Po podatkih Zveze Romov Slovenije je bilo v madžarska taborišča odpeljanih sedemindvajset Romov iz Prekmurja, navedena pa so tudi imena šestih Romov, ki so bili ustreljeni kot talci 27. 2. 1945 v Turnišču. Ivan Jerič, ki je na koncu uspel doseči, da jih je pred smrtjo spovedal, je dogodek opisal takole: Tretji dan po svojem prihodu v Turnišče so orožniki zalotili v polanskem logu 6 mladih ciganov, ki se niso odzvali pozivu k vojakom. Privlekli so jih v Turnišče. Komandant jih je vseh 6 obsodil na smrt. Poklical je okrožnega beležnika, da je pobral od njih podatke za mrliško knjigo. Beležnikova žena mi je prišla povedat, da so vsi obsojeni na smrt.
Vir: B.Flajšman, okupacijskemeje.si, Romi v Prekmurju med drugo svetovno vojno

Tu počivata

ustreljena kot talca

BARANJA  ADOLF

*11. febr. 1901  + 17. febr. 1945 

*

BARANJA JOŽEF

* 4. avg. 1924    + 27. febr. 1945

Lahka vama bodi zemlja.

Doprsni kip je izdelal kipar Julijan Renko, odkrili so ga 19. februarja 1954, postaviti ga je dala Zveza borcev narodnoosvobodilne vojne Črnomelj. 

V Črnomlju rojen Janko Stariha 14. februarja 1922, je bil dijak novomeške gimnazije, leta 1941 je postal član KPS. Bil je med prvimi organizatorji osvobodilnega gibanja v Beli krajini, prav tako pa je bil že od začetka aktiven pri različnih partizanskih akcijah. Do septembra 1941 je bil član prve belokranjske čete, potem pa je šel v novomeško četo, ki je bila na Brezovi rebri. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je konec leta 1941 pripravilo napad na nemško postojanko, ki je bila na Bučki, zraven pa je pozvalo še novomeško četo. Ravno v tej akciji je bil Janko Stariha ranjen, na zdravljenje so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, po okrepitvi se je zopet pridružil partizanom. Takrat je postal komandir mokronoške čete in sredi decembra 1941 je prešel v sestavo II. štajerskega bataljona. Komandir 2. čete se je še posebej odlikoval v bojih pri Primskovem in Stični. Janko Stariha je bil potem komandant I. bataljona konec marca 1942, ki je bil med partizani znan tudi kot Jankov bataljon, Stariha je sodeloval v vseh pomembnejših bojih II. grupe odredov na Dolenjskem in na prehodu prek Gorenjskem in Štajerskem. Stariha je konec julija 1942 postal oficir I. bataljona savinjskega odreda, 10. septembra 1942 pa je po prihodu in združitvi na Štajerskem prevzel dolžnost operativnega oficirja v štabu II. grupe odredov. Nemci so 7. novembra 1942 napadli savinjski bataljon II. grupe odredov na Krešici pri Sv. Joštu na Dobrovljah, v tem boju je Stariha zaman poskušal z borci prebiti še tretji in zadnji sovražni obroč. Stariha je junaško padel pri sv. Joštu na Dobravljah nad Savinjsko dolino in zaradi tega bil 20. decembra 1951 odlikovan z redom narodnega heroja. 

Kamnit doprsni kip narodnega heroja Janka Starihe (1922-1944) je pritrjen na kamnit podporni zid. Okolica spomenika je parkovno urejena. Avtor spomenika, postavljenega 1954, je Julij Renko.

Viri: 

Kramarič, Janez. Črnomelj v daljni in bližnji preteklosti. Črnomelj: Občina, 1999

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 158-159.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 81.

http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi604854/

EŠD:24088

HEROJ_IVAN_STARIHA 

Janez Vitkovič, Belokranjski narodni heroji, v: Bela krajina skozi viharje k svobodi, Ljubljana: Zavod Borec, 1961, str.184, 185.

Viri slik: 

- osebni arhiv (Rahela Butala) 

NARODNI HEROJ
JANKO
STARIHA
ROJEN 11. XII. 1922
PADEL 7. XI. 1942

EŠD: 11540

Spomenik predstavlja iz obdelanega kamna piramidna stela, spodaj na kamnitem podstavku velikosti 150 x 50 x 30 cm, nad njo pa se dviga piramida, visoka 2,5 m, na kateri so na spodnji polovici vklesana imena, na zgornji polovici, pod vrhom, je izklesana  zvezda velikosti 32 cm, ki jo delno prekrivajo rože in vitice iz kovanega železa, črne barve.

Spomenik je delo arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Rusa v letu 1952, v letu 1990 pa so spomenik prestavili na sedanjo lokacijo, ki je tik ob zidu stavbe Mercator, na obcestni strani s Tržaško cesto.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 68.

SLAVA JUNAKOM!

PADLI BORCI V NOV:

BORŠTNAR MARJAN, DEBEVC ALBIN, SODNIKAR ANTON, SLABE JOŽE, KLEMENČIČ ANTON, SKOK FERDO, BETON FRANCI;

USTRELJENI KOT TALCI:

JEVEC IVAN, PERVANJE MIMI, BORŠTNAR STANE, STELE DRAGICA;

UMRLI V TABORIŠČU:

JEVEC ANDREJ, JAKOMIN FRANC;

DAROVALI STE ŽIVLJENJE, DA MI ŽIVIMO V SVOBODI!

OŠABEN MARJAN IN IVAN, MIHELČIČ MILOŠ

KUHARJEVIIVAN PERKO  1809 - 1971ZOFIJA PERKO 1914 - 1988

To je bila javka pri Srčku. Dobro so jo poznali borci Pohorskega bataljona. Komandant Franc Rozman Stane se je pri obhodu po Mislinjski dolini oglasil tudi pri Lazarju. Njegov petnajstleten sin Franc Pogladič je tiste dni novembra 1942 izvedel drzno akcijo. Preoblečen v partizansko uniformo in leseno puško je prestrašil neko žensko, da mu je izročila sinovo nemško uniformo in škornje. Ko je zvedel Stane za fantovo junaško delo in srčno dejanje, mu je dal ime Srček. Zaradi poguma in predanosti je bil Srček kot varnostnik dodeljen v center OZNE za Štajersko. Takrat mu je bilo sedemnast let. Kot varnostnik je bil v akcijah od Pohorja do Savinske doline, Moravč, Haloz in Slovenskih goric. Padel je nad Oplotnico na pragu svobode 8. maja 1945, ko mu še ni bilo osemnajst let.

Spominsko znamenje so odkrili 25. maja 1985. 

VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja vmed NOB v občini Slovenj Gradcu.

Spominska plošča na hiši Franca Pogladiča (p.d. Lazar) ne Brdah, št.42; tu je bila javka vojaške postojanke 1/8. Sin Franc Pogladič-Srček je padel kot borec VDV 8.5.1945

Vir: Vodnik 304

L A Z A R J E V A  D O M A Č I J A 

MED NOB JAVKA"PRI SRČKU"

SIN FRANC POGLADIČ "SRČEK"

PADEL KOT BOREC VDV 8.5.1945

OBČANI MISLINJSKE DOLINE.

Spomenik padlim v NOB, sestavljen iz treh betonskih stebrov (262, 292 in 322 cm, postavljeni so na šeststranični podstavek 15 cm.); na prvem so imena borcev, na drugem talcev, na tretjem pa imena ostalih žrtev. Postavljen je bil 29. nov. 1963, po načrtu arh. Rudija Zupana in Franja Čižka. Izdelava Franc Hameršak. ZZB NOV Občine Slovenska Bistrica. 2012 okolico uredila KS Vrhole-Preloge.

• EŠD 20153
• Zbornik spomenikov ... v občini Slovenska Bistrica, 1976, 42.

BORCI NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE

BEČAN JOŽE                   RASKOVEC

BRENCE MATIJA                 VRHOLE

LESKOVAR IVAN               PRELOGE

PLIBRŠEK FRANC   ZG. GRUŠOVJE

ŠTIBLER KAREL                  VINARJE

.

TALCI PADLI ZA SVOBODO

ČREŠNAR MATIJA               VINARJE

FIGEK FRANC                      VRHOLE

PEM ALOJZ               ZG. GRUŠOVJE

PUČNIK FRANC                   VINARJE

RUDOLF ALOJZ                   VINARJE

.

ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA

BRODNIK JANEZ              RASKOVEC

BRODNIK JOŽE                RASKOVEC

DVORŠAK AVGUST         GLADOMES

KRAJNC SLAVKO      SP. GRUŠOVJE

LIPOGLAV IVAN                    VRHOLE

POLANEO FRANC                VRHOLE

SITAR JANEZ                        POBREŽ

NEZNAN PARTIZAN IZ BRAČIČ. BRIGADE

Dr. Jule (Julij) Gabrovšek se je rodil leta 1912 v Ljubljani in se je izšolal za pravnika. Od leta 1937 je bil član Okrožnega komiteja KPS Kranj, dve leti kasneje pa je postal odvetniški pripravnik v kranjski pisarni dr. Joža Vilfana. Vseskozi je deloval kot organizator delavskega gibanja. Njegova življenjska pot je bila prekinjena 20. julija 1940, ko se je v slabih vremenskih razmerah odpravil na Razor. Ker se ni vrnil, so sprožili reševalno akcijo, ki je našla njegovo truplo nedaleč od vrha. Kazalo je, da je omahnil v prepad ali zdrsnil na spolzkem kamenju. Pol stoletja kasneje se je pojavila domneva, da je Gabrovšek storil samomor, saj je bil na partijskih sestankih zelo kritiziran zaradi svojega stališča, da bi se morali komunisti več povezovati s socialdemokrati.

Po Gabrovšku je bila leta 1981 poimenovana ulica na Planini v Kranju, odkrili pa so mu tudi spominsko ploščo v veži sodišča v Kranju (takrat Temeljno sodišče, danes Okrožno sodišče). Plošča je bila svečano odkrita 3. septembra 1982 na pobudo občinske konference ZKS Kranj. Ploščo je odkril dr. Joža Vilfan.

Plošča je bila kasneje, morda v času osamosvojitve, odstranjena iz avle. Dosedanje poizvedbe o njeni usodi niso bile uspešne.

"Kranj", Glas, 7. september 1982, str. 3 (povezava).

Tri bronasta doprsja na kamnitih podstavkih s konzolami obeležujejo tri narodne heroje s področja kranjske občine (v obsegu iz časa odkritja). Doprsne kipe Iva Slavca - Jokla, Pavle Mede - Katarine in Vinka Zevnika - Železnika je na podlagi fotografij izdelal jeseniški kipar Jaka Torkar. Svečano so jih odkrili 8. maja 1985, ob 40. obletnici osvoboditve. Avlo v prizidku mestne občine, v kateri so bili kipi postavljeni, so preimenovali v Avlo herojev.

"Avla herojev", Gorenjski glas, 10. maj 1985, str. 1 (povezava).

JOKL SLAVEC IVO 1916-1944

KATARINA MEDE PAVLA 1919-1943

ŽELEZNIK ZEVNIK VINKO 1914-1943

EŠD: ni

Pravokotna kamnita plošča iz marmorja, z vklesanim sporočilom, velikosti 0,70 x 0,50 m, je s štirimi sidri pritrjena na skalo, ki je na robu večje vrtače - ponora.

Oktobra 1942 so Vinko Drobnič iz Sodražice, Tone Majnik iz Ribnice, Ivan Fajdiga iz Sodražice, Štefan Lovšin iz Travnika in Matija Maležič - Ciril v Veliki gori zgradili bunker t.i. "Fajdickov bunker", ki je ves čas vojne predstavljal pomembno točko delovanja Okrožnega komiteja in Okrožnega odbora OF Ribnica. Vinko Drobnič je prispeval številne rešitve pri gradnji, kot je dostop do bunkerja po dveh kablih - pletenicah, razpetih med drevesi (gl.sl.3, kjer po 79 letih  v lubju smreke vidimo zarezo, ki bi lahko bila od napetega kabla), maskiranje z zemljo, varen dodatni izhod in podobno, kar je omogočilo varno delo (gl. sl.6)

(vir: Pihler, Pavlina: Znameniti Sodražani, Suhorobar, julij/avgust 2020, 75-letnica konca 2. sv. vojne na slov. tleh).

V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI 

JE BILO MED TEMI SKALAMI ZAKLONIŠČE, 

V KATEREM STA OD NOVEMBRA 1942 

DO SEPTEMBRA 1943 DELOVALA 

KOMITE KP IN ODBOR OF 

RIBNIŠKO - VELIKOLAŠKEGA OKROŽJA

                                     ZZB NOV RIBNICA1981

LSI 2: 276

vsi123

[znak VOS]
V TEM KRAJU JE OD
NOVEMBRA 1943 DO MARCA 1944
DELOVALA POKRAJINSKA KOMISIJA
VARNOSTNO OBVEŠČEVALNE SLUŽBE
ZA PRIMORSKO

5. 9. 1982
KRAJANI ŠEBRELJ
BORCI VOS OF PRIMORSKE

Kejžar je padel 28. 8. 1942 nad Podblico. Ploščo je leta 1951 odkril Mestni odbor ZZB NOB Jesenice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 205.

EŠD 18478

Iz te hiše
je v letu 1941
odšel v NOV

Kejžar Viktor

Padel 28. VIII. 1942