škofja Loka |
Spomenik narodnega heroja in španskega borca Jožeta Gregorčiča – Gorenjca.
Celopostavno, 2,55 metra visoko skulpturo iz litega belega betona je izdelal med služenjem vojaškega roka leta 1975 kipar kipar Predrag Građanin iz Beograda. Spomenik v parku vojašnice je bil slavnostno odkrit 25. oktobra 1975. Odkrila ga je narodna herojinja Mira Svetina, ki je Gregorčiča osebno poznala in je ob odkritju govorila o njegovem življenju in delu. Leta 2012 je v okviru programa Evropske komisije za mlade skupina prostovoljcev iz šestih držav Evrope opravila nujno sanacijo, ker je bil v zelo slabem stanju. Obnovili so pol obraza, v novo Gregorčičevo dlan pa so namesto granate stisnili jabolko. Tlakovana je bila okolica spomenika. Park je bil odprt 1. septembra 2012 in je prosto dostopen. Vojašnice in muzeja ni več.
26. aprila 1969 je bil v vojašnici odprt spominski muzej Jožeta Gregorčiča - Gorenca. Tako se je mesto oddolžilo spominu heroja, po katerem se je vojašnica imenovala.
geslo: vojska123 |
V parku nekdanje vojašnice (Jožeta Gregorčiča) Škofja Loka, Partizanska cesta 1D |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 30.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
D.Divjak 9.1.2024 |
9.1.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil opis 9.1.2024 |
Kip |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 82/39 |