Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
548
Plošča 1. štajerskega bataljona

Leta 1977 je bila otvoritev spominske plošče kot spomin na težke borbe 1. štajerskega bataljona na Čreti.

Po gozdni cesti iz vasi Potok, mimo Doma planincev na Farbanci - 7 km. Po lokalni cesti iz Vranskega, čez Tešovo - 9 km. Po lokalni cesti iz Letuša, čez Dobrovlje - 15 km.

                        CESTA 

                I. ŠTAJERSKEGA 

                   BATALJONA 

                       ČRETA

1941 [prekrivajoči se zvezdici] 1977

        V                                    M

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik,sliko dodal Stane Gradišnik.
15.1.2024. 00:00
M.Kermavnar, 15. 1. 2024, po predlogi Mojce Luštrek popravil drobne napake in spremenil status na "obstoječ".
Marmorna plošča, vzidana v skalo
Nazarje
Pusto polje, p.š. , Nadškofija Ljubljana
5528
MALA POLANA-Spominska plošča na Copekovem mlinu

V prostorih nekdanjega mlina Ivana Prša je bil 26. decembra 1944 ustanovljen prvi odbor OF za Polano.Nekdanji Pršov, po domače Copekov mlin, stoji le malo ven iz vasi, na desnem bregu potoka Črnec. Na njem je bila odkrita spominska plošča 2. julija 1952.

Vir : Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978

EŠD 1173

Iz Velike Polane proti Mali Polani ter mimo strelišča glinenih golobov do konca poti, kjer je ob potoku Črnec Copekov mlin, Mala Polana 118 (na zemljevidu ni hišne številke).

1944                      1945

Tukaj je bil ustanovljen

prvi odbor OF

     Okrajni odbor SZDL

Neobiskani spomeniki
D.Divjak, 5. maj 2020, dop. M. Hladnik
5.5.2020. 00:00
25.9.2025. 20:26
Velika Polana
K.o.: 159-MALA POLANA, št.parc.: 1173
7837
Bruno Šuligoj, Palčiše

Postavljen 27. 1. 2021.

Palčiše / 29 Località Palchisce

TUKAJ JE PREBIVAL
BRUNO ŠULIGOJ

ROJ. 1923

UJET 22. 2. 1944

RIŽARNA

USODA NEPOZNANA[preveri]

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
22.10.2022. 00:00
Dodal slike. M. Hladnik 19. 4. 2024
Spotikavec
Italija
2478
Spomenik borcem NOB na Remšniku

Odmevnejše delovanje partizanskih enot na tem območju je znano poleti 1944. Takrat je začel operativno delovati Lackov odred, ki je imel med domačini veliko podporo. Posebno odmevna je bila bitka pri Sv.Urbanu, ki je obeležena s posebnim spominskim obeležjem. Deset žrtev druge svetovne vojne je obeleženih na spomeniku NOB, ki stoji pred vhodom na pokopališče.Vir: Biseri naše kulturne krajine.

Remšnik: Dostop iz vasice Vas v Dravski dolini med Radljami in Vuhredom Remšnik 2

Za svobodo domovine in lepšo bodočnost so v letih 1941 - 1945 dali svoja življenja :

KOLEŽNIK RUPERT

KORN PETER

MIKOLAC KRISTJAN

MAZGAN JOŽEF

HARTMAN ANTON

ŠNABL TOMAŽ

VODUŠEK JOŽEF

KRNIČNIK MIHAEL

KOH LEOPOLD

Obstoječi spomeniki
Alojz Ovnič, 30. 10. 2017
2009 je bil spomenik vandaliziran, glej razbito tablo na posnetku med Biseri naše kulturne krajine. -- M. Hladnik 17. 11. 2020 M. Kermavnar, 8.12.2022 dodal fotografijo 4/1 s FB strani ZB NOB Radlje ob Dravi S.Gradišnik dodal opis, 6.3.2023
Granitni obelisk s ploščo
Radlje ob Dravi
3407
Češnjice v Tuhinju

Spomkenik iz pohorskega granita je posvečen boju Šlandrove in Zidanškove brigade 16. 3. 1945 z nemškim okupatorjem. 

  • EŠD 21095
  • Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 35.
Levo ob cesti proti Češnjicam, na pol pota med bencinsko črpalko ob glavni cesti in vasjo.

                              [zvezda]

PO VEČDNEVNIH HUDIH BOJIH NA MENINI
SO SE TUKAJ 16. 3. 1945 BORCI
ŠLANDROVE IN ZIDANŠKOVE BRIGADE TER VDV
PREBILI IZ OBROČA, KI GA JE SKLENILA
23-KRAT MOČNEJŠA SOVRAŽNIKOVA VOJSKA

                      ODBORA VI. IN XI. SNOUB 1985

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 8. 2018
27.10.2023. 00:00
M.Kermavnar, 27,10. 2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek
granitna skala
Kamnik
1921 ŠPITALIČ, 1121
3382
Mala vas, Dobrepolje, spomenik padlim iz Male vasi

V Mali vasi stoji na sredini vasi na koncu manjše travne površine spomenik, ki ga sestavljata dve trikotni površini, prva s stranicami 260 ter višine 50 ter naslednja s stranicami 160 in višine 40 cm. V sredimi je tristrani steber s stranicami 40 in višine 160 cm. Napisi na spomeniku so s črkami v silhuetni obliki in rdeče pobarvani.

 Spomenik dopolnjuje ob strani zasajena breza ter dve hrastovi klopi s peščeno površino, kar predstavlja zaključeno celoto na koncu travnate površine.

 Pobudo za postavitev spomenika je dal Odbor tedna tradicij NOB Dobrepolje, odkrili pa so ga 31. maja 1981.

 Anton Pirman je bil po rodu Bločan, ki si je dom in družino ustvaril v Dobrepoljski dolini. Leta 1940 se je včlanil v KPJ in se po okupatorjevem prihodu priključil narodnoosvobodilnemu boju. Zaradi izdajstva so ga aretirali italijanski karabinjerji in odpeljan je bil v taborišče v Italijo. Po kapitulaciji se je vrnil in postal politični komisar artilerijskega divizijona III. Prekomorske brigade in sodeloval v zaključnih bojih v Sloveniji.

Ev. št.: 21952

Vir: Pomniki NOV v občini Grosuplje, Grosuplje, 29. oktober 1987

Geslo: prekomorci123

Po cesti iz Vidma v naselje Mala vas ter skozi naselje do njegovega konca, kjer se cesta razdeli v dva kraka med katerima je travna površina. Na njenem koncu je spomenik.

IZKRVAVELI ZA SVOBODO

ERČULJ POLDE

NOVAK MARIJA, por. SMRKE

PADLI BORCI

BARTOLME IGNAC

ŠUŠTAR VINKO

GRM STANKO

ERČULJ MARIJA

              -

ŽRTVE FAŠIZMA

KRALJ JOŽE

STRNAD STANKO

PERHAJ ALOJZ

            -

       ZVEZDA

       SPOMIN

           NA

   PREDVOJNEGA

     KOMUNISTA

 ANTONA

          PIRMANA

 31.5.1981

      KO ZB NOV DOBREPOLJE

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 15. avgust 2018 Dopolnil D.Divjak 1. oktober 2020
1.10.2020. 00:00
1.10.2020-dopolnil podatke - D.Divjak
Spomenik
Dobrepolje
K.o.: 1798-ZAGORICA, št. parc.: 1162
9512
Janez Oven - Janče, Trebnje

Janez Oven se je rodil 25.12. 1925 v Moravčah pri Gabrovki. Takoj po okupatorski zasedbi se je vključil v NOG z zbiranjem orožja, prenašanja ilegalne literature in  dne 6.5.1942 vstopil v Zapadno dolenjski odred in dobil  partizansko ime Janče, a je bil v italijanski roški ofenzivi 1942 zajet. Italijani so ga odpeljali v taborišče Gonars, nato v Treviso, pa Visco in spet v Gonars, kjer je dočakal kapitulacijo Italije. Ko se je vrnil v domovino, se je takoj priključil borcem Stiškega odreda, pa v ZDO, pa v Šercerjevo brigado, kjer je bil komandir III. čete III. bat. Po končani oficirski šoli v Metliki, je bil v spopadu z uštaši pri Vivodini  težko ranjen, zato so ga kasneje prepeljali  z letalom v Bari, kjer so ga operirali in pozdravili. 
Zaradi bolezni je enote JA, kot oficir v XVI. dalmatinski diviziji, zapustil v letu 1947.
Po odhodu iz JA se je vključil  v družbenopolitično življenje v Trebnjem, kjer je deloval vse do smrti.
Z ukazom Predsedstva SFRJ je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem, druga odlikovanja pa je že imel in to medaljo za hrabrost, zasluge za narod III. stopnje, z redom dela s srebrnim vencem,  z zlatim znakom OF, več občinskih priznanj, več priznanj  od XII. SNOUB - Štajerske itd, itd...

Trebnje, krajevno pokopališče, zgornji kvadrant, desno

                                OVEN   
                      JANEZ         1925  -  1992                                                                                                  GERTA        1932  -  2000                    

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak in L. Strajnar, 13.12.2024
3.2.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Trebnje
k.o. 1422 - Trebnje
6348
Treviso

V Trevisu, kjer je bilo med drugo svetovno vojni koncentracijsko taborišče za Slovence, so ob dnevu spomina na holokavst odkrili spominsko ploščo sredi mesta. V spomin na okoli dvesto žrtev fašističnega koncentracijskega taborišča za hrvaške in slovenske civiliste iz zasedene Jugoslavije. Država Italija je po vojni kolektivno izbrisala spomin na krivdo, agresorsko vlogo države in ljudi pod vodstvom Mussolinija. --
Srečala sta se po 70 letih. Dnevnik 27. 2. 2013.

Geslo: taborišče123

Treviso, določi lokacijo bolj natančno!
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
3.11.2020. 00:00
plošča, relief
Italija, Treviso
9169
Cvetko Humar
Pokopališče Trušnje

[križ]HUMAR
CVETKO
1927 padel 1943

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
20.6.2024. 00:00
Nagrobnik
Nova Gorica
2531
Rogla, zavezniška pomoč

Na tem mestu so zavezniška letala leta 1944  dalje odmetavala pomoč za slovenske partizane. Kraj je bil v tistem času seveda manj poraščen z gozdovi in je bil primeren za odmetavanje materiala s padali.

S padali so zavezniki odmetavali orožje in hrano. S padali so zavezniki odvrgli tudi ves eksploziv, ki so ga partizani rabili za miniranje železniškega viadukta v Doliču.

Spomenik leži 1000 m od TC Rogla na peš poti proti Ribniški koči.

NA TEM MESTU SO ZAVEZNIŠKA LETALA OD JUNIJA 1944 ODMETAVALA POMOČ ZA  SLOVENSKE PARTIZANE.

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 6. november 2017
6.11.2017. 00:00
Infotabla
Zreče
9401
Koper - Kazimir Renčelj

Renčelj Kazimir (1905-1970) je po maturi junija 1923 je stopil v Pomorsko vojno akademijo v Gružu in postal poročnik korvete. V aprilski vojni je ostal na ladji do 13. aprila 1941. Januarja 1942 je bil aretiran. Po dveh mesecih zapora je bil preko Zadra in Ancone prepeljan v taborišče Corropoli (Teramo) in od tu 4. maja v taborišče Casoli (Chieti). Od tu je 18. septembra 1943 zbežal proti jugu in  prispel 14. oktobra do Američanov. Preko Beneventa, Avellina in Maddalonija je prispel v ameriško taborišče Anagni, nato pa 5. novembra v južnoafriško taborišče Resina (Neapelj), kjer se je 18. decembra izjavil za NOVJ. Od tu je zbežal in 20. februarja prispel na Vis, kjer je bil dva dni kasneje imenovan s činom majorja (po drugih virih podpolkovnika) za načelnika štaba Mornarice NOVJ. Z ukazom Vrhovnega štaba od 28. novembra 1944 je bil imenovan za komandanta III. Pomorskega obalnega sektorja s sedežem v Šibeniku, oziroma od 15. marca 1945 Pomorske obalne komande Šibenik. Nekaj pred 13. aprila je bil imenovan za komandanta Pomorske obalne komande Trst. Najkasneje 3. maja je prevzel to mesto, po odhodu jugoslovanske vojske pa je ostal v Trstu kot referent za mornarico pri Komisiji za vojni plen do 3. novembra 1946. 

Vir: Kazimir Renčelj, Primorski slovenski biografski leksikon

Koper, na zahodnem robu Hlavatyjevega parka ob mestni tržnici.

                    KAZIMIR RENČELJ
                           1905 – 1970

   SMELEMU MORNARIŠKEMU ČASTNIKU,
 POVELJNIKU TRŽAŠKEGA POMORSKEGA
       OBALNEGA SEKTORJA OB KONCU
DRUGE SVETOVNE VOJNE, KI POOSEBLJA
   STOLETNO PRISOTNOST SLOVENCEV
                           NA MORJU.
  .
        INTREPIDO UFFICIALE DI MARINA
         COMANDANTE DEL DISTRETTO
      MARITTIMO DI TRIESTE ALLA FINE
   DELLA SECONDA GUERRA MONDIALE
         INTERPRETE DELLA PRESENZA
  SECOLARE DEGLI SLOVENI SUL MARE.
.
                     KOPER, MAJ 2002
           CAPODISTRIA, MAGGIO 2002

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik D.Divjak 13.4.2022, 30.4.2022
2.12.2024. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 13.4.2022, dopolnil napise s podstavkov in fotografiji pod poz 4, 30.4.2022. M.Kermavnar, 2. 12. 2024, zapis o treh zaslužnih, oziroma častnih občanih razdružil na zapise po posameznikih, uredil napis na spomeniku, dodal Opis in fotografiji 3/3 in 3/4 ter dopolnil lokacijo.
Doprsni kip na piedestalu
Koper
K.o. 2605 - KOPER, parc. št. 889/1
1634
Spominski park Na plavžu
Na plavžu, vhod s Ceste Cirila Tavčarja, takoj po odcepu z glavne Ceste maršala Tita.

Spominski park Na plavžu

M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 30. 8. 2011
park, infotabla
Jesenice
2175 JESENICE, 509
7524
Dimčeva žaga
Ob prvem krožišču med Zalogom in Medlogom.

TU POD ŽAGO SO IMELI MED NOB BORCI BUNKER, V HIŠI PA PRIJAZNO ZAVETJE.MLINAR DIMEC JE UMRL V DAHAVU.KO ZB MEDLOG.

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
28.4.2022. 00:00
Po "Sistory" Jožef DIMEC roj. 25.I.1899, umrl 07.I.1945. Bor1974, 17.VII.2022
Spominska plošča
Celje
1076 MEDLOG, 370/33
2098
Krško-Grob Mateja Štermana
Z lokalne ceste proti cerkvici sv. Rozalije na prvem desnem ovinku odcepi pot do groba.

ŽRTEV DOMOVINI

ŠTERMAN MATEJ

IZ NOV 13. 9. 1942

ŽENA

Anton Petrovič, 6. 8. 2017 29. januar 2021- dopolnil D.Divjak
29.1.2021. 00:00
29.1.2021-dopolnil podatke, D.Divjak
spominska plošča
Krško
K.o.:1322 - KRŠKO, št.parc.: 2791/3, privat
9398
Bohinjska Bela, pokopališče, Tonejec Janez

Sistory navaja: Ime in priimek: Janez Tonejec, Oče: Josip, Mati: Marija, Po domače: Pri Kunšču, Datum rojstva: 25. 02. 1920, Kraj rojstva: Bohinjska Bela, Kraj bivanja: Bohinjska Bela, Stara občina: Ribno, Nova občina: Bled, Poklic (soc. status): zidar, Datum smrti/izginotja: 04. 04. 1943, Kraj smrti/izginotja: Babji zob na Jelovici, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.

Opomba: Janez Tonejec je napisan tudi na spomeniku borcem in žrtvam narodnoosvobodilnega boja 1941–1945 na Bohinjski Beli, njemu je posvečeno  spominsko obeležje na Kupljeniku.

Pokopališče Bohinjska Bela, ob zidu, ki meji na cesto Bled–Bohinjska Bela, 8. grob z leve strani vrste.

[križ]
RODBINA TONEJEC
JANEZ   1920–1943

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 2.12.2024, po predlogi in fotografijah Zdernke Primožič
2.12.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Bled
K.o. 2194 BOHINJSKA BELA, parc. št. 25
7191
Pokopališče Šempolaj
Na pokopališču Šempolaj, ki leži na južnem robu naselja.

[zvezda]
PADLEMU BORCU
NARODNO - 
OSVOBODILNE
VOJSKE 
JUGOSLAVIJE
1941-1945
SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA
REPUBLIKA JUGOSLAVIJA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
5.2.2022. 00:00
Italija
6266
Postanek štaba XIV. divizije, Krivica
Krivica 23, Prevorje

NA TEJ DOMAČIJI SE JE
7. FEBRUARJA 1944 PRVIČ
PO PRIHODU NA ŠTAJERSKO
USTAVIL ŠTAB 14. DIVIZIJE.
OD TU JE NAČRTOVAL
NADALJNJI POHOD
SVOJIH BRIGAD.
TUKAJ SO SE SESTAJALI
TUDI AKTIVISTI
KOZJANSKEGA OKROŽJA.
ZB NOV PREVORJE 20. 9. 1981

Obstoječi spomeniki
Bor1974 11. 10. 2020
11.10.2020. 00:00
Prepisal besedilo s plošče, dodal lokacijo in vpisal obeležje na seznam spomenikov 14. diviziji na Wikiverzi. M. Hladnik 4. 10. 2024
Spominska plošča
Šentjur
1355
Spomenik pri Rakitniku na Breznic (Prevalje)

28. novembra 1944 so zaradi izdajstva nemški plicisti napadli domačijo jo sežgali in pobili vse pri hiši prisotne. Na navedeni kmetiji so bili zavedni Slovenci in so izdatno pomagali partizanom. Po izdaji so nemci pobili vse domače in domačijo požgali. 

Pripovedovala hčerka brata ubitega očeta.

Iz prodnikov sezidan spomenik v obliki Triglava z napisno ploščo in zvezdo je bil postavljen 1954 v spomin na člane Rakitnikove družine in domačine, ki jih je nemška policija 28. 11. 1944 pobila in domačijo zažgala. Spomenik je bil obnovljen 1974.

EŠD 7725

Breznica nad Prevaljami. Dostop iz ceste Prevalje strojna. Odcep je na Godčevi ravni pred odcepom za JKamnico. Približno 4 km iz Prevalj. Na zahodni strani domačije Breznica 7, na mestu nekdanje Rakitnikove hiše.

ZVESTI ZEMLJI SMO DOMAČI PADLI, DA NAŠ ROD ŽIVI

ZA SPOMIN ŽRTVAM FAŠISTOV, POBITI IN ZAŽGANI

28. NOVEMBRA 1944

-rAKITNIKOV OČE ANTON MRKAČ, RAKITNIKOVA MATI fRANČIŠKA, 

OTROCI: PEPI, FRANCKA, VESTRI, LONCA, ANDREJ - PARTIZAN.

fUŽIRJEVA ANGELCA - PASTIRICA, 

KOŠAKOVA MATI IZ PEROVJA

Alojz Ovnič, 8. april 2017
Kameniti ztidani spomenik v obliki Triglava z zvezdo v sredini
Prevalje
Lastnik : Rakitnikova domačija
8404
Grob padlih graničarjev SHS in partizanov, pokopališče Šentilj v Slovenskih goricah
Krajevno pokopališče v Šentilju, dostop ali s parkirišča na zgornjem delu, ali s spodnjega dela, kjer je tudi vhod. Grob je v prvi vrsti ob poti.

                         [zvezda]
          NA TEM POKOPALIŠČU
                     POČIVAJO:

          GRANIČAR GREGORA
                             IN
              NEZNANI VOJAK
         PADLA 6. APRILA 1941
              TER BORCA NOB
        MILKO ŠROK-GOZDAR
                   1927 - 1944
              JAKOB STARIHA
                   1920 - 1949

       DOMOVINA - SVETLA STVAR
       DALI SO ŽIVLJENJE
       NA NJEN OLTAR

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 23.6.2023, 15.9.2023
15.9.2023. 00:00
D.Divjak dodal posnetke in podatke, 15.9.2023, 15.9.2023
Grob
Šentilj v Slovenskih goricah
K.o.: 564-ŠENTILJ V SLOV.GOR., št.parc.: 225/2
2613
Franc Benedičič in Albin Žemva

Franc Benedičič je padel 13. 4. 1942, Albin Žemva pa 5. 10. 1942 kot komandant Cankarjevega bataljona. Plošča je bila odkrita 1951.

  • EŠD 18470
  • Arhiv ZB Jesenice
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 202.
Franc Benedičič in Albin Žemva, Cesta Cankarjevega batalojna 7, Jesenice

Iz te hiše sta v l. 1941
odšla v NOV
prvoborca

Benedičič Franc

Žemva Albin

Padla l. 1942

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 12. 12. 2017
Spominska plošča
Jesenice
2175 JESENICE, 1201/1
6836
Divača pokopališče
KOCJANČIČ VALERIJA Slovenska biografija.
Pokopališče leži V od Divače, nagrobniki so na V delu pokopališča.

VALERIJA KRAINER - KOCJANČIČ - ŠPELA -- PRVOBORKA
1898--1982 [zvezda]
ANTE RADIĆ 
BAST MAKARSKA
1913 1945

OBITELJ
[zvezda] MAVER
REŠAVER
RUDOLF 1920 -- 1944
PADEL V NOB.
[križ] PERHAVEC
EMIL * 1904 PADEL V NOB 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
15.9.2024. 00:00
Zdenka Primožič 15. 9. 2024 dodala povezavo na spletno stran za Valerijo Kocjančič.
družinski nagrobniki
Divača
2452 DIVAČA, 1032/2
9399
Bohinjska Bela, pokopališče, Zupan Jože

Sistory navaja: Ime in priimek: Jožef Zupan, Oče: Jakob, Mati: Marija, Po domače: Pri Tefkarju, Datum rojstva: 26. 01. 1908, Kraj rojstva: Nomenj, Kraj bivanja: Bohinjska Bela, Stara občina: Ribno, Nova občina: Bled, Poklic (soc. status): železničar, Datum smrti/izginotja: 04. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Podgozd na Primorskem, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.

Opomba
Jože Zupan je napisan tudi na spomeniku borcem in žrtvam narodnoosvobodilnega boja 1941–1945 na Bohinjski Beli.

Pokopališče Bohinjska Bela, ob zidu, ki meji na cesto Bled–Bohinjska Bela, od vhoda s te ceste levo 9. grob oz. 2. grob z desne strani vrste ob omenjenem zidu.

[križ]
ZUPAN
JOŽE       1908  –  1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 2.12.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
2.12.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Bled
K.o. 2194 BOHINJSKA BELA, parc. št. 25
8081
(39) Sedež SKOJ-a

Melanškova hiša v Pesju je zaradi pogrezanja tal izginila. Spominsko ploščo so prestavili na centralni spomenik NOB v Pesje.

Pred domom DPO v Pesju.
PRED II. SVETOVNO VOJNO JE V TEJ HIŠI SKOJ KOVAL MLADE KADRE ZA NAŠO REVOLUCIJO IN BIL ŽARIŠČE NAPREDNEGA DELA ZA BLIŽNJO IN DALJNO OKOLICO.To je bilo na Melanškovi hiši.
Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
21.1.2023. 00:00
Spominska plošča
Velenje, Partizanski spomeniki št.39
7782
Verboten Martin
Pokopališče Celje, Oddelek 09, Polje 01, Vrsta 17, Številka 01, Iskalnik grobov https://celje.enmemoro.si/grob/grob_11318.php

                [peterokraka zvezda]

               VERBOTEN MARTIN – LJUBO
 [fotografija v medaljonu]   * 10. 11. 1923
                                               + 15. 11. 1978

          LJUBIL SI ZEMLJO SLOVENSKO
           ZDAJ MIRNO POČIVAJ V NJEJ

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
18.3.2025. 00:00
M.Kermavnar, 18.3.2025, po prilogi Zdenke Primožič uredil besedilo na nagrobniku, postavil zvezdico na lokacijo groba, dopolnil rubriko Lokacija in dostop in dodal fotografije 3/1 do3/3
Nagrobnik
Celje
K. o. 1082 TEHARJE, parc. št. 904/4
1642
BUČKA-Meja med Nemčijo in Italijo pri Bučki

Mejni kamen na mestu, kjer je v letih 1941-1943 stal mejni prehod med Italijo in Nemčijo. Na kamnu je na severovzhodni strani napisana črka D (Nemčija), na jugozahodu pa I (Italija).

Poleg je spominsko obeležje izgnancem, postavljeno 2006.

EŠD 7602

7.junij 2006 - Ob cesti Jerman vrh - Bućka je bil na ta dan ob okupacijskem mejnem kamnu odkrit kamnit spomenik, Odkrila ga je Ivica Žnidaršič, predsednica DIS 1941 - 1045./ Poročilo o delu DIS 2006-2007.

Levo ob cesti iz proti Bučki, kmalu za mestom, od koder se lepo vidita obe cerkvi, sv. Matija in sv. Martina, nasproti hišne št. 36.

Tu so okupatorji razkosali 

      dolenjsko zemljo 

         1941--1945.

Bučka 28. 7. 1995 

               Postavili krajani ob 

               50. obletnici zmage nad 

               nacizmom in fašizmom.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 17. 8. 2011 5.april 2021, 12.10.2022 dopolnil D.Divjak
15.1.2024. 00:00
5.4.2021 , 12.10.2022 dopolnil podatke D.Divjak M. Kermavnar, 15.1.2024, osvežil Opis v delu, kjer Register kulturne dediščine omenja Spomenik izgnancem.
razklan kamen s ploščo
Škocjan
K.o.: 1394-BUČKA, št.parc.: 3409/7