| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Prebačevo – spomenik vodji kmečkega upora Jakobu Staretu |
Spomenik predstavlja okoli tri metre visok hrastov steber , na katerem je kipar Peter Jovanovič izrezal reliefne postave smledniških upornikov. Na podstavku je vdelana plošča z napisom. Leta 1687 so se smledniški kmetje uprli grofu Pernburgu. Za svojega vodjo so puntarji izbrali kmeta Jakoba Stareta s Prebačevega. (Prebačevo je v tistih časih pripadalo smledniškemu graščaku.) Pernburg se je upora kmetov ustrašil, zato je za pomoč poprosil deželno oblast v Ljubljani, ki je ukazala, naj vodjo puntarjev ujamejo in zapro. Biriči so nato Jakoba Stareta spomladi 1688 prijeli in ga zaprli v Kranju. Izredno sodišče iz Ljubljane ga je v Kranju obsodili na smrt z obglavljenjem. Kar se je zgodili 6. aprila 1688. Spomenik Jakobu Staretu je spomladi leta 1973 dala postaviti občinska konferenca SZDL Kranj. VIRI: Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 102-103. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=20923 EŠD: 20923, memorialna dediščina |
Spomenik stoji sredi Prebačevega, zahodno ob križišču in cesti Kranj - Smlednik, vzhodno od vaške cerkve, pred nekdanjo Staretovo domačijo na Prebačevem št. 42. |
TU JE BIL DOMA JAKOB STARE VODJA KMEČKEGA UPORA. DNE 6. APRILA LETA 1688 JE BIL V KRANJU OBGLAVLJEN. OB 500-LETNICI ZAČETKA KMEČKIH UPOROV NA SLOVENSKEM OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ |
— |
— |
— |
— |
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014 |
— |
— |
— |
spominska plošča in skulptura iz hrasta |
Šenčur |
— |
|
Zg. Krtina, padlim borcem |
Marmornata spominska plošča 21 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Krtine. Odkrila ZZB NOV Krtina 26. julija 1962.
|
Na obcestni fasadi hiše št. 41, nekoč šole. |
[peterokraka zvezda] V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 IZ OBMOČJA ZB KRTINA 1945 ANTON KRIŽMAN JAKOB SMOLNIKAR ANTONIJA PAŠTEBAR LOJZE CERAR FRANC URBANIJA MARIJA CERAR IVAN PIRNAT MARIJA GABERŠEK IVAN KONJAR MARTIN OSOLNIK JOŽE BERGANT MILAN JEMEC JANEZ CERAR MAGDALENA GRLICA JULIJA GRLICA STANKO KOVAČ JAKOB MERKUŽIČ STANKO OSOLNIK JANKO PIRNAT STANKO SLAPAR VALENTIN SMOLNIKAR SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 2. 2017 nedokončano |
25.10.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25.10.2023, dodal Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič |
spominska plošča |
Domžale |
1945 KRTINA,1676 |
|
Loke pri Zagorju, gasilcem |
granitna plošča s polvaljastim betonskim okvirom in vklesanim napisom
(odkrita leta 1948) je posvečena v NOB padlim gasilcem Prostovoljnega društva
Loke - Kisovec. |
Loke pri Zagorju 36. Plošča je vzidana na obcestni fasadi gasilskega doma. |
V TRAJNI SPOMIN ČLANOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 4. 2020 |
31.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
K.o.: 1884-LOKE PRI ZAGORJU, št.parc. 806 |
|
Stric , Trenta |
— |
Pokopališče Trenta |
[križ] [relief] PADEL V N.O.B. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po informacijah in posnetku M. Luštrek |
25.6.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Bovec |
— |
|
Pupis Stanislav in Franc |
Oče: Marko, Mati: Marija, Priimek matere: Benična, Po domače: NULL, Datum
rojstva: 01.02.1902, Kraj rojstva: Kazlje, Kraj bivanja: Kazlje, Zakonski stan:
poročen, Poklic (soc. status): delavec, PODATKI O SMRTI , Datum smrti /
izginotja: 04.03.1943, Kraj smrti / izginotja: Raša, Kraj pokopa: Tomaj, Država
pokopa: Slovenija
Oče: Marko, Mati: Marija, Priimek matere: Benčina, Po domače: NULL, Datum rojstva: 01.03.1912, Kraj rojstva: Kazlje, Kraj bivanja: Kazlje, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): mehanik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.03.1943, Kraj smrti / izginotja: Raša, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija fotografija 1: Vir:
NOB
Slovenije - pomniki upora 570 Brata Franc in Stanislav Pupis, rojena v letih 1902 in 1912, sta bila sinova gospodarja Marka Pupisa in tako kot Ludvik potomca tomajskega kamnoseka Pavla Puppisa.«
|
Kje je to obeležje?
nedokončano xxxx |
V spomin |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 9.10.2024 |
28.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 28. 12. 2024 v Opis dodala podatke iz knjige Božidarja Premrla Kraški kruh. |
— |
— |
— |
|
Spominska plošča kurirski javki in Angeli Hvaletovi-Zgornja Jevnica
|
Pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom, odkrita leta 1967, posvečena kurirski javki, Angeli Hvaletovi ter partizanskemu gospodarskemu centru, ki je deloval novembra 1944 v požgani stavbi, ki je bila na tem mestu.
ZASAVCI -Spominska plošča 'Vas pa ni bilo med vojno tukaj,' je rekel Lado. 'Res ne. Jaz sem Lenkin polbrat, če ste jo poznali,' je rekel gospodar. 'Kaj je ne bi poznal! Kolikokrat sem bil tukaj. Nazadnje je šla pa v partizane.' 'No, no, tista Lenka, ja. Zdaj živi v Polju. […] Nam pa je pustila tukaj zemljo in tole bajto.' Gledala sem leseno barako in si nekako nisem mogla predstavljati, da nekdo dvajset let po vojni še vedno živi v takem. 'Kako pa ste prišli do take bajte?' sem vprašala. 'Nekdaj je bila tu dobra kmečka hiša,' je začel razlagati Lado. 'V njej je gospodarila Angela Hvala, najzavednejša in najodločnejša ženska daleč naokrog. Partizani smo vedeli, da smo na varnem, kadar smo prišli k njej. Po sto jih je naenkrat prespalo v hiši in na skednju. Tu je bila tudi postojanka kurirjev, obveščevalcev in terencev ter gospodarska baza, kot smo rekli takrat. To se pravi, da so tu klali živino za bataljone. Tod mimo so šli vsi, ki so prihajali prek Save. Ustavili so se že pri Štengarju, kjer sva bila prej, tule pa so dobili jesti in navodila, kod naj hodijo dalje proti Dolenjski. Tudi vodstvo jih je čakalo tukaj. Hiša stoji na vrhu in tako je že po naravi nekako primerna za glavno razgledno točko proti Štajerski in na drugi strani proti Jančam. Čez Savo so prevažali ljudi dva do trikrat na dan. Redna zveza se je začela po janški bitki leta 1942. Prvi partizani, kot recimo Bor in drugi, so seveda prišli v Dolgo nogo že leta 1941. Zanimivo je, da so prevažali ljudi prek Save komaj dobrih sto metrov stran od nemške postojanke. Najprej so imeli brod, potem pa čoln. Nemci jih niso odkrili. Poleg matere Angele je živela tu še hčerka Lenka, sin Aleksander pa je šel v partizane. Bil je ranjen. Zdaj je menda nekje poštar.' […] Kar zaželeli smo mu, da bi nekako dobil še toliko denarja, da bi dogradil začeto hišo in zagospodaril na zemlji, ki je med vojno dajala hrane tolikim partizanom. 'Saj bi morali dobiti denar za hišo, ki je med vojno pogorela,' se je gospodarsko oglasil Lado. […] Toliko časa smo že govorili o požgani hiši in tako smo se izogibali požiga, da nisem več strpela. Vprašala sem naravnost: 'Kako je bilo takrat, ko so požgali hišo?' 'Več kot dve leti smo bili partizani tako rekoč noč in dan pri tej hiši. Nemci so to slutili, ne pa vedeli. Moža so že odgnali v taborišče, a zavoljo tega se ni nič spremenilo. Za 29. november leta 1944 pa je prišlo veliko Nemcev. Menda je bilo takrat še posebej izdano ali kaj. Vse so preiskali in tudi dosti partizanskega našli. – Ženska, pojdi iz hiše! Zažgali bomo. Tako so rekli. – Nikoli nisem nikamor bežala, pa tudi ne bom, je odgovorila Angela. – Mati, pojdite! je prosila Lenka. – Kdor me je iskal, me je dobil v tej hiši. Nikoli nisem bežala, tudi danes ne bom. Ni se ganila, ne na mirno prigovarjanje, ne na ostre besede. Lenka je bežala, bežala pred materinim obupnim pogledom in pred smrtjo. Šla je v partizane in bila v gozdovih do zadnjega. Nemci so zažgali hišo. Zgorela je do tal. Sosedje so potem v pepelu našli kosti matere Angele. Nekateri pravijo, da so našli poleg tudi debelo verigo in sklepajo, da so Nemci v onemoglem besu privezali mater Angelo v hišo, da se ne bi zadnji hip premislila. Gotovega pa ni nič. Kajti zadnjo uro svojega življenja je bila sama – kot le redko kdaj prej. Ne partizanov ne domačih ni bilo blizu. Sama z Nemci in ognjem. Več ne bi vedel povedati o njeni smrti, Mogoče so jo mučili, mogoče je hitro izdihnila. Nihče ne ve. Samo ugibljemo.' Vsem nam je bilo prav, da je Lado hitro pletel besede, kajti misel na samotno ognjeno smrt je bila moreča. 'O njenem prejšnjem življenju pa bi lahko govoril celo popoldne. Govorila je zbranim partizanom ter ljudem, ki so prišli s Štajerskega, jim z ognjevitimi besedami slikala nemško pogoltnost in našo sveto dolžnost, da se borimo za svojo zemljo, za svoje življenje in svoje otroke. Govorila je tako tekoče in lepo, kot ne prej ne kasneje nisem slišal nobenega političnega govornika. Meni je rada rekla: Lado, ti boš še smrt prespal! – Oh, mati, pa me zbudite, kadar bo prišla, sem ji rekel. – Jaz te bom že zbudila, a če boš kdaj sam v gozdu, kdo te bo pa potlej zbudil, a? Skrbi me zate, ko kar naprej spiš. Pa tudi za druge me skrbi. Kadar ste pri meni, se mi zdite še najbolj na varnem. Res nas niso Nemci nikoli zalotili v njeni hiši.«
|
Spominska plošča je na severozahodni fasadi hiše Zgornja Jevnica 5. |
[zvezda] V HIŠI, KI JE STALA NA TEM MESTU DO 29.11.1944, KO JO JE POŽGAL OKUPATOR, JE BIL PARTIZANSKI GOSPODARSKI CENTER IN KURIRSKA JAVKA. V NJEJ JE ŽIVA ZGORELA MATI ANGELA HVALA. ZB JEVNICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 17.5.2020
19.9.2021 D.Divjak |
14.2.2025. 00:00 |
— |
19.9.2021 dodal tekst s plošče D.Divjak
14. 2. 2025 Zdenka Primožič v Opis dodala besedilo iz knjige Neže Maurer Zveza mora ostati.
Dodal sliko "1"-Bor1974, 25.V.2025. |
Spominska plošča |
Litija |
1837 KRESNIŠKI VRH, 1177 |
|
Obelisk talcem ob Blaguškem jezeru |
Vaščani iz Vidma in okolice so 12 talcem, ustreljenim v Blaguškem jezeru, postavili spomenik tudi ob Blaguškem jezeru. Spomenik je visok 6 metrov, na njem pa je spominska plošča z napisom. Stoji na trikotnem podnožju, ki je izvedeno v dveh nivojih. Spomenik je bil odkrit 22. julija 1961. |
Ob Blaguškem jezeru, na njegovem vzhodnem bregu |
ZGRAJENO OB 20. OBLETNICI REVOLUCIJE. V SPOMIN 12 TALCEM, USTRELJENIM V BLAGUŠKEM GOZDU 3. APRILA 1945 22. JULIJ 1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 22.junij 2020
Dopolnil D.Divjak, 15. november 2020, 30.november 2020 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
15.11.2020-dopolnil podatke D.Divjak
20.11.2020-dopolnil napis D.Divjak
M. Kermavnar, 26.11.2023, dodal fotografiji 1 in 2 in spremenil status v "obiskan"
Dodal sliko M. Hladnik 1. 10. 2024 |
obelisk |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
K.o.: 223-BLAGUŠ, št.parc.: 423/3 |
|
Spominska plošča padlim |
Svetla, kamnita spominska plošča, s poudarjenim sivim, kamnitim okvirjem nosi imena desetih padlih in posvetilo. Odkrita je bila leta 1950. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 31. |
Spominska plošča se nahaja na obcestni, glavni fasadi stavbe Tavčarjeva 4. |
[zvezda] SPOMIN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 14.3.2018 |
21.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.4.2024, dopisal imena na plošči |
Plošča na fasadi |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3278 |
|
Črčejev križ, Blato |
Na Blatu stoji sredi polja, ob potki, stebrasto znamenje z visoko, malce
usločeno piramidasto streho, pokrito s skodlami. Leta 1952 ga je postavil Mirko
Kumer, p. d. Črčej. Znamenje je postavil Mirko Kumer, p. d. Črčej, v zahvalo, da je bila njegovi
družini prizanesena usoda izseljevanja in v zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega
ujetništva. Iz rokopisa Mirka Kumerja-Črčeja: Križi na vasi Blato, 1980 (Arhiv mestne
občine Pliberk): |
Sredi polja severno od Blata; ob kolovozu proti Repljam (ob gradnji križa še glavna pot med Repljami in Pliberkom) |
Angel varuh, pred njim molijo otroci, v ozadju: ruska pravoslavna cerkev (= Otroci molijo za srečno vrnitev očeta iz vojske); letnica 1941 Marija z Jezusom, pod njo: odrasli in otrok zapuščata hišo. Odrasli nosi
prtljago, otrok tablico z imenom tujega kraja (= Marija z Jezusom je obvarovala
družino pregona) Srce Jezusovo, v ozadju: rusko ujetniško taborišče (= Oče Mirko Kumer se je zaobljubil k srcu Jezusovemu in se srečno vrnil iz ujetništva); letnica 1945 Bog oče in križ s trnovo krono, ozadje: opustošena narava kot posledica krute vojne. Pred obnovo slik (1997) je bilo na eni strani križa videti mirno žitno polje, na drugi pa opustošena narava. Letnica 1952 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 5. 2019 neobiskano |
— |
— |
— |
znamenje |
Avstrija, Pliberk/Bleiburg |
— |
|
Studenec pri Krtini, Stanetu Kovaču |
23. 6. 1944 so Nemci obkolili vas, vendar se je 12 partizanom uspelo izmakniti in v Rovniku postaviti zasedo. Nemci so na Studencu za maščevanje zažgali nekaj poslopij, Stanka Kovača pa so po zaslišanju in pretepanju vrgli v ogenj. Njegova mama je iz domače hiše poslušala krike umirajočega sina. Ploščo so odkrili 15. 9. 1962. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 186. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 190. EŠD 15844 |
Na ovinku ceste skozi vas, ob vhodu v podzemsko jamo tik pred pokritim prireditvenim prostorom. |
NA TEM MESTU JE OKUPATOR OB 18. OBLETNICI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 2. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Domžale |
1946 STUDENEC, 488/12 |
|
Padlim na Čavnu 1943 |
Plošča je posvečena padlim borcem septembra 1943, ki so se umaknili na Čaven po preboju Goriške fronte. |
Ob poti k Bavčarjevemu zavetišču na Čavnu, nekje med Cingolco in Lozico [določiti natančneje!]. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih Primoža Plahute |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
K. o. 2382 Stomaž, parc. št. 1381/6 |
|
Padlim v bitki, Branik-Komen |
Spomenik je v obliki kamnitega kvadra, ki se zaključuje s simbolom Triglava. Na prednji strani ima vzidano marmorno ploščo z vklesanimi imeni padlih. Spomenik je bil postavljen 18. 9. 1955. Osnutek Franc Tavčar.
Ob spomeniku je postavljena informacijska tabla, na kateri je pojasnjena postavitev med bitko. "Skica napada na nemško kolono v rejonu Dolce - Rovna" |
na levi/vzhodni strani ceste Branik - Komen. |
V SPOMIN BODOČIM RODOVOM V BITKI JUŽNOPRIMORSKEGA ODREDA 2. FEB. 1944 SO PADLI PARTIZANI: MARKIČ HENRIK 1914 BAZARA 265 ŠČUKA EDVARD 1902 TOMAČEVICA 14 BUDA ANTON 1921 TOMAČEVICA 33 KRT SLAVKO 1920 HRUŠEVICA 10 GRBEC VLADIMIR 1921 UTOVLJE 17 GRBEC LJUDMIL 1923 UTOVLJE 17 PIPAN IVAN 1926 VIŽOVLJE 6 ČRNJAVA ANGEL 1920 GABROVICA 16 . 11. IX. 1955 ZB NOV OBNOVLJEN 2010 KOMEN IN BRANIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 29. 5. 2019 neobiskano nedokončano
obiskal: Lanko Marušič 19.7.2020
22. februar.2021 - dopolnil D.Divjak |
1.8.2024. 00:00 |
— |
Dodal link na Youtube. M. Hladnik
22.2.2021-dopolnil podatek in tekst D.Divjak
M. Kermavnar, 1.8.2024, dodal fotografijo 3/2 |
spomenik z urejeno okolico - med spomenikom in cesto je široka dostopna pot posuta s kamenčki. |
Nova Gorica |
K.o.: 2336 - BRANIK, št.parc.:375/1 |
|
Straža pri Novem mestu, Grob s spomenikom NOB v Gorenji Straži |
Grobnica s spomenikom iz kamnitih kvadrov, na katerih so izpisana imena padlih domačinov, ki so izgubili življenje v NOB. Spomenik je oblikoval T. Valentinčič. Grobnica je bila urejena leta 1964. Postavil ga je KO ZB NOV Straža. Vir: SPOMENIKI NAJ GOVORE, Ema Muser, Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto, Novo
mesto 1972 |
Spomenik stoji na severnem delu pokopališča, pri cerkvi sv. Tomaža v Gorenji Straži. Hiša v bližini: Zavrtnica 2, Straža. |
BORCI GOR. STRAŽA 1942 MEDIC ANTON . GOR. STRAŽA 1943 AŠ VALENTIN DAROVEC JOŽE DAROVEC RUDI KREGAR ALBIN . GOR. STRAŽA 1944 BELE JANEZ ŠAVLI ALIJZ VENTURINI SERGEJ . LJUBLJANA 1944 HOBIČ IVAN GOR. STRAŽA 1945 POČRVINA VIKTOR . GOR. STRAŽA ŽRTVE 1944 PLUT JOŽE TISOVEC BORIS GOR. STRAŽA 1945 talka BELE AMALIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 20.5.2020
D.Divjak16.9.2021, 20.5.2022 |
20.5.2022. 00:00 |
— |
16.9.2021 dopolnil podatke, dodal posnetke in napis s spomenika D.Divjak |
Spomenik |
Straža |
K.o.: 1447 - GORENJA STRAŽA, št.par.: 12/4 |
|
Sagadinova vila, Pečke |
V pritlični podeželski vili je delovala prehodna partizanska bolnišnica. 1945 so jo Nemci zažgali, umrlo je 7 članov družine, ki so pokopani pred hišo, kjer je spomenik iz 1951. Hiša je bila obnovljena 1959, odprta spominska soba ter skrivni bunker.
Vir: Google Maps https://www.google.com/maps/@46.3450112,15.6793812,3a,75y,169.06h,91.18t/data=!3m6!1e1!3m4!1sCJ7zYWk7Pp-wj997XJjbKg!2e0!7i16384!8i8192?authuser=0&entry=ttu Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Pečke 66 (Srece oz. Sredce pri Makolah), Sagadinova vila. Spomenik stoji ob cesti, na trati, ograjeni z živo mejo, Z pred domačijo. |
[zvezda] Sagadin Ludvik Sagadin Marija Dr. Sagadin Rožica, roj. 1913 Sagadin Gojmir, roj. 15. IX. 1913 v Ptuju Sagadin Miran, roj. 10. VIII. 1928 v Ptuju Dr. Lavickij Mile, roj. 20. III. 1901 v Sarajevu Dr. Sagadin Bojko. Zažgani dne 12. IV. 1945. Plošča na hiši: KRAJEVNI MUZEJ SAGADINOVA DOMAČIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik in že prej nekdo 24.7.2020
D.Divjak 24.7.2022 |
13.7.2023. 00:00 |
— |
Dodal posnetek z Google Maps, D.Divjak,
Dodal sveže posnetke. Hiša je ograjena, zaprta in v slabem stanu, spominske sobe očitno ni več. M. Hladnik 13. 7. 2023 |
spomenik in spominska soba |
Makole |
773 PEČKE, 881/96 |
|
Lukovica |
Spomenik je posvečen 23 žrtvam iz Lukovice in okolice. ZZB NOV Lukovica in občina Domžale sta ga postavila 1. maja 1964. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 144. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 189. EŠD 10690 |
Na križišču pri vzhodnem vhodu v Lukovico s Trojanske ceste, na Starem trgu pred h. št. 1 (Zadružni dom). |
[zvezda] KOČAR JAKOB GORENJE CAPUDER FRANC GRADIŠČE DOLINŠEK IVAN KOSEZE KVEDER MARJETA LUKOVICA BERNOT JOŽE PRESERJE CERAR CIRIL SPODNJE PRAPROČE PODBEVŠEK PAVEL TRNJAVA AVBELJ PETER VIDEM PRAŠNIKAR ANTON ZNOJILO MASELJ JANEZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 3. 2018 |
10.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na spomeniku, 10.7.2024, dodal fotografije 3/1 do 3/4 |
kamnit steber |
Lukovica |
1933 LUKOVICA, 6/6 |
|
Grob padlih borcev, Sv. Trojica |
Na pokopališči ob cerkvi na Sveti Trojici je grob z granitno skalo Foto: Miloš Toni Grob je iz temnega fino obdelanega granita, z nagrobnikom iz lomljenega granita ter napisom iz črk. Širina groba 110 in dolžina 142 cm, nagrobnik je širine 90 ter višine 70 cm. |
Na pokopališču pri Sv.Trojici, na levi strani ob zidu. |
TRAJEN SPOMIN PADLIM BORCEM ZA SVOBODO . KO ZZB B. PLANOTA 13.10.1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
1.junij 2021 D.Divjak
22.julij 2021 dopolnil D.Divjak |
22.7.2021. 00:00 |
— |
22.7.2021 dopolnil podatke in dodal posnetke D.Divjak |
Grob |
Bloke |
K.o.: 1668-ZALESJE, št.parc.: 671/2 |
|
Spomenik 47 padlim gojencem partijske šole, Cerkno |
Spomenik je kamnit valjast obelisk, na katerem je vklesanih sedeminštirideset imen 27. 1. 1944 padlih gojencev partijske šole v Cerknem. Postavljen je bil 22. 9. 1957. Avtor je Franci Šubelj. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 249. EŠD 4811 Cerkno je v celoti kulturni spomenik iz časa NOB (EŠD 4806: od kapitulacije Italije do osvoboditve so tu delovale pomembne vojaške, politične, gospodarske in kulturne ustanove NOV (sedež IX. korpusa, delavnice.) »Vinko Šumrada-Radoš Ivanov, 26–29 letni trgovski pomočnik, l. 1942 v rajonskem odboru OF Loške doline, politkomisar 2. bataljona Šercerjeve brigade, Vojkove brigade, vodja kadrovskega oddelka IX. korpusa, l. 1945 politkomisar ilegalne komande mesta Trst. […] Besedilo je nastalo 28. januarja 1944 v Zakrižu, dan potem, ko je nemški lovski planinski bataljon Heine pobil sedeminštirideset udeležencev partijske šole v Cerknem. Objavljeno v več partizanskih glasilih, najprej v glasilu Slovenke pod Karavankami, št. 4, 23. 3. 1944, str. 3. Rokopis, zapisan v zvezek pesmi, hrani avtor. R 124, CT 195, Lo 200, 201, Ce D 100, var. RI 124A, PI 268, MŠ 33. Sedeminštirideset Sedeminštirideset novih krst, sedeminštirideset svežih grobov, sedeminštirideset mladih ljudi zakrila je prst, da zrasel naš dom bo lepši in nov.
Sedeminštirideset src mater slovenskih na Gorenjskem, Primorskem in Beneškem je zadrhtelo v bolesti. Sedeminštirideset novih žrtev tolovajev besnih v našem boju težkem ima fašizem na vesti.
Čakala bo mati: »Sin moj, čemu ni od tebe več glasu? ko bredel si Idrijco do pasu, in ležiš bolan pri tujih ljudeh?« »Hčerka, sreča moja, vrni se, težko pogrešam tvoj smeh, ljubezen in skrb v teh samotnih dneh, odkar si me pustila samo!«
Molk. Nikogar ni nazaj, samo strašna vest je prišla do njenih ušes:
Prestreljena in strta sta padla pod streli krvnikov. Skupni grob cerkljanskega božjega vrta je sprejel sedeminštirideset mučenikov." (Slovensko pesništvo upora 1941–1945, Druga knjiga, Partizanske, Izbral in uredil Boris Paternu, sodelovala Irena Novak-Popov, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, V Ljubljani: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, str. 50, 64)
|
Nad Cerknim, na griču Brdca, približno 200 m navkreber od hiše Cvetkova 10. |
V TEM KRAJU JE 27. JANUARJA 1944 LETA PADLO 47 SLUŠATELJEV PARTIJSKE ŠOLE V CERKNEM [zvezda] MLADIH PARTIZANOV IN AKTIVISTOV IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA ISTRE BENEŠKE SLOVENIJE GORICE TRSTA IN GORENJSKE. BILI SO ŽRTVE NEMŠKOFAŠISTIČNEGA NAPADA. SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU . AVGUŠTIN BARLE ALOJZIJA BEVK MARKO BEVK CVETKA BONČINA MATEVŽ ČERNILOGAR JANEZ DOBRAVEC JOŽE FLANDER JANEZ GATEJ REZKA GOLOB FRANC HOJS FRANC HAFNER ANTON HABJAN JANKO KOVAČIČ HRAST ŠTEFAN IVAN OŽBOT ADOLF KOS JANEZ LOTRIČ JAKOB MAKUC JANEZ MARKEŽ ROZINKA MAZEK STANE NEŽMAN JOSIP OMAN LUKA PERČIČ VIKTOR PERČIČ ANTON PETROVČIČ JOSIP POLIČAR STEVO POTOČNIK MATIJA GERŽINA MEDMEŠ IVAN MIRO ČERNILOGAR CVETKO GOTIČ IVAN SEDEJ FRANC SMERKE MILOJKA ŠTRUKELJ FRANC TIRINGER VIKTOR TUŠAR SLAVICA UDOVIČ IVAN UMEK JOŽE URŠIČ STANISLAV VOVK KALIST ZIDARIČ ANTON ZORE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
19.1.2024. 00:00 |
— |
Brez sprememb. M. Luštrek 28. maja 2022
M. Kermavnar, 1.11.2022, imena na spomeniku
M. Kermavnar, 19.1.2024, po informaciji Zdenke Primožič dodal zgodovinsko fotografijo iz časopisa Slovenski Jadran, 28.1.1955.
Zdenka Primožič 17. 8. 2024 dodala besedilo pesmi Sedeminštirideset avtorja Vinka Šumrade-Radoša Ivanova. |
Kamnit valjast obelisk |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. *365 |
|
Ljubljana-Muzej novejše zgodovine |
Muzej je naslednik Znanstvenega inštituta Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, ki je bil ustanovljen leta 1944. Po vojni (1948) se je inštitut razdelil na Inštitut za narodnostna vprašanja in Muzej narodne osvoboditve. Slednji se je leta 1951 preselil v Cekinov grad in bil leta 1958 preimenovan v Muzej ljudske revolucije.[1] Leta 1959 je muzej postal organizacijska enota Inštituta za zgodovino delavskega gibanja; leta 1962 se je muzej izločil iz sestave in postal samostojni zavod. Vlada Republike Slovenije je leta 1994 muzej preimenovana v Muzej novejše zgodovine in nato leta 2001 še v Muzej novejše zgodovine Slovenije.
vsi123 |
Celovška 23, Ljubljana |
ŽRTVE VOJNE IN POVOJNIH USMRTITEV TRNOVO-BREZNO ZALESNIKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 7. 2018
D.Divjak, 21.6.2022 |
21.6.2022. 00:00 |
— |
Dopolnil podatke , D.Divjak, 21.6.2022 |
Muzej |
Ljubljana |
K.o.: 1740 - SPODNJA ŠIŠKA, št.parc.:1352 |
|
Cerje |
— |
Razgledni stolp in spominski objekt Cerje, št. 35, na vrhu hriba Cerje (Veliki vrh). |
[tigr] POSVEČENO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.2.2022. 00:00 |
— |
— |
temeljni kamen |
Miren-Kostanjevica |
— |
|
Adlešiči, prezbiterij |
Nagrobni spomenik z reliefno plastiko Kristusove glave, ki jo je izdelal Janez Gregorka, je posvečen padlim v 1. in 2. svetovni vojni. Posvetilne verze je sestavil Božo Račič. Spomenik je bil postavljen 1948. EŠD 22703 Vodnik 63--65 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 101. |
Na vzhodni steni cerkvenega prezbiterija, nasproti vhoda na pokopališče v Adlešičih. |
1914 - 1918 VOJNIM ŽRTVAM 1941-1945 OČETI MOŽI BRATI IN SINOVI BREZ VAS SO PRAZNI NAM DOMOVI UMRLI STE V JEČAH V BORBAH PALI ZA NAS VSE STE SEBE ŽRTVOVALI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
Obiskal in fotografiral Dušan Škodič 30.7.2024 |
3.8.2024. 00:00 |
— |
Spregledal, da je spomenik tudi za padle v drugi, ne samo v prvi vojni. M. Hladnik 3. 8. 2024 |
Reliefna plošča |
Črnomelj |
K. o.:1552 - ADLEŠIČI, parcela: *183 |
|
Trebija |
Spominski steber je posvečen šestintridesetim padlim borcem, talcem in žrtvam okupatorjevega nasilja iz KS Trebija ter enaindvajsetim neznanim padlim borcem NOV. Zasnoval ga je arhitekt Albert Sušnik. Odkrit je bil 29. novembra (po drugem viru 4. julija) 1961. K spomeniku vodita dve stopnički s sprednje strani, nato pa še 3 stopnice z vseh 4 strani. Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 353-356. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. |
Trebija, desno od gostišča ob cesti, pri h. št. 19 |
jugovzhodna pročelna stran stebra: V VIHARNE ČASE POKOŠENI V RODNO GRUDO POLOŽENI NAŠA KRI BILA JE SETEV NAJ VAM DA BOGATO ŽETEV . jugozahodna stran stebra: BOGATAJ FRANC ERŽEN ŠTEFANIJA 1916 - 1944 1923- 1944 DEBELJAK ANTON FRELIH JANEZ 1898 - 1942 1903 - 1942 GALIČIČ VENCESLAV KRŽIŠNIK FRANČIŠKA 1919 - 1943 1892 - 1944 GLADEK STANISLAV KRŽIŠNIK LEOPOLDINA 1926 - 1944 1923 - 1943 JURCA JAKOB KOKALJ KATARINA 1926 - 1944 1866 - 1943 KLEMENČIČ FRANC KUMAR PAVEL 1870 - 1943 1921 - 1944 KLEMENČIČ MATIJA KUMAR VINKO 1905 - 1943 1926 - 1944 KLEMENČIČ ALBIN LAZAR FELIKS 1922 - 1944 1926 - 1942 KRŽIŠNIK ALOJZ LAZAR FRANC 1924 - 1944 1912 - 1944 . severozahodna stran stebra: LAZAR JANEZ STREL LEOPOLD 1922 - 1942 1909 - 1943 LAZAR JERNEJ ŠTURM FRANC 1922 - 1942 1921 - 1944 LAZAR JOŽE ŠUBIC JOŽE 1896 - 1942 1907 - 1944 LUKANČIČ MARKO USENIČNIK ANDREJ 1925 - 1943 1904 - 1942 MUR JOŽEF UŠENIČNIK JANEZ 1911 - 1942 1905 - 1944 MUR LUDVIK URH JANEZ 1914 - 1945 1899 - 1942 OBLAK VINKO VIDMAR MIRKO 1910 - 1943 1926 - 1944 PETERNELJ ANTON 1901 - 1942 21 PADLIH SELAK MIHAEL NEPOZNANIH 1914 - 1943 BORCEV NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik nedokončano |
14.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 14.11.2023, dodal Besedilo na spomeniku in dopolnil Opis. |
bel marmorni obelisk |
Gorenja vas |
2056 TREBIJA, 54 |
|
Žabče, Štirim žrtve fašizma v zaselku Žabče |
Spominska plošča je pravokotne oblike (49x83) izdelana iz sivega marmorja z vklesanim napisom. Datum odkritja: 10.6.1965 Foto: Miloš Kermavnar |
na dvoriščni fasadi hiše Bukovo 60 v zaselku Žabče. |
TU SO V PLAMENIH GOREČE HIŠE KOT ŽRTVE HITLERJEVIH TOLOVAJEV DAROVALI ŽIVLJENJA ZA SVOBODO DOMOVINE AKTIVISTKE OF ZORKA MAVRI IZ ŽABČ, ROZALIJA FELTRIN S KOJCE, FRANČIŠKA GOLOB S KOJCE 10. JUNIJA 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar
7. februar 2021-dopolnil D.Divjak |
7.2.2021. 00:00 |
— |
7.2.2021-dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Cerkno |
K.o.: 2337 - BUKOVO, št. parc.: *165 |
|
Zakriž, Ustanovitev Zaščitnega bataljona IX. Korpusa |
Spominska plošča je pravokotne oblike (100 x 70 cm) izdelana iz granita z vklesanim napisom. Datum odkritja: 30.9.1978 Foto: Miloš Kermavnar |
Spominska plošča je locirana na dvoriščni fasadi Gasilskega doma, Zakriž 12. |
V TEJ VASI JE BIL DNE 25. 1. 1944. LETA USTANOVLJEN ZAŠČITNI BATALJON IX. KORPUSA NOV IN POJ. BORCI ZAŠČIT. BATALJONA 30. 9. 1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 22. 10. 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2345 Zakriž, parc. št. *17/1 |
|
Vranov let |
|
Ob odcepu z glavne ceste proti HE Ožbolt |
Vranov let, mednarodna spominska pot zavezništva. Puščava [...] [nedokončano] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Infotabla |
Podvelka |
— |
|
Senožeče, grobišče 14 borcev NOV |
— |
Krajevno pokopališče.
Zadnja vrsta ob zidu, levo od križa.
Hiša v bližini: Senožeče 81 |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 14. 8. 2020 |
3.11.2023. 00:00 |
— |
Dodal slike. M. Hladnik 20. 6. 2021
M. Kermavnar, 3.11.2023, dodal Besedilo na spomeniku |
— |
Divača |
2447 SENOŽEČE,1421/2 |