1939

Debel kamen, Radovna

Krajevna organizacija ZB NOV Blejska Dobrava je postavila spominsko ploščo ,iz litega brona, izdelek livarne Železarne Jesenice. Odkrita 1982.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 178-179.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250.

EŠD 13218

Na ožini z imenom Debel kamen, na skali tik ob cesti skozi Radovno, na njeni severni strani, 30 m pred parkirnim prostorom, 50 m pred odcepom pešpoti proti Napoleonovemu kamnu, 170 m za odcepom gozdne ceste proti Novakovemu mostu na reki Radovni. Na drugi strani skale je infotabla.

Na tem mestu je 22. 6. 1944 padel sekretar OK SKOJ-a Gorje - Bled tov. Rekelj Janko - Špik, roj. 1. 4. 1923. na Blejski Dobravi. 

ZB NOV Bl. Dobrava

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 11. 7. 2017

—

—

—

Spominska plošča

Gorje

—

5310

DOLNJI SUHOR-Spomin Martinu Južni

Martin Južna - Tine je bil rojen 9.11.1919 v Dragomlji vasi. Po poklicu je bil avtomehanik. Maja 1942 se je priklučil partizanom. Postal je namestnik komandanta 3. bataljona Cankarjeve brigade. 
19.6.1943 ga je na Radovici ranil drobec topovske granate. Umrl je naslednji dan v partizanski bolnišnici v Radatovičih. Pokopan je na domačem pokopališču pri sv. Jakobu. 29.11.1953 je bil imenovan za narodnega heroja. 
Spominsko ploščo so odkrili 16. (po drugem viru 26.) novembra 1974.

Vir: arhiv ZZB NOV Metlika (80)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 137.

Prim. tudi: Janez Vitkovič, Belokranjski narodni heroji, v: Bela krajina skozi viharje k svobodi, Ljubljana: Zavod Borec, 1961, str. (188).

Osnovna šola Suhor, desno od vhoda, Dolnji Suhor pri Metliki 1.

SLEDILI BOMO TVOJEMU
ZGLEDU JUNAŠTVA IN
SVETLIM CILJEM ZA KATERE
SI ŽRTVOVAL SVOJE ŽIVLJENJE
NAŠ ROJAK – NARODNI HEROJ
      MARTIN JUŽNA
VREDNI BOMO VELIKIH
DEJANJ KI SO JIH V LETIH
NAŠE REVOLUCIJE OPRAVILI
BORCI IN PREBIVALCI
SUHORJA IN OKOLIŠKIH VASI

ŠOLSKA MLADINA SUHORJA

26. 11. 1974

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 10.4.2020 12.2.2022 D.Divjak

11.9.2024. 00:00

—

12.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 16. 11. 2023, uredil Besedilo na spomeniku, popravil lokacijo (prestavil iz telovadnice na šolsko poslopje), odstranil fotografijo 2 (ker ne pojasnjuje ničesar v zvezi s tem obeležjem), dodal fotografiji 3/1 in 3/2. Vse po predlogu Mojce Luštrek, ki je obeležje obiskala. Zdenka Primožič 11. 9. 2024 dopolnila Opis s podatkom iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi.

Plošča na fasadi

Metlika

K.o.: 1504 - HRAST PRI JUGORJU, št.parc.: 2539/1

9261

Padlemu-Olimje

Po "Sistory" Ignacij JAKOPINA, roj. 15.07.1913 v Olimju, stanujoč Sopote (danes Olimje), poročen, posestnik, pade 06.01.1945 v Razgorju pri Poljčanah.

Pokopališče Olimje

"JAKOPINA

IGNAC 1913 - 1945"

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Bor1974

10.8.2024. 00:00

—

—

Družinski spomenik

Podčetrtek

K. o. 1228 Sopote, parc. št. 91/5

4268

Ruskim ujetnikom, Črneče

Znamenje v obliki Triglava, posvečeno 197 sovjetskim ujetnikom, umrlim v letih 1941-1942. EŠD 7450.

Na mestu ob vhodu v Črneče stoji spomenik v spomin na ruske ujetnike, ki so jih Nemci že leta 1941 pripeljali iz velikega ujetniškega taborišča Stalag 18-A v Wolfsbergu. Privedeni so bili z namenom, da pomagajo pri gradnji hidroelektrarne Dravograd. V Črnečah so postavili pet barak obdanih z bodečo žico. Življenje ujetnikov je bilo neznosno. Od silnega trpljenja, izmučeni in izstradani so na tem mestu umirali.

Vir: Ludvik Pušnik, Po poteh spomina.

Rusko grobišče ob vhodu v naselje Črneče.

NA TEM KRAJU POČIVA 197 ZAVEZNIŠKIH VOJAKOV, SOVJETSKIH VOJNIH UJETNIKOV, KI SO IZSTRADANI IN IZMUČENI UMRLI PRI GRADNJI ELEKTRARNE. 1941-1942

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik neobiskano nedokončano S. Gradišnik

21.11.2021. 00:00

—

Dodal fotografije, S.Gradišnik S.Gradišnik dodal opis in vir, 3.3.2023.

Zidan spomenik v obliki Triglava.

Dravograd

828 ČRNEČE, 26/74

4739

Gabrovica pri Komnu-Spomenik padlim in spominska plošča relejni postaji 13

Neobdelan prosto stoječ kraški kamen z napisno ploščo iz črnega marmorja. Spomenik 17 padlim borcem je bil postavljen 21. 9. 1969 po načrtu Antona Uršiča.

EŠD 27858

Leta 1985 je bila dodana bronasta plošča posvečena padlim kurirjem relejne kurirske postaje P 13

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

Spomenik stoji na vaškem trgu, pred cerkvijo sv. Petra v Gabrovici pri Komnu.

Napis na prvi plošči:

   PADLI V NOB 1941 – 1945

ŠVARA EMIL             1901-1942
MAKOVEC ALOJZ    1929-1943
ŠVARA VOJO            1923-1945
KODRIČ MARČELO  1924-1945
ŽERJAL ALBIN          1908-1945
COLJA SLAVKO        1925-1945
COLJA MILAN           1927-1944
ŠVARA LEOPOLD    1909-1944
GRMEK ALBIN          1910-1944
KESMIČ ZOFIJA       1922-1944
KESMIČ DANILO      1926-1943
GRMEK ALOJZ         1922-1944
COLJA LEOPOLD     1903-1945
LUIN ALOJZ              1909-1943

ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA

ŽERJAL ZORO          1913-1944
JERIČ ANTON           1881-1943
LUIN SLAVKO           1914-1943
.
MOLČE STE PADLI, V NAŠE DNI ZASTRTI
IN RAZSVETLILI, PADAJOČE V TEMO NAŠ ČAS
IN VANJ ŠE ZDAJ IZ SVOJE DAVNE SMRTI
KOT DOBRA LUČ SMEHLJA SE VAŠ OBRAZ
                                                       C. ZLOBEC
.
Napis na drugi plošči:

      MED NOV JE TOD DELOVALA
       RELEJNA KURIRSKA POSTAJA  P13

                   PADLI KURIRJI:

          JOŽEF ŠPACAPAN         1923-1942
          OSKAR ŠPACAPAN        1923-1942
          JOŽEF PODGAJŠEK       1921-1943
          STANISLAV RAVBAR      1912-1943
          SLAVKO MITIČ                1923-1944
          JOŽEF JELEN                 1928-1945

Vipavsko, Kras po dolgem in počez
prepredli ste z nevidnimi potmi,
še padli ste ostali trdna vez
in zveza časa in ljudi.

       1985 SOBORCI IN KRAJANI

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik Dopolnila : K. Poljšak Ščuka

23.1.2022. 00:00

—

—

Kamniti spomenik z marmorno ploščo Bronasta plošča

Komen

2423 GABROVICA, 91/2

1495

ROB - spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja

EŠD: 25843

Spominsko ploščo z vklesanimi imeni in priimki sestavljajo  4 kamnite  plošče sive barve, velikosti 64 x 120 cm ta, da je ta površina 120 x 256 cm, nameščena  na obcestni strani Doma krajanov Rob.

Spominsko ploščo so odkrili 1979. leta po ideji arhitekta Vlasta Kopača.

Rob 5, Rob

IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI ROB SO ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE V

         NARODNOOSVOBODILNEM BOJU 1941 - 1945      
 .
     BORCI:
  FRANC ZAKRAJŠEK       BOŠTETJE                  1916 - 1944
  FRANC INTIHAR             BUKOVEC                   1923 - 1943
  RUDOLF INTIHAR           BUKOVEC                   1922 - 1944
  ANTON PURKAT              CENTI                         1928 - 1944
  MIRKO PETERLIN           DOLŠČAKI                  1920 - 1944
  FRANC ZAKRAJŠEK       GRADIŠČE                  1911 - 1943
  SLAVKO LUŽAR               KRVAVA PEČ               1927 - 1944
  ANTON USENIK               KRVAVA PEČ               1927 - 1944
  ANTON BAVDEK              LAZI                              1902 - 1944
  ALOJZ STRLE                  MAČKI                          1920 - 1944
  MIRKO DEMŠAR             MOHORJE                    1916 – 1944
  JOŽE CIMPERMAN         NEREDI                         1926 - 1943
  ALOJZ ŽNIDARŠIČ          NEREDI                        1923 - 1943
  FRANC INTIHAR             OSREDEK                     1925 - 1944
  SLAVKO ZGONC             PODHOJNI HRIB          1916 - 1942
  POLDE ZAKRAJŠEK       PURKAČE                     1927 - 1945
  STANE STRLE                 ROB                               1921 - 1942
  FRANC CIMPERMAN      SELO                             1923 - 1944
  JOŽE PURKAT                 STRLETI                        1925 - 1945
  KAROL CIMPERMAN      TOMAŽINI                      1921 - 1944
  ANTON CIMPERMAN      VRH                               1915 - 1945
  JOŽE CENTA                    OSOLNIK                      1905 - 1943
  RAFAEL GRADIŠAR        OSOLNIK                      1906 - 1944
  JOŽE LEVSTIK                 OSOLNK                       1926 - 1944
  LADO ŠTEBLAJ                OSOLNIK                      1923 - 1945
  ANTON ZGONC                OSOLNIK                     1911 - 1942
  EDVARD CENTA              ZGONČE                       1907 - 1943
  STANE ADAMIČ               KNEJ                             1913 - 1942
  FRANC GRADIŠAR          KNEJ                            1915 - 1942
 .
    TALCI:
  FRANC CENTA                  CENTI                          1909 - 1942
  STANE LENIČ                    CENTI                          1918 - 1942
  ALOJZ PURKART              CENTI                          1919 - 1942
  ANTON PURKART             CENTI                          1903 - 1942
  LUDVIK PURKART             CENTI                         1913 - 1942
  STANE ZGONC                  CENTI                          1909 - 1942
  ANTON ŠTEFIN                 DEDNEK                      1902 – 1942
  FRANC ŠTEFIN                 DEDNEK                      1914 - 1942
  FRANC ZGONC                 DEDNEK                      1906 – 1942
  ANGELA JANČAR              LAZE                            1927 - 1944
  FRANC ZALAR                   NEREDI                       1912 - 1942
  FRANC ADAMIČ                OSREDEK                    1913 - 1942
  IVAN BAVDEK                    OSREDEK                    1904 - 1942
  JOŽE BAVDEK                   OSREDEK                    1907 - 1942
  ANDREJ INTIHAR              OSREDEK                    1895 - 1942
  ANDREJ INTIHAR              OSREDEK                    1923 - 1942
  FRANC JAKIČ                    OSREDEK                    1903 - 1942
  JANEZ STRLE                    OSREDEK                    1901 - 1942
  FRANC STRLE                   PURKAČE                    1882 - 1944
  ANTON ZAKRAJŠEK          PURKAČE                    1877 - 1942
  IVAN ZAKRAJŠEK              PURKAČE                    1925 - 1942
  MARJAN JAMNIK               ROB                              1925 - 1943
  AMALIJA MAROLT              ROB                             1897 - 1944
  FRANC ZGONC                  RUPE                           1878 - 1943
  JURIJ ZGONC                    RUPE                            1918 - 1942
  JOŽE BAVDEK                   SEKIRŠČE                    1907 - 1942
  JOŽE LENIČ                       SEKIRŠČE                   1893 – 1943
  ŠTEFAN ZGONC              SEKIRŠČE                    1899 - 1943
  ALOJZ CENTA                  SELO                             1912 - 1942
  ANGELA JAKIČ                SELO                             1907 - 1942
  FRANC KOVAČIČ             SELO                             1877 - 1944
  ALOJZ KRAŠEVEC           SELO                             1890 - 1942
  JUSTINA KRAŠEVEC       SELO                             1921 - 1943
  MARIJA KRAŠEVEC         SELO                             1899 - 1942
  ALOJZ ŠTRUKELJ             SELO                            1913 - 1943
  FRANC ZALAR                  SELO                             1907 - 1942
  MILAN KLANČAR              SRNJAK                         1909 - 1943
  JOŽE RUPAR                     TOMAŽINI                     1880 - 1944
  LUDVIK RUPAR                 TOMAŽINI                      1918 - 1942
  ANTON KLANČAR             UZMANI                         1905 - 1943
  HENDRIK ŠTRUKELJ        UZMANI                         1909 - 1942
  ŽANE USENIK                    UZMANI                         1902 - 1942
  FRANC ZALAR                   UZMANI                         1896 - 1942
  ANTON CENTA                   VEL. OSOLNIK              1895 - 1944
  FRANČIŠKA CENTA           VEL. OSOLNIK              1899 - 1942
  RUDI CENTA                       VEL. OSOLNIK              1926 - 1942
  TEREZIJA CENTA               VEL. OSOLNIK              1868 - 1942
  PAVLA GRADIŠAR              VEL. OSOLNIK              1905 – 1943
  KAROLINA PETRIČ            VEL. OSOLNIK              1903 - 1942
  DUŠAN ADAMIČ                 KNEJ                              1914 - 1942
.
    INTERNIRANCI:
  KAROL KOROŠEC              BANE                             1922 - 1942
  STANE KOROŠEC               BANE                            1915 - 1943
  ALOJZ STRLE                      BUKOVEC                    1890 - 1943
  PETER KÖNIG                     DOLŠČAKI                    1902 – 1944
  ANTON PETERLIN              GRADIŠČE                    1905 - 1943
  FRANC BAVDEK                  KRVAVA PEČ                1904 - 1943
  IVAN RUPAR                        KRVAVA PEČ                1919 - 1942
  JOŽE STRLE                        KRVAVA PEČ                1910 - 1942
  JOŽE STRAŽIŠČAR            KRVAVA PEČ                 1905 - 1943
  ANTON KLANČAR               MOHORJE                    1913 - 1942
  ALOJZ JANČAR                   PODHOJNI HRIB          1893 - 1943
  EDVARD ZAKRAJŠEK         PURKAČE                     1913 - 1942
  FRANC ZAKRAJŠEK           ROB                               1902 - 1944
  JANEZ TOMAŽIN                 RUPE                             1900 - 1942
  EDVARD CENTA                   SELO                            1914 - 1942
  JANEZ KRAŠEVEC              SELO                             1915 - 1943
  IVAN JAKIČ                           SEKIRŠČE                    1918 - 1943
  FRANC HITI                          STRLETI                        1892 - 1942
  ANTON JANČAR                  STRLETI                        1899 - 1945
  STANE CENTA                      ŠKAMEVEC                   1914 - 1943
  KAROL CIMPERMAN           TOMAŽINI                      1896 - 1945
  JOŽE KOROŠEC                   TOMAŽINI                     1892 - 1945
  FRANC JELEN                       VEL. OSOLNIK             1894 - 1943
  ANTON KLAVS                       VEL. OSOLNIK             1906 - 1944
  ANTON ŠTEBLAJ                   VEL. OSOLNIK             1911 - 1943
  HENDRIK KOLENC                 VRH                             1921 - 1943
  PETER MESTEK                     VRH                             1878 - 1943
  FRANC ZAJC                           KNEJ                           1903 - 1943
  STANE ZAJC                            KNEJ                           1910 – 1942

—

—

—

—

M. Hladnik 16. 4. 2017, 11. 8. 2013; T.Bizjak,18.8.2019

24.10.2023. 00:00

—

M.Kermavnar, 24.10.2023, dodal Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič

kamnite plošče, memorialna dediščina

Velike Lašče

k.o. 1714 - Selo pri Robu, par. št. 1137/10

6258

Spomenik žrtvi Auschwitza-Olimje

Na strani Zgodovina Slovenije-SIstory zaveden datum rojstva 12.10.1899 ( https://www.sistory.si/zrtve/zrtev/?id=58381 ), smrti pa 01.01.1944.

Pokopališče Olimje

"MARIJA OMERZEL ROJ. KUNEJ 2.10.1899   2.1.1944 ŽRTVA AUSCHWITZA"

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Bor1974

5.10.2020. 00:00

—

—

Nagrobna plošča

Podčetrtek

K. o. 1228 Sopote, parc. št. 91/5

4409

Plošča sanitetni postaji št.2

.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Iz Kneže po cesti proti Kneškim Ravnam. Po približno 2 km je na levi strani potok Liščak kjer je malo globje tudi plošča. [prestavi na pravo mesto, narobe vrisano -- mh]

OB POTOKU JE OD APRILA 1943 DO NOVEMBRA 1944 DELOVALA PARTIZANASKA BOLNICA ŠT.2

1981

—

—

—

—

Vojko Hobič in Rok Uršič, 25.8.2019

—

—

—

Spominska plošča

Tolmin

—

4976

Spomenik padlemu sinu-Olimje

Na strani Zgodovina Slovenije-SIstory ni zaveden.

Pokopališče Olimje

"JARHOVI

SIN MARTIN 19.10.1919 PADEL 1944"

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Bor1974, 28.01.2020 in 05.10.2020

28.1.2020. 00:00

—

—

Spominska plošča

Podčetrtek

K. o. 1228 Sopote, parc. št. 104/3

8348

Ljubljana, pokopališče Dravlje, Anton Vodnik in Dora Pegam Vodnik

»Ko je septembra 1941 ponovno zasedal Vrhovni plenum Osvobodilne fronte, so bile stvari glede narodnega odpora že močno določene. […] Medtem ko se je Kocbek z vsakim dnem bolj približeval vodilnim ljudem OF, zlasti Borisu Kidriču, in se je končno kot »nemarksistični revolucionar« priključil oboroženemu odporu, je Vodnik ostajal ob strani. V Rdeči hiši je bilo sicer močno zatočišče osvobodilnega gibanja […] tudi žena Dora je postala aktivistka, on pa razen moralne podpore ni bil v narodnem odporu sposoben nuditi kaj dejavnega. Njegova naloga je bila predvsem v tem, da bi s svojim odnosom pozitivno vplival na svoje katoliške prijatelje in znance. Sicer pa so se v Vodnikovem stanovanju občasno zbirali vodilni ljudje OF: V Vodnikovem stanovanju so se leta 1941 vrstili od julija do oktobra 1942 razni leteči sestanki članov Izvršilnega odbora in pogovori tov. Borisa Kidriča s posameznimi osebami: zaradi premnogih sestankov se je stanovanje kmalu kompromitiralo.[…] Sledile so sankcije, oba, Dora in Anton Vodnik, sta se znašla v zaporu, a samo za krajši čas. […] Zaradi simpatiziranja z Osvobodilno fronto je bil dvakrat zaprt, prvič od 22. decembra 1942 do 2. februarja 1943, drugič pa od 16. marca 1943 do 31. marca 1943, potem pa je italijansko nasilje nekoliko uplahnilo […] Izpostavljenost Vodnikove družine se je močno povečala takrat, ko je hči Marjana postala članica Skoja in se aktivno vključila v delo OF. Sredi leta 1944 je neposredno udarilo v Vodnikovo družino; pripadniki tako imenovane črne roke so v noči 9. julija na domu v Dravljah ubili pesnikovo sestro Ivanko […] Pesnikova družina je bila vseskozi ogrožena, izpostavljena pomanjkanju, kar je občutila tudi hčerka Marjana, takrat gimnazijka, kajti njena mama Dora Vodnik je bila močno povezana z mnogimi pomembnimi osebnostmi osvobodilnega gibanja, tudi z Lidijo Šentjurc, ki je bila na učiteljišču njena učenka. O maminih aretacijah je zapisala:' Mama ni bila aretirana samo enkrat, temveč večkrat. Prvič je bila aretirana pod italijansko okupacijo … Spominjam se tudi druge aretacije pod Italijani, takrat so odpeljali tudi gospodinjsko pomočnico … Najhujša je bila gotovo zadnja aretacija pod Nemci – takrat je bila v današnji bolnišnici za duševne bolezni – skupaj z Geržinčičevo Nado, Albrehtovo Vero, Piskernikovo in Ljubo Prenerjevo. Enkrat vem, da je bila mama v ilegali – skušali smo ji dobiti ponarejeno legitimacijo, da bi odšla na osvobojeno ozemlje- skrivala se je v majhni podstrešni sobici na Mirju. Potem pa je imela živčni zlom – oče jo je spravil na nevrološko kliniko, a tam so jo zelo hitro odkrili in od tam direktno prepeljali na »Studenec«, kjer je potem ostala v zaporu več mesecev, do februarja ali marca 1945, če se ne motim.170 […] Edvard Kocbek je ilegalno delovanje Dore Vodnik povzel v naslednjem: V njenem stanovanju so se leta 1941 vrstili od julija do oktobra 1942 sestanki članov Izvršnega odbora in pogovori tov. Borisa Kidriča s posameznimi osebami; zaradi premnogih sestankov se je stanovanje kmalu kompromitiralo. Njena zasluga je, da se je velik del njenih krščanskih prijateljev pravilno usmeril, s svojim možem vred je pozitivno vplivala na vrsto katoliških razumnikov. Zato je bila trikrat aretirana in zaprta; prvič do 15. avgusta 1943, hkrati s profesorsko skupino na učiteljišču, do zloma Italije. Drugič 15. novembra 1943 do marca 1944. Tretjič pa od 19. februarja 1945 do zloma nemškega okupatorja. Tretjič je bila aretirana zaradi pomoči moji hčerki Lučki, ki je živela v ilegali, pa jo je sovražnik odkril in jo interniral v bivšem Lichtenturnovem zavodu. […] Zaradi tveganih okoliščin, ki so zadevale predvsem ženo Doro, je bil Vodnik prisiljen nekoliko popustiti tudi v odnosu do Tineta Debeljaka in tistih, ki so z objavami kršili kulturni molk. To, da je sodeloval v Zborniku Zimske pomoči 1944 […] ni bilo nič posebnega, ker je bila to bibliofilska publikacija dobrodelne organizacije za pomoč vojnim beguncem - […] Očitneje se je izpostavil z objavo študije o Robbovi oltarni arhitekturi v Domu in svetu.180 Morda ga je k objavi prisilila materialna stiska, ker ni imel redne zaposlitve, v času, ko je bila v zaporu žena Dora, je oblast odtegnila njeno plačo. […] Vodnik je svojo lojalnost do Rupnikove pokrajinske uprave pokazal ob različnih priložnostih. Tako je npr. marca 1945 nastopil na literarnem večeru v Drami, ob njem pa še […] Nastop je bil v takratnih razmerah gotovo izjemen dogodek s precejšnjo publiciteto, ker je bil večer povezan z Rupnikovo podelitvijo pokrajinskih literarnih nagrad, o čemer je v Slovencu poročal Tine Debeljak in navedel, da je Vodnik prebral novo pesem Sveti Doroteji, fotografija nastopajočih pa je bila objavljena v reviji Slovensko domobranstvo.185 […] Dora Vodnik se je srečno vrnila iz zapora […]« (France Pibernik, Anton Vodnik, Monografija, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012, str. 197, 198, 201, 202, 203, 204, 208, 209, 211, 212)

»Ko je končala učiteljišče, se je posvetila učiteljskemu poklicu. Kot učiteljica je delovala dve leti v Borovljah na Koroškem, kamor je odšla, da bi pomagala tamkajšnjim rojakom v odločilnem času pred plebiscitom. Med drugim je tedaj sodelovala pri zbiranju slovenskih knjig za boroveljsko knjižnico. Že takrat se je pokazala tista njena domoljubna vnema, ki jo je Izpričala tudi pozneje v dneh osvobodilnega boja.« (F. V., + Dora Pegam Vodnik, Loški razgledi, Letnik 22, Številka 1, Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1975, str. 285)

Anton Vodnik  (Wikipedija)

(Iskalnik grobov, Žale, spletni naslov: https://grobovi.zale.si/#  Dostop: 24. 5. 2023)

Pokopališče Dravlje, Ljubljana, Oddelek: [ZID], Vrsta: [BD], Grob: [12]

              [križ]
        DR. ANTON
VODNIK
SLOVENSKI PESNIK
28. 5. 1901 - 2. 10. 1965
                DORA
ROJ. PEGAM
2. 2. 1898 – 6. 2. 1975

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 25.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič

25.5.2023. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Ljubljana

K. o. 1738 - Dravlje, parc. št., 253

9750

Grob 28 padlih prekomorcev, pokopališče Divoselo, Hrvaška

Nagrobno spomenik nad grobom na pokopališču v Divoselu pri Gospiču, kjer je pokopanih 28 borcev 5. prekomorske brigade. Ob 20. obletnici osvoboditve Gospiča je brobnico obiskala delegacija prekomorcev, v kateri sta bila tudi nekdanji komandant in politični komisar 5. prekomorske brigade Stane Mahne in Silvo Horvat.
Vir: Peta prekomorska brigada, Jože Šmit, Rado Bordon, Albert Klun, Nova Gorica 1969

geslo: prekomorci123

—

zvezda

U BORBO ZA IDEALE

RADNOG NARODA

ZA SLOBODU  I PRAVDU

DALEKO OD SVOG RODNOG KRAJA

OVDE IZGINUŠE BORCI

5. PREKOMORSKE BRIGADE

U DANIMA OD 20.III. DO 4. IV.

                                             1945

—

—

Uničeni spomeniki

—

D. Divjak, 11.6.2025

11.6.2025. 00:00

—

—

Grob

Gospič, Hrvaška

—

4008

Paška vas, spominska plošča padlim borcem in gasilcem

—

Gasilski dom v Paški vasi.

     GASILCI P.G.D., PAŠKA VAS,
        KI SO PADLI V NARODNO
           OSVOBODILNI VOJNI.

AŽMAN MIHAEL             *1896   +1942
AJDIČ VINCENC            *1904   +1942
BIZJAK IVAN                  *1888   +1942
DELEJA RADO               *1919   +1942
DVORNIK FRANC          *1909   +1944
IRMAN FRANC               *1876   +1942
IRMAN FLORIJAN          *1920   +1942
IRMAN JOŽE                  *1913   +1942
JEŽOVNIK JAKOB          *1905   +1945
OBU ADOLF                    *1907   +1942
PRIMOŽIČ FRANC         *1899   +1943
ZGRADIŠNIK JOŽE        *1914   +1942
ZGRADIŠNIK FRANC     *1909   +1942
ZAPUŠEK FRANC          *1919   +1942

                      SLAVA JIM!

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik, 15. 08. 2020

25.7.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 25.7.2024, dopisal imena na plošči.

Plošča na gasilskem domu.

Šmartno ob Paki

K. o. 971 Paška vas, parc. št. 1/24

8250

Šentjur pri Celju, pokopališče, Bohorč Mirko

Sistory navaja Ime in priimek: Bogomir Bohorč, Kraj rojstva:  Šentjur, Kraj bivanja: Botričnica, Datum smrti/izginotja: 00. 3. 1945, Kraj smrti/izginotja: Zgornja Savinjska dolina.

» BOHORČ BOGOMIR, * 1920, Šentjur, trgovski pomočnik;  + 1945 pri Poljčanah« (Mirko Fajdiga, Padli borci (Od ustanovitve brigade do osvoboditve), Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem, II. del, 2. knjiga, Založba Obzorja Maribor, 1994, str. 723)

Pokopališče Šentjur pri Celju, 1. grob levo od poti, ki vodi od glavnega vhoda.

                       BOHORČEVI
                            [križ]
MIRKO   * 22. 4. 1920    + PADEL 1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 12.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič

12.4.2023. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Šentjur

K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 223