Spomenik padlim domačinom je bil odkrit 6. 9. 1959. Izdelal ga je kamnosek Ferenc iz Smolincev.

Dimenzije spomenika: 170 x 130 cm.

• Vodnik 559
• Kamra
• svobodnabeseda.si/feb-2022.pdf str. 9

Nedolžni od krogel zadeti
V prerani smo grob omahnili
In zemljo slovensko s krvjo napojili
Da narod bi mogel svobodno živeti.
.
KOCBEK JOŽE                       talec     2. 10. 1942
KOSTANJEVEC FRANC            "             "
PRAVDIČ OTILIJA                      "             "
JURANČIČ VINKO                     "             "
KUKOVEC FRANC                    "     4.11.1942
KUKOVEC FRANC ml.               "             "
RIŽNAR ALOJZ                          "             "
TOPLAK EMILIJA                      "             "
VRŠIČ ANDRAŽ                     padel     1944
GABROVEC JOŽEF                   "             "
KELC FERDINAND                    "             "
KOCUVAN ADOLF                     "        1945
                            SLAVA JIM!

Slovenska partizanska bolnišnica je delovala od začetka do konca septembra 1942 na severozahodni strani Prezidanskega Berinščka.Postavili so tri šotore in nadstrešek za kuhinjo. Taborišče bolnišnice je bilo na višini okrog 1080 m na ploščadi, ki je bila z gostim drevjem.Tu je našlo zavetje 5 ranjencev, 3 bolniki in osebja z dr. Aleksandrom Gala-Petrom.Pri kuhanju hrane so zelo pazili, da se dim ne bi videl in so zato kurili drva brez lubja. S hrano jih je oskrboval Loški odred. Po vodo so hodili v bližnje studence na Županovem lazu ali k Belim vodam.Konec septembra 1942 so bili obveščeni, da Italijani in belogardisti vedo, kje je bolnišnica na Prezidanskem Berinščku. Zato so na hitro vse pospravili, organizirali prenos ranjencev in bolnikov ter se premaknili v smeri Belih vod v bližino Škodovnika na koncu Šimenovih dolin.
Vir: Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, Dimitrij-Mitja Jerič, Logatec 2014

Bolnica1234

Nemci so Božičevo družino izselili v Nemčijo, potem poslali Antona na delo v Gradec in ga mobilizirali ter poslali na vzhodno fronto, kjer je padel. Na novem nagrobniku so samo imena članov družine.

Padlim za svobodo, 24

Zapustil si domačo vas,
izseljen bil za kratek čas;
nato poklican bil še v vojaški stan
in mlado si življenje moral dati tam.

Tu počiva Anton Božič, rojen 5 . decembra 1926, padel 30. julija 1944

Leseno obeležje označuje skrito lokacijo prvotnega pokopa Franca Rozmana-Staneta, komandanta GŠ NOV in POS, ki se je smrtno ponesrečil 7. novembra 1944 v Lokvah pri Črnomlju. Posmrtne ostanke so 1949 prekopali v grobnico narodnih herojev v Ljubljani.

Granitno obeležje je postavil občinski odbor ZZB NOV Črnomelj 26. avgusta 1973.

EID: 1-30669

Fotografiji 1 in 2: fb Združenja borcev za vrednote NOB Bele krajine

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 103.

Ali je na fotografiji 2 spomenik, ki stoji ob cesti v bližini groba ???

   Začasni
      grob
    Franca
  Rozmana
    Staneta
1944 - 1949

Ploščo je leta 1951 postavil odbor zveze borcev NOV Ptuj, izdelal jo je kamnosek Mrevlje iz Ptuja.
Dimenzije plošče: 80 x 110 cm.
Vir slike in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

EŠD 6661

                                     zvezda srp/kladivo
PRVOBOREC LACKOVE PARTIZANSKE ČETE ČLAN KP SLOVENIJE

                      KRAMBERGER FRANC

SE JE RODIL 7. JAN. 1894 V KRČEVINI PRI PTUJI IN JE

HEROJSKO ŽRTVOVAL SVOJE ŽIVLJENJE V BORBI PROTI

OKUPATORJU

V TEJ HIŠI JE IMELA KP 1941 L. SVOJO

OBVEŠČEVALNO TOČKO IN ORGANIZIRALA

PARTIZANSKO TEHNIKO.                                                                                                                            SLAVA!  

        SMRT FAŠIZMU - SVOBODA NARODU!                                                       

Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 147.

Geslo: vsi123prenesen

Dem Völkerfrieden

Informacijska tabla je postavljena ob križišču nad vasjo Štravberk, kot podroben opis dobodkom z dne 19 marca 1944. Tedaj je v gozdu nad Štravberkom strmoglavil Ameriški težki bombnik B-24 H Consolidated Liberator imenovan "Moo Juice" z deset čalnsko posadko.

Na tabli, sestavljeni iz dveh kart, ki dvojezično opisujeta zadnji let bombnika, sestrelitev ter usodo posadke. Pod naslovom je prikazana shema letala, dodana je fotografij rešenih članov posadke ter poročilo o pogrešani posadki MACR.
Dodatno je v obliki QR kode podan naslov do spletne strani z video posnetkom očividca Francta Blažiča iz Štravberka:https://www.youtube.com/watch?v=v2jYxe_EZLM

19. 3. 1944 JE V GOZDU NAD ŠTRAVBERKOM STRMOGLAVIL AMERIŠKI TEŽKI BOMBNIK B-24 LIBERATOR “MOO JUICE” Z 10-ČLANSKO POSADKO.

/

ON MARCH 19, 1944, THE “MOO JUICE” US B-24 LIBERATOR, HEAVY BOMBER WITH A CREW OF 10 CRASHED IN THE WOODS ABOVE ŠTRAVBERK.

Težki bombnik »Moo Juice«, Consolidated B-24 Liberator, serijska številka 42-52225,

737. bombniška eskadrilja, 454. bombniška skupina, 15. Ameriška zračna armada

/

Heavy bomber »Moo Juice«, Consolidated B-24 Liberator, serial No.: 42-52225,

737th BombardmentSquadron, 454th Bombardment Group, 15th US Air Force

1.

Težki bombnik B-24 »Moo Juice« je 19. marca 1944 poletel iz zavezniške vojaške letalske baze v Foggii v južni Italiji nad cilje v tretjem rajhu. V bojni formaciji je bilo več kot 400 težkih bombnikov in spremljevalnih lovskih letal. Glavni cilj 454. bombniške skupine 15. zračne armade je bil bombardirati in uničiti tovarno Steyr-Daimler Puch v Avstriji.

/

On March 19, 1944, a heavy bomber B-24 “Moo Juice”, took off as a part of a combat formation of more than 400 heavy bombers escorted by fighter planes from the allied military Airbase in Foggia, southern Italy, heading for their targets in the Third Reich. The main goal of the 454th bombing group was to bomb and destroy the factory Steyr-Daimler Puch in Austria.

2.

Ob prihodu nad Gradec je bilo napadeno in zadeto večje število ameriških letal, med njimi tudi B-24 »Moo Juice«.

/

Upon arrival over Graz, several American aircrafts were attacked and hit, including the B-24 »Moo Juice« bomber.

3.

Zaradi slabega vremena so namesto Steyerja bombardirali Celovec in Gradec.

/

Due to bad weather, instead of Steyer, Klagenfurt and Graz were bombed.

4.

Med vračanjem v bazo so bombnike, ki so leteli v manjši skupini,blizu Novega mesta napadla nemška lovska letala iz vojaškega letališča Cerklje ob Krki. V tem spopadu je bil bombnik B-24 »Moo Juice« hudo poškodovan, trije člani posadke pa so bili smrtno ranjeni. Preostalim letalcem ni preostalo drugega, kot da izskočijo in letalo prepustijo strmoglavljenju.

/

On their way back to the base, the German fighter planes from the military airfield at Cerklje ob Krki attacked the bombers flying in a smaller group. The »Moo Juice« B-24 bomber was severely damaged in this battle. Three of the ten aviators were mortally wounded and the rest of the crew was forced to eject, leaving the plane to crash.

5.

Sedem letalcev je izskočilo s padali in pristalo v okolici Novega mesta. Pet so jih zajeli domobranci in predali Nemcem, ki so nadzirali to območje. Zajete člane posadke so Nemci poslali v nemška taborišča za zavezniške letalce.

Dva člana posadke so s pomočjo domačinov uspeli rešiti partizani in ju odpeljati na osvobojeno ozemlje v Beli krajini ter do partizanskega letališča pri Bosanskem Petrovcu blizu Drvarja. Od tu sta 2. maja 1944 z zavezniškim letalom,skupaj z drugimi rešenimi letalci, poletela v zavezniško letalsko bazo v južni Italiji. Znano je, da je enega od letalcev rešil domačin Jože Dragan iz Sel pri Štravberku. Po letalčevih besedah »Tito, partizani« ga je odpeljal k partizanom. Svoje pogumno dejanje je žal moral plačati z življenjem. Bil je izdan, aretiran in interniran v nemško koncentracijsko taborišče Oberhausen v Avstriji, kjer je umrl.

Letalo s tremi mrtvimi letalci na krovu je strmoglavilo v gozdu nad vasjo Štravberk. Domačin Franc Blažič je pred strmoglavljenjem bombnika »Moo Juice« opazoval zračno bitko med manjšo skupino ameriških bombnikov in nemškimi lovci. Na kraju strmoglavljenja je bil med prvimi in skupaj z najbližjim sosedom Francem Zupančičem sta kasneje prepeljala trupla ustreljenih letalcev na Otočec (tedaj Št. Peter), kjer so jih pokopali na vaškem pokopališču. O tem priča zapis v mrliški knjigi pod štev. 36, 37 in 38, kjer piše, da so se 19. marca 1944 z letalom ponesrečili trije ameriški letalci. Ameriška vlada je leta 1946 poskrbela za prekop njihovih posmrtnih ostankov v domačo grudo.

/

Seven of the parachuted airmen landed near Novo mesto. The members of the Home Guard(quislings) captured five of them and handed them over to the Germans controlling this territory. Later on, they sent them to concentration camps for the captured allied airmen.

Two of the airmen were rescued by partisans with the support of the local residents and taken to the liberated territory in Bela Krajina, and further on to the partisan airfield at Bosanski Petrovac near Drvar. On 2ndMay, 1944, they were flown to their base in southern Italy along with rescued allied airmen from other missions. One of the American airmen was rescued by Jože Dragan, a local from the Sela pri Štravberku village. He guided the airman to partisans, after hearing the rescued airman say: »Tito, partisans.« Unfortunately, his brave deed cost him his life. He was betrayed, then arrested by the Nazis and sent to their concentration camp Oberhausen in Austria, where he died a tragic death.

The »Moo Juice« bomber with the three dead airmen crashed into the woods near Štravberk village. The villager Franc Blažič saw the battle between the small group of American bombers and the group of German fighters. He was one of the first people at the scene of the crash of the unfortunate American bomber. He, along with the help of his closest neighbour Franc Zupančič, transported the bodies of shot airmen to Otočec, where they were buried in the local cemetery. Their death was registered under the numbers 36, 37and 38. Their death certificate also states that on 19thMarch, 1944, three American airmen were mortally wounded in their aircraft. The American government excavated their remains in 1946 and sent them to their homeland.

6.

3. marca 1993 je Lowell G. West, eden od rešenih članov posadke iz sestreljenega bombnika B-24 »Moo Juice«, slovenskemu ljudstvu poslal zahvalno pismo, ker je med drugo svetovno vojno pomagalo njemu in njegovim tovarišem. V pismu je izrazil veliko hvaležnost za vso pomoč v tistih težkih časih, ko so jim slovenski zavedni ljudje vsestransko pomagali ter tvegali svoja življenja in življenja svojih družin za varno vrnitev ponesrečenih zavezniških letalcev v svojo domovino.

/

On 3rdMarch, 1993, Mr. Lowell G. West, one of the two airmen rescued by the partisans from the crashed »Moo Juice« bomber, sent a thankyou letter to the Slovenian people for helping him and his comrades from the Allied forces during the World War II. In the letter, he expressed deep gratitude for their help in those hard and dangerous times, when Slovenian patriots risked their lives and the lives of their families for helping them to escape from the Nazis and to return to their homeland.

Navedba virov / Reference list

Vir/Source: Strani iz Poročila o pogrešani posadki letala(Missing Air Crew Report USAF) / Page form Missing Air Crew Report USAF (MACR)

Vir/Source: West, D., 2003 / Spomin na očeta, Lowella Westa / A tribute to Dad, Lowell West The Air Force Escape & Evasion Society", Winter 2003-04 Communications, Vol.17, No. 4. / Dec 4, 2003

Vir/Source: Nordwell, E / Družina Ernija in Wilde Zschomler / The Ernie & Wilda Zschomler family The families of Thomas Scouller & John Peter Nordwell

Vir/Source: Žganjar, M., 2012, Zlomljena krila /Broken Wings

Vir/Source:   Leary, William, M., 1995, Fueling the Fires of Resistance, Army Air forces Special Operations in the Balkans during World War II, Air force history museum Program

Vir/Source:   Vojni dnevniki in poročila misij v marcu 1944 / March 1944 War Diaries and Mission Reports USAF

Vir / Source: Elektonska komunikacija z Deanom Westom in Stevom Nordwellom / E-mail communication with Dean West and Steve Nordwell 2021.

Izsek širšega območja Evrope/Segment of wider area of Europe

Vir/Source: borders – EU 2021, DSM –NASA JPL SRTM 2007

Izsek VTK – list Novo mesto/Segment of VTK – sheet Novo mesto

Vir/Source: GI JNA 1956, DSM – GURS 2008

Spomenik pri Kopaču pri Sv. Ožboltu je posvečen štirim borcem Rašiške čete, ki so padli 31. oktobra 1941, in Mariji Krmelj, Kopačevi mami, ki so jo v domači hiši zverinsko umorili 6. septembra 1944. Zasnoval ga je arhitekt Tone Mlakar, odkrili so ga 22. julija 1959 (po drugem viru 4. julija 1963). Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice.

Po požigu Rašice in po nenehnih nemških napadih na Rašiško četo se je skupina štirinajstih borcev te čete začasno umaknila v Polhograjsko hribovje. Tu se je skupini priključilo devet novincev iz Ljubljane in osem borcev Rašiške čete, ki so se po razbitju čete na Rašici umaknili v Ljubljano. Konec oktobra bi se ti  borci morali priključiti gorenjskim partizanom v Bukovem Vrhu. Zaradi snežnega meteža so zašli na Sv. Ožbolt h Kopaču. Na tej poti so bili izdani, Nemci so jih 31. oktobra 1941 opoldne napadli in ubili štiri borce, pet borcev so ujeli in so bili kasneje ustreljeni v Begunjah. Preostali borci so se prebili iz obkoljenega gospodarskega poslopja in se vrnili na Babno Goro. Nemci so nato gospodarsko poslopje zažgali.

6. septembra 1944 je domačijo pri Kopaču obkolilo 30 domobrancev iz postojanke Črni Vrh. Vdrli so v hišo in v veži zverinsko pobili Kopačevo mamo Marijo Krmelj, ki je zapustila sedem nedoraslih otrok.

Več...

Padli borci Rašiške čete:

Slavko Kraljič, rojen 23. oktobra 1922 v Spodnjih Pirničah, vodovodno-inštalaterski vajenec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.

Jurij Zajc, rojen 24. aprila 1912 v Zgornjih Gameljnah, delavec, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.

Vinko Železnikar, rojen 13. decembra 1917 v Slovenj Gradcu, študent medicine, padel 31. oktobra 1941 pri Kopaču na Sv. Ožboltu.

Neznani borec iz Ljubljane, čevljar, star okoli 35  let.

Podatki za Kopačevo mater:

Marija Krmelj, rojena 21. novembra 1896 na Selu nad Polhovim Gradcem, gospodinja, umorjena 6. septembra 1944 v domači hiši od domobrancev iz Črnega Vrha.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 203-206.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-o382bolt.html

EŠD 21478

Na orehu pod Kopačevo domačijo je bila pred postavitvijo spomenika spominska plošča (pločevinasta) v čast dvema borcema Rašiške Čete, padlima 31. 10.1941.

Vir: sistory.si/gradivo_za_topografijo_NOB_II_del.pdf   str. 30 (225)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266.

Napis na južni strani podstavka:

TAKRAT SE SPOMINJAL

ŠE POZNI BO SVET

JUNAKOV, KI V GROBU TROHNIJO

Napis na zahodni strani podstavka:

V HIŠI POLEG SPOMENIKA SO

BELOGARDISTI DNE 6. IX. 1944

ZVERINSKO UBILI MATER SEDMIH

OTROK MARIJO KRMELJ STARO 47 LET

Napis na vzhodni strani podstavka:

SLAVA JIM

ZB NOV PUŠTAL

                         1959

Napis v tlaku spomenika:

JURIJ ZAJC  * 1912  ZG. GAMELJNE

SLAVKO  KRALJIČ * 1922 SP. PIRNIČE

VINKO  ŽELEZNIKAR  *  1917  SLOV. GRADEC

IN NEZNANI BOREC RAŠIŠKE ČETE

SO V TEŽKEM BOJU Z NEMCI DNE 31. OKTOBRA 1941

DAROVALI ZA SVOBODO SVOJA MLADA ŽIVLJENJA

SPOMIN ŽRTVAM 

1941 - 1945

GASILCI: 

MARTIN BREČKO, 

IVAN KAJTNA, 

FRANC LAVRINC, 

JAKOB LEŠNIK.

Na spominskem obeležju v obliki dveh kamnitih prizem so zapisana imena šestih padlih borcev, ki počivajo v tem grobišču. Pokopališče v Javorjah je na začetku vasi.

Več...

Podatki o padlih:

Anton Gubanec - Radovan, rojen 5. januarja 1905 v Vodicah, kovač, v partizane je vstopil 24. februarja 1944, padel je 24. marca 1945 v Javorjah.

Jakob Justin, rojen 18. julija 1917 v Podobenu, kmečki delavec, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon, udeleženec borbe v Bukovem Vrhu, Nemci so ga doma aretirali in poslali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, vrnil se je jeseni 1942, v partizane je ponovno vstopil maja 1943, padel je 17. junija 1944 kot kurir na Gabrški Gori.

Jurij Režen, rojen 24. aprila 1916 v Javorjah, kmečki delavec in voznik, po poljanski vstaji se je vrnil domov, februarja 1942 so ga Nemci aretirali in odpeljali v taborišče pri Innsbrucku, spomladi 1943 je ponovno vstopil v partizane –  v VOS Poljane. Padel je v Bukovem Vrhu 13. marca 1944.

Anton Ržek (ne Režek), rojen 29. marca 1923, kmečki delavec, avgusta 1944 je pobegnil iz nemške vojske in vstopil v partizane, padel je 25. novembra 1944 na Gabrški Gori kot obveščevalec Škofjeloškega odreda.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 159-160.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/javorje.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265.

levi nagrobni kamen:

        [zvezda]
   JUSTIN JAKOB
    1917 – 1944

        [zvezda]
  REŽEK ANTON
     1923 – 1944

        [zvezda]
    NEPOZNAN
         1944
.
desni nagrobni kamen:

        [zvezda]
    NEPOZNAN
         1945

        [zvezda]
  JURIJ REŽEN
          1944

        [zvezda]
    NEPOZNAN
         1944

.
Imena so napisana v nasprotni smeri urnega kazalca

Na hribovitem območju z redkimi domačijami so se med NOB, zlasti po prihodu 14. divizije na Štajersko, zadrževale in bojevale partizanske enote, ustanovljena sta bila Štajerski bataljon in Šaleška četa. Na območju je padlo okoli 320 borcev

• EŠD 6015
• Opis spomenika na zdajšnji lokaciji pri kmetiji Arnežnik (Plešivec 77).
• Občinski odlok 1982 
• Občinski odlok 2017

V TEŽKI PREIZKUŠNJI 
SLOVENSKEGA LJUDSTVA 
V SOCIALISTIČNI REVOLUCIJI 
JUGOSLAVIJE 
1941 – 1945 
JE BILA GRAŠKA GORA 
S SOSEDNJO GRMADO, RAZBORJEM 
IN URŠLJO GORO 
ZBIRNO PODROČJE I. ŠTAJERSKEGA 
BATALJONA 
SREDIŠČE SALEŠKO – MISLINJSKEGA 
OKROŽJA KPS 
GORA JURIŠEV ZMAGOVITE XIV. 
UDARNE DIVIZIJE 
GORA ENOT IV. OPERATIVNE 
CONE, KI JE VAROVALA SVOJ 
NAROD 
NACISTIČNIH GROZODEJSTEV, 
GLEDALA TRPLJENJE DOMAČINOV 
IN TISOČE JUNAŠTEV, A TUDI SMRTI 
NAD 320 SLOVENSKIH SINOV, KI 
SO TOD SKRVAVELI ZA GESLO 
SMRT FAŠIZMU – SVOBODA NARODU 

Ustreljen je bil na tem mestu 16. 1. 1945. Po njem se imenuje tudi ulica v kraju Lumezzane. Spomenik so obnovili 13. decembra 2013.

• LSI 1: 188
• Giuseppe Verginella. Wikipedia.
• Verginella, Josip. SBL
• Primorski dnevnik 14. 1. 2013.

[italijanski napis, nedokončano]
10. JANUARJA 1945 JE BIL NA TEM MESTU,
PO NEIZREKLJIVEM MUČENJU,
OD FAŠISTIČNE POLICIJE UMORJEN
JOSIP VERGINELLA
ROJEN V KRIŽU PRI TRSTU 17. 08. 1908
Srebrna medalja za vojaške zasluge
KOMANDANT "ALBERTO" 122. JURIŠNE BRIGADE GARIBALDI
JUNAŠKI BOREC ODPORNIŠTVA V ŠPANIJI, FRANCIJI, ITALIJI, 
ZA SVOBODO NARODOV PROTI KRIVICI IN ZATIRANJU
LUMEZZANE Gennaio 2013