Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
5985
LJUBLJANA, PST
Na Žalah, kjer se začne (jih prečka) Pot spominov in tovarištva.
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po posnetkih Mojce Župančič
23.7.2020. 00:00
Betonski stebri na vrhu razširjeni pred vhodom na Žale
Ljubljana
3314
Trg talcev, Kamnik

Tu so leta 1942 javno obesili osem talcev. Avtor spomenika-vodnjaka je arhitekt Bojan Schlegl, odkrili so ga 27. julija 1972. Osmerokoten, z osmimi pipami.

  • EŠD 5272
  • Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 57.
  • Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 12.
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 39.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 209.

.
»Miha Klinar, 19–20-letni gimnazijski maturant, mladinski aktivist, član Mlade OF na Jesenicah. […] Besedilo je nastalo julija 1942 na Jesenicah, po pretresljivi novici, da so Nemci v Kamniku obesili osem talcev. Tipkopis besedila hrani avtor. SM 1334.
.
  Zadnji junij. Noč. Poletje.
.
Zadnji junij. Noč. Poletje.
Svetle zvezde in vonjave,
misel na noči sanjave
je v tem hipu bogokletje.
.
O ne pojte, črički v travi,
lučke ugasnite, kresnice,
dokler piše smrt vrstice,
dokler smrt nas v zankah davi –
.
na vešalih obviselo
v Kamniku je osem talcev
.
v Kamniku je osem talcev
obviselo, dotrpelo
.
dotrpelo, dotrpelo
v Kamniku je osem talcev.«

.

  • Boris Paternu, Slovensko pesništvo upora, Tretja knjiga, Zaledne, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 347 in 357.
Sredi Trga talcev v Kamniku.

napis na robu bazena:
   V SPOMIN OBEŠENIM TALCEM 30. VI. 1942
.
napis po obodu na sredi stebra:
   BALANTIČ ANTON 
   KREGAR KAROL 
   ERJAVŠEK FRANC 
   GRABNAR JANEZ 
   OSENAR JULIJ 
   PREKLET MIHAEL 
   JERAS FRANC 
   REBERNIK ZORKO

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 7. 2018
12.5.2025. 00:00
Zdenka Primožič 1. 5. 2025 v Opis dodala pesemsko besedilo iz knjige Slovensko pesništvo upora. 12. 5. 2025, fotografije 3/2 in 3/3 in 4/1 do 4/4
kamniti vodnjak
Kamnik
1911 KAMNIK, 410/17
5969
Prem, talcem

"Skromen spomenik brez imen žrtev je postavljen tudi na premskem pokopališču. Nanj je vklesano naslednje posvetilo: 'V spomin osemindvajsetim talcem, ki so 4. junija 1942 darovali življenja za svobodo slovenskega ljudstva. 'Pod posvetilom je dodan verz:

  "POSTOJ, KDOR MIMO GREŠ! TA KRAJ JE SVET.
  IZPRAN KRVI JE MUČENIŠKE SLED.
  TODA DOMISLI STRAŠNEGA SE DNE
  IN MRTVA SKALA RDEČ POŽENE CVET.'38

38 Prepis s spomenika, postavljenega na prem. pokopališču (prepisal avtor)."

(Maks Zadnik, Tridesetletnica pokola in požigov v Brkinih, Borec, Leto XXIV, št. 11, 1972, str. 594 in str. 601)

Pokopališče na Premu.

POSTOJ, KDO MIMO GREŠ, TA KRAJ JE SVET
IZPRAN KRVI JE MUČENIŠKE SVET
TODA DOMISLI STRAŠNEGA SE DNE
IN MRTVA SKALA RDEČ POŽENE CVET
.
              V SPOMIN 
OSEMINDVAJSETIM TALCEM,
      KI SO 4. JUNIJA 1942
     DAROVALI ŽIVLJENJA
            ZA SVOBODO
          SLOVENSKEGA 
                NARODA
.

AUČIN ANTON            1908
AVSEC FRANC           1901
AVSEC ALOJZ             1904
BARBO JOŽE              1887
CURK JOŽE                1908
DOLGAN JOŽE           1898
FABEC JOŽE              1888
FABEC LUDVIK          1899
FABEC ANTON           1901
FABEC ANTON           1913
GRILJ LUDVIK            1906
JAGODNIK JOŽE       1886
KASTELIC FRANC     1908
KLEMENC JAKOB     1901
MUHA JOŽE               1906
PENKO JOŽE             1909
ROLIH ALOJZ             1895
SAMSA ANTON          1909
SREBOT FRANC        1904
ŠLOSEL JOŽE            1909
TOMAŽIČ ANTON      1904
TOMŠIČ JOŽE            1896
VALENČIČ JOŽE        1902
VALENČIČ RUDOLF  1904
VALENČIČ ANDREJ   1899
VIČIČ ANTON             1909
VRH VIKTOR              1903
VRH IVAN                   1888

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po slikah in podatkih Urške Perenič
9.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 17.6.2024, dopisal imena na spomeniku in katastrske podatke. Zdenka Primožič 9. 10. 2024 dopolnila Opis s citatom iz revije Borec.
Ilirska Bistrica
K. o. 2517 Prem, parc. št. 64
1179
Prade

Spominska plošča je pričvrščena na živo skalo. Plošča z napisom je iz belega obdelanega kamna. Spomenik je bil odkrit leta 1954.

  • EŠD 1438
  • JSNP 124 (odkrit naj bi bil 1950)
Po cesti iz Bertokov proti Pradam na križišču za Žontarje ob cesti stoji spominsko obeležje.

zvezda

NA TEM MESTU 

SO ITALIJANSKI FAŠISTI 

DNE, 2. 5. 1944 USTRELILI 

STARC IVANA KNEZA 

IZ ŠENTOME STAREGA 17 LET TER

BONIN VERONIKO 

IZ BONINOV STARO 21 LET

SLAVA ŽRTVAM 

FAŠISTIČNEGA TERORJA

Ivan Zorč 10. 03. 2017
30.4.2021. 00:00
M. Hladnik
Spomenik
Koper
2604 BERTOKI, 3152/1
2205
Jože Hermanko, Maribor

Marmornata spominska plošča nosi vklesan napis. Po eni navedbi je bila odkrita v letu 1953, po drugi pa 1966.

Register kulturne dediščine: Spominska plošča na hiši Smetanova 52.

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 213.

EŠD 6268

Plošča je vzidana na obcestno fasado stavbe na Smetanovi ulici 52.

   SREDI REVOLUCIONARNEGA
         DELA JE BIL V TEJ HIŠI
27. SEPTEMBRA 1941. ARETIRAN
              NARODNI HEROJ
         ING. JOŽE HERMANKO
              IN V ZAPORU PO
      NEČLOVEŠKEM MUČENJU
 30. OKTOBRA 1941. USTRELJEN

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 8. 2017
3.5.2025. 00:00
M.Kermavnar, 3. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči in dodal fotografiji 3/1 in 3/2.
spominska plošča
Maribor
658 KOROŠKA VRATA, 1652
8730
Železniki, pokopališče, Kavčič Janko in Franc

Janko Kavčič; SIstory navaja Ime in priimek: Janez Kavčič, Oče: Janez, Mati: Apolonija, Datum rojstva: 31. 03. 1919, Kraj rojstva: Železniki, Kraj bivanja: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 27. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Cerkno, Kraj pokopa: NULL. 
»Kavčič Janko, 1919, Železniki, tovarniški delavec, interniran 1942, padel 27. 1. 1945 v Cerknem;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 195) 
»Železniki – Trnje
177
Spomenik na glavnem trgu v Železnikih, posvečen dvainšestdesetim padlim borcem in drugim žrtvam fašističnega nasilja z območja krajevne skupnosti Železniki. 
[…]
Leva stran:
[…]
KAVČIČ JANKO
[…]
JANKO KAVČIČ, rojen 31. 3. 1919, Železniki, tovarniški delavec, v partizane je vstopil septembra 1943. Padel je 27. 1. 1945 v Cerknem.« (Stane Krapež (ur.), Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, str. 387, 389
Opomba: Letnica smrti se v Loških razgledih in v Pomnikih NOB na Škofjeloškem razlikuje od letnice smrti v SIstory in na nagrobniku.
__________________________________________________________________________

Franc 
Kavčič: SIstory navaja Ime in priimek: Franc Kavčič, Oče: Janez, Mati: Apolonija, Datum rojstva: 07. 01. 1924, Kraj rojstva: Železniki, Kraj bivanja: Železniki, Datum smrti/izginotja: 00. 06. 1943, Šentjakob/Ziljska dolina, Koroška, Kraj pokopa: NULL. 
»Kavčič Franc, 1924, Železniki, cestar, v partizane 9. 1. 1943, padel junija 1943 na Koroškem;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 195) 
»Železniki – Trnje
177
Spomenik na glavnem trgu v Železnikih, posvečen dvainšestdesetim padlim borcem in drugim žrtvam fašističnega nasilja z območja krajevne skupnosti Železniki. 
[…]
Leva stran:
[…]
KAVČIČ FRANC
[…]« 
(Stane Krapež (ur.), Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, str. 387, 389)

Pokopališče Železniki, od glavnih pokopaliških vrat po poti naravnost, 1. vrsta desno, 9. grob (šteto od pokopaliških vrat, grob ob zidu desno od pokopaliških vrat ni upoštevan).

[križ]
KAVČIČEVI
JANKO     * 1919       +  1944
FRANC     * 1924       +  1943

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 15.12.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič.
15.12.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Železniki
K. o. 2071 Železniki, parc. št. 593/5
7368
Partizanska šola.

Na stari osnovni šoli, kjer je v osvobojeni Planini leta 1944 delovala partizanska šola, je spominska plošča. Odkrili so jo 11.8.1974.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. str.582. Plošča se še vedno nahaja v stari osnovni šoli na Planini (Špan Tone).

Opomba 1: Plošča je res odstranjena, a je shranjena v stavbi, kjer je razstava Kozjansko žari (Planina pri Sevnici 37). Po zagotovilu Antona Špana jo bodo še letos vrnili na pročelje, če ne bo novi lastnik stavbe (podjetje Tajfun) nasprotoval. 

Plošča je še vedno shranjena v Muzejski zbirki NOB na Planini pri Sevnici št. 37. S.Gradišnik, 17. 8. 2024

Stara osnovna šola na Planini. Muzejska zbirka NOB Planina pri Sevnici št. 37.

              KO JE BILA
18 AVGUSTA 1944 PLANINA
 OSVOBOJENA JE PRIČELA
V TEJ STARI ŠOLI Z DELOM
      PARTIZANSKA ŠOLA

Uničeni spomeniki
S.Gradišnik 26.3.2024 S.Gradišnik,17.8.2024
17.8.2024. 00:00
M.Kermavnar, 6. 3. 2024, Po predlogi Mojce Luštrek dodal napis na plošči, fotografiji 1 in 2 ter Opombo 1.
Spominska plošča.
Šentjur
K. o. 1161 Planina, parc. št.
9300
Celje, pokopališče, Jože Arnšek

Arnšek Jože: Sistory navaja: Ime in priimek: Jožef Arnšek, Oče: Peter, Mati: NULL, Datum rojstva: 00. 00. 1903, Kraj rojstva: Videm, Krško, Kraj bivanja: Sevnica, Stara občina: Sevnica, Nova občina: Sevnica, Poklic (soc. status): uradnik, Datum msrti/izginotja: 16. 10. 1941, Kraj smrti/izginotja: Kraljevo, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Srbija.

Med 15. in 20. oktobrom 1941 so Nemci v Kraljevu iz maščevanja postrelili 2190 moških, žena in otrok, ker so četniki in partizani v skupni akciji ubili 14 in ranili 10 vojakov Wehrmachta. Za to maščevanje so se odločili po čudni nemški matematični formuli: streljanje sto Srbov za mrtvega in petdeset za ranjenega Nemca.

   »Ustreljeni pa so bili v Kraljevu še naslednji možje slovenske narodnosti, ki niso bili zaposleni v železniški delavnici:23. Jožef Arnšek, krojač
[…]
       Jože Arnšek
Jože Arnšek je bil po poklicu krojač in je delal v Sevnici, pozneje v Celju, kjer se je zaposlil v delavski zbornici. Rodil se je leta 1903 na Blanci. Poročil se je z Anico Babič.
    Arnšek je moral po službeni dolžnosti zastopati delavske pravice in ker je bil sam delavec, je občutil tudi potrebo, da se vsak delavec zaščiti. Njegov okoliš je bil precej obširen. Zajemal je Celje, sosedne Štore in Liboje. V Celju ni nikoli prenehal boja za delavske pravice. V letih 1939, 1940 in v začetku 1941 pa se je še okrepil. Posebno poudarjeno je bilo mezdno gibanje, ki se je najbolj razvnelo v tovarni Westen. Vodstvu tovarne to seveda ni bilo všeč, zato ni čudno, da se je hotelo znebiti nadležnega delavskega zastopnika, brž ko so se pojavili nemški okupatorji v Celju.
   Arnška so kar takoj zaprli v kapucinsko cerkev in ga tam mehčali s svojimi znanimi prijemi. Konec junija 1941 so ga premestili iz Celja v meljsko vojašnico v Mariboru, kamor so prignali tudi njegovo družino. V nemškem razvidu izgnancev lahko čitamo, da so 1. julija 1941 izgnali Jožefa Arnška, njegovo ženo ter sinova Marija in Cirila.
    Ciril je bil najmlajši in še v plenicah, bilo mu je komaj dva meseca in dva dni, ko so ga, dojenčka, njegovo mamo, njegovega bratca in očeta Jožefa izgnali v Srbijo. V Sevojnu pri Užicah so jih predali nemškim vojakom, ti pa so jih zaprli. Po nekaj dneh so jih nagnali delat na polje, na nekake grajske njive, in sicer pod nemškim nadzorstvom. Po kakih treh tednih so nemški vojaki nenadoma izginili. Nemcev kratko malo ni bilo več. Arnškovi so še naprej hodili delat na polje, a hrane jim ni nihče več dajal. Morali so sami poskrbeti zanjo. Zamenjevali so, kar so rešili pred nemškim okupatorjem v Celju. Kmalu je pošel denar in vse, kar so imeli vrednega. Pa so se odselili v Aleksinac. Tu je dobil oče Jože v rudniku delo kot vozač. Delal je v njem od 5. avgusta do 1. septembra 1941, ko se je podrl rov  in je moral Arnšek na svetlo po pomožnih rovih. Lahko si mislimo, da je bilo delo v rudniku za mojstra šivanke pretežko. Končno je Arnšek dobil delo v tovarni letal v Kraljevu. Mogoče bi bilo bolje, da bi ostal v Aleksincu.
   Družino je spravil v Trstenik, kjer je bilo več Slovencev. V Kraljevu je bil sam, ob sobotah pa se je vozil v Trstenik in se v ponedeljek vračal na delo v Kraljevo. Samo štirikrat je odšel iz Kraljeva v 29 km oddaljeni Trstenik. V soboto, 4. oktobra 1941, Arnšek ni mogel v Trstenik, ker so ga Nemci z delavci tovarne  letal zaprli v zloglasno lokomotivsko halo sosednje železniške delavnice. Arnšek je ženi Anici še 3. oktobra 1941 napisal pismo in jo prosil, naj mu kupi kruha in jajc, da bo tako ceneje in laže živel v Kraljevu, ker se mu je zdela hrana v gostilni predraga. 
[…]
   Seveda pismo Jožefa Arnška ni moglo v Trstenik po pošti. Zloženo je bilo v četverokotnik, na licu je bilo napisano na črtanem, iz zvezka iztrganem papirju G. Arnšek Anica, Trstenik. Kako je pismo prišlo v Trstenik in v roke Anici Arnšek, bo ostala skrivnost. Saj je bilo takrat Kraljevo več kot štirideset dni obkoljeno od domoljubnih čet, partizanov in četnikov. Prijazen človek je moral pismo prenesti dosti pozneje, po oktobrski tragediji v Kraljevu.
    Kakorkoli je pismo prišlo v Trstenik, Anica Arnšek ga je dobila in ga zvesto čuvala do smrti. Bilo je zadnje pismo njenega Jožeta.
    Je kaj slutil, da drugi dan, v soboto 4. oktobra 1941, ne bo mogel oditi iz Kraljeva, ki so ga nemški okupatorji spremenili v črno mesto žalosti?
    Anica Arnšek in druge Ane, Angele, Pavle, desetine, stotine in tisoče žena, mater, sester, zaročenk je v začetku verjelo govoricam, ki so jih razširili Nemci, da so zaprte delavce v umetni megli prepeljali na delo v vzhodne kraje Nemčije. Nekatere so takoj doumele, da je to laž, druge pa se niso hotele odpovedati upanju, da bodo svoje može, sinove, brate, zaročence zopet kdaj videle in objele.
    Anica Arnšek je že zgodaj spoznala, da je vsako upanje jalovo, in je hotela takoj domov v Slovenijo. Oskrbela se je s potrdilom župnijskega urada v Trbovljah, da sta njen oče Jožef in njen ded iz Trbovelj, da sta njena mama in babica iz Dola pri Trbovljah, da so vsi rimskokatoliške vere in res arijci. S tem potrdilom je decembra 1941 v Kraljevu pri nemški vojaški komandi dobila prepustnico za pot v Beograd. Anica je mislila, da se ji je s tem odprla pot domov. Ostalo je pa le pri želji. Nemški oblastniki so taka 'arijska' potrdila sicer zahtevali, a samo za domačo uporabo. Bila so brez posebne vrednosti.
   S svojima fantoma se je morala vrniti v Trstenik. Tu so se pridružili slovenski koloniji, ki so jo vodili Hrastljevi, Fleretovi, Rozmanovi in drugi. Štela je kakih trideset družin, v njej so se po enkrat na dan hranili iz skupnega lonca. Anica je pomagala v kuhinji, da je zaslužila obed zase in svoja fanta. Sin Marijan je pomagal v papirnici, raznašal časopise ter po svojih skromnih močeh prispeval sredstva za življenje materi in bratcu, ki je bil še v njenem naročju.
   25. avgusta 1942 je dobila Anica v rimskokatoliški cerkvi v Kraljevu mrliški list za pokojnega moža Jožefa Arnška. Z njim je lahko dokazala, da je bil njen mož ustreljen 16. oktobra 1941 kot talec. Tako je lahko prosila za pokojnino po umrlem možu. V okrnjeni Srbiji je pri srbskih oblasteh veljalo, da so vsi ustreljeni talci izgubili življenje pri delu, in so jim avtomatično prišteli deset službenih let. Vprašanje pokojnine in podpore so reševali hitro, zadostovali pa sta pri velikih življenjskih stroških le za majhen del vsakodnevnih potreb, posebno če so bili v družini še nedorasli otroci.
   V Trsteniku je družina pokojnega Arnška životarila v tegobah in pomanjkanju. Dočakala pa je dan osvoboditve in se lahko vrnila v rodne kraje.«
(Rudi Steinbücher, Oj, zdaj gremo /Slovenski izgnanci v Kraljevu/, Ljubljana: Založba Borec, 1988, str. 100, 118–120) 

Mestno pokopališče Celje, desno od poslovilnih vežic po poti, ki ob spomeniku prisilno mobiliziranim v nemško vojsko vodi vzdolž pokopališča, 2. grob desno od poti v 2. vrsti.

ARNŠEK

ANICA       1909  - 1950
JOŽE         1903  - 1941
                   KRALJEVO

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 1.10.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
1.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 1.11.2024, v Opis dodal tekst o dogodkih v Kraljevu oktobra 1941.
družinski nagrobnik
Celje
K. o. 1082 Teharje, parc. št. 904/4
5172
Vrtojba, Spominska plošča organizaciji oblasti med NOB

Marmorna spominska plošča ima vklesan napis o preimenovanju OO KPI v OO KPJ in napis o formiranju krajevnega odbora OF. Postavljena je bila 12.11.1961.
EŠD 13489

Opomba: Leta 2021 je napis komaj še čitljiv. Potrebno čiščenje plošče zaradi drevja, ki je poleg obeležja.

Plošča je bila prvotno postavljena na obcestno fasado hiše, Ulica 9. septembra 87, Vrtojba. ko jo je nadomestila nova stavba, so ploščo 23.12.2001 prestavili na betonski podstavek na parkirišču preko ceste.

                          zvezda

V TEJ STAVBI JE BILA V NAVZOČ

NOSTI HEROJA V. A. MATEVŽA DNE
12.XI.1941 PREIMENOVANA OO KPI 
V OO KPJ IN FORMIRAN PRVI TRI
ČLANSKI KRAJEVNI ODBOR OF

Vrtojba dne 12.11.1961

K. ODBOR ZB

1941 - 1961

.

Nad spominsko ploščo je kovinska ploščica z napisom

DNE 23.12.2001

JE BILA SPOMINSKA PLOŠČA

S STAVBE V UL. 9.SEPTEMBRA

PRENEŠENA NA "PLAC"

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 1.4.2021, 27.8.2021 30.8.2021 D.Divjak
30.8.2021. 00:00
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije in napis na spomeniku, sprememba lokacije. 30.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Šempeter-Vrtojba
K.o.: 2316 - VRTOJBA, št. parc.: 2738
3315
Grobišče talcev na pokopališču Žale v Kamniku

Desetim talcem, ki so bili ustreljeni 22. 8. 1941 v Smledniku in Brezjah pri Krtini. 

Prvotni spomenik je imel podobo samostoječe plošče z dvema stebroma in zaključkom v obliki Triglava na vrhu.

  • Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 14.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 214.
  • Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 58.
  • EŠD 5279
Na pokopališču Žale nad Kamnikom, 25 m SZ od cerkve.

                [zvezda]
            PRVE ŽRTVE 
  FAŠISTIČNEGA TERORJA 
.
USTRELJENI TALCI 22.8.1941
.
DROLC FRANC          *5.9.1914
GRUDEN ŠTEFAN  *27.12.1895
OREHEK ANTON       *5.7.1922
.
USTRELJENI V BREZJU PRI KRTINI

SITAR GENEROZ     *17.7.1900
SUŠNIK JANEZ      *15.11.1898
REPIČ BOŽO            *1.11.1899
JEGLIČ TONE            *3.2.1921
SEŠEK FRANC        11.11.1921
.
USTRELJENI V SMLEDNIKU

POZNIK FRANC       *23.7.1900
PREGELJ IVAN        *26.6.1900

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 7. 2018
6.8.2024. 00:00
M. Kermavnar, 5.4.2024, dopisal imena na spomeniku M. Kermavnar, 6.8.2024, prenesel samostojni grob Polec Julija na poseben zapis in dodal fotografijo 3/1 Zdenke Primožič
pet nagrobnih plošč
Kamnik
1911 KAMNIK, 604/3
7270
Vrabče, Plošča padlim 30. 12. 1943

Spominska plošča z napisom iz medeninastih črk je postavljena na fasadi hiše.Posvečena je borcem 1. bataljona SNOUB ter aktivistki.Datum odkritja: 6.2.1982

Na obcestni fasadi hiše Vrabče 2

PRED TO HIŠO SO 30.12.1943
PADLI POD STRELI
NEMŠKIH OKUPATORJEV

VENTURINI SERGEJ
TROBEC MAKS IN
DŽANI

PRIPADNIKI 1. BAT. 19. SNOUB TER

SERAŽIN MARIJA - AKTIVISTKA

    DNE 6.2. 1982
                DPO IN KS VRABČE

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
24.2.2022. 00:00
Spominska plošča
Sežana
K. o. 2440 Veliko Polje, parc. št. 1544/4
8774
Taborišče Sachsenhausen, Nemčija

https://www.sachsenhausen-sbg.de/

Geslo: taborišče123

Str. d. Nationen 22, 16515 Oranienburg, Nemčija
Neobiskani spomeniki
D.Divjak 31.1.2024
31.1.2024. 00:00
Nemčija
6088
Knežak, grobnica 24 borcev NOV
Grobnica 24 borcev NOV, ki so v okolici Knežaka padli v letih 1941 - 1945: 
Krajevno pokopališče Knežak, za zidom v V delu pokopališča. Hiša v bližini: Knežak 147c

BORCEM NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE, 
KI SO NA TEM DELU SLOVENSKE ZEMLJE
PADLI
V LETIH 1941--1945
BRATJE, KI VAM SONCE SIJE
TU ZA HIP SE POMUDITE
ČE STE Z NAMI, NAM BO LAŽJA
ČRNA ZEMLJA, KI NAS KRIJE.

+
VIKTOR ČERNIGOJ
1915 -- 1944

Še ena plošča z nerazločnim napisom

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 14. 8. 2020
27.9.2020. 00:00
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 27. 9. 2020
Ilirska Bistrica
K. o. 2511 Knežak, parc. št. 485/2
5893
PIVKA, Prečna ul.3 - OŠ bratov Vodopivec

Avtor Zdenko Avsec, napis Janez Bezeljak. Brata Vodopivec sta bila iz Petelinj, begunca v Jugoslavijo, Franc V. - Ciril je organiziral štrajke v Kranju. 13. 7. 1942 je padel v Storžiču na poti v Kokrški odred. Janez je organiziral vstajo v Zagrebu. Dec. 1941 so ga ujeli, mučili in ubili ustaši, skupaj z Radetom Končarjem.
... spomenikom NOB v občini Postojna, št. 61

V avli OŠ Pivka, h. št. 3, Pivka

TA ŠOLA NOSI IME BRATOV
JANEZA IN FRANCA VODOPIVEC,
KI STA ZA PRAVICE DELOVNEGA
LJUDSTVA IN SVOBODO NARODA
            DALA ŽIVLJENJE

Uničeni spomeniki
M. Hladnik 11. 7. 2020, foto 27. 9. 2020
27.9.2020. 00:00
Ploščo so ob preimenovanju šole odstranili in se ne ve, kje je zdaj. M. Hladnik
kamnita plošča
Pivka
3990
Spominska plošča Jožetu Lampretu.

Na rojstni hiši urejena spominska plošča naprednemu duhovniku, verskemu referentu XIV. udarne divizije in aktivistu OF Jožetu Lampretu.
EŠD 4385

https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Lampret

Tekavčeva cesta 6, Šoštanj
V TEJ HIŠI JE BIL 19. 1. 1903 ROJEN NAPREDNI SLOVENSKI ŽUPNIK, NOSILEC PARTIZANSKE SPOMENICE 1941 JOŽE LAMPRET. VERSKI REFERENT IN UDELEŽENEC POHODAXIV.DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO.OO ZZB NOV VELENJE.
Obstoječi spomeniki
Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik 29. 5. 2020 19.marec 2021 dopolnil D.Divjak
19.3.2021. 00:00
19.marec 2021 dopolnil D.Divjak
Plošča na fasadi hiše.
Šoštanj
K.o.: 959-ŠOŠTANJ, št.parc.: 866
1749
Kavaliči - Sv. Anton pri Kopru spominsko obeležje

Na "kažeti" - kmetijski stavbi je postavljena plošča, kjer je bilo oktobra 1944 prvo zasedanje OLO loparskega okraja, po osvoboditvi pa koprskega okraja.

Ploščo je postavil Občinski ljudski odbor Koper dne, 29. 11. 1951

Stavba je bila leta 1984 adaptirana.

Pokrovitelj je KS Sv. Anton in Pokrajinski muzej Koper.

Stavba - kažeta in pano s fotografijami in opisom je v zadnjem obdobju obnovljeno in renoviralo Združenje ZB Koper in Sv. Anton.

EŠD 1462
.
Istrski tednik leta 1951 poroča:
»Naše ljudstvo je ponovno pokazalo, da ljubi tisto, za kar je trpelo, se borilo in za kar je žrtvovalo. V nedeljo popoldne je bila pri Kavaličih na področju krajevnega ljudskega odbora Sv. Anton ob navzočnosti velikega števila ljudstva in predstavnikov množičnih organizacij iz bližnjih in daljnih vasi Koprskega odkrita spominska plošča  na koči, kjer je bilo novembra 1944 prvo zasedanje okrajnega ljudskega odbora za okraj Koper — takrat loparski okraj. Odkritju sta prisostvovala tudi tov. Julij Beltram, predsednik IOLO in sekretar okrajnega komiteja KP tov. Franc Čehovin. V tej priložnosti je imel tov. Viljem Turk, prvi takrat izvoljeni predsednik okrajnega ljudskega odbora za Koprsko – loparski okraj govor, v katerem je prikazal razvoj ljudske oblasti v Istri. Tov. Turk je v svojem govoru med drugim dejal: 
     »V zvezi s praznikom Republike odkrivam danes na tem zgodovinskem mestu spominsko ploščo, ki nosi datum I. zasedanja okrajnega narodnoosvobodilnega odbora za Koprsko – pod takratnim imenom okraj Lopar.  To ploščo odkrivamo zato, da se ohrani zgodovinsko mesto, ki predstavlja simbol revolucije istrskega ljudstva. Tu na tem mestu si je prvič v zgodovini izvolilo na demokratičen način najvišje predstavnike svoje oblasti.«
  1944. leta maja meseca je prišel v te kraje kot funkcionar OF tov. Tone Mihec z nalogo, da organizira s pomočjo takratnih frontnih odborov izvedbo volitev v krajevne narodnoosvobodilne odbore, v rajonske in okrajni NOO. Kljub sovražnim postojankam, fašističnim napadom in požigom, so naše volilne komisije izvajale hitro svoje nelahke naloge, ker je bilo to za preproste ljudi težko. Z borbeno zavestjo, ki jo je vlivala našim ljudem OF in pod vodstvom KP, so bile vse ovire in težave premagane. V septembru leta 1944. so bile v polni meri izvedene demokratične volitve po vseh vaseh Slovenske Istre v krajevne NOO. Zadnje dni septembra so bili izvoljeni tudi trije rajonski NOO odbori v Sočergi. Loparju in pri Cezarjih.«

Avtor ni naveden, Pri Kavaličih so odkrili spominsko ploščo na koči, kjer je bilo novembra 1944 prvo zasedanje OLO za Koprsko, Istrski tednik, Glasilo Osvobodilne fronte za istrsko okrožje,  Leto II, Štev. 49, Koper, 7. decembra 1951, naslovna stran. Elektronski vir:  Istrski tednik, št. 49, 1951, naslovna stran  Dostop: 15. 2. 2024.

Spominsko obeležje se nahaja cca 400m zahodno od zaselka Kavaliči.

                                 [zvezda]
                  NA TEM MESTU JE BILO
       V NEPOSREDNI BLIŽINI SOVRAŽNIH 
          POSTOJANK IN POD VARSTVOM 
          PARTIZANSKIH PUŠK OKTOBRA 
          MESECA 1944 PRVO ZASEDANJE 
OKRAJNEGA NARODNOOSVOBODILNEGA 
               ODBORA ZA OKRAJ LOPAR
               POZNEJE KOPRSKI OKRAJ
                  29. XI. 1951

Ivan Zorč 01. 05. 2017
15.2.2024. 00:00
M.Kermavnar, 15.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povzetek članka iz časopisa Istrski tednik, dopolnil napis na spomeniku in dodal katastrske podatke.
Spominsko obeležje s ploščo
Koper
K. o. 2612 Sveti Anton, parc. št. 3409/3
7615
Piran - Narodni heroj Sergej Mašera

Rušilec Zagreb se je v začetku aprila nahajal v Boki Kotorski. Italijanska letala so ladjevje bombardirala. Iz rušilca Zagreb se je izkrcala vsa posadka, razen Mašere in Spasića. Na rušilec sta namestila eksploziv in skoraj 100 metrov dolga in 1200 ton težka ladja je skupaj z junakoma potonila. Za narodnega heroja je bil razglašen leta 1973.

Pomorski muzej Piran.

Narodni heroj Sergej Mašera

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
14.7.2022. 00:00
Doprsni kip
Piran
389
Bašeljsko sedlo

Štab Kokrškega odreda je bil, skupaj z II. bataljonom tega odreda, nedaleč za Bašeljskim sedlom.

Nemci so taborišče štaba bataljona napadli 13. julija 1942 pred četrto uro zjutraj. Zaradi tega je bilo na Bašeljskem sedlu, Kališču, Zaplati in drugod tod okoli polno Nemcev, na katere so navedeni trije naleteli istega dne sredi dopoldneva, ko so iz ravnine nad Kranjem prišli naravnost na Bašeljsko sedlo.

Proti sedlu po južni strani so to dopoldne prihajali štirje borci. To so bili Franc Vodopivec - Ciril, član PK KPS za Gorenjsko in prejšnji sekretar okrožnega komiteja KO Kranj, Boris Ručigaj, novi mladinski okrožni sekretar, ki ga je Franc Vodopivec vpeljeval v delo (oba iz Kranja), vodič Miha Bizjak iz Trboj in kurir štaba 1. grupe odredov Ivan Pogačnik - Ivko. Prva dva je štab 1. grupe odredov in PK KPS za Gorenjsko poslal v pomoč Kokrškemu odredu, nato pa bi odšla pomagat naprej na Kamniško.

Ker so bili zjutraj še daleč stran, jutranjega streljanja na grebenu niso slišali. Vedeli niso niti tega, da so bili Nemci tedaj že v strminah Storžiča, zato so se brezskrbno bližali grebenu.

Na Bašeljskem sedlu je bila že od nekdaj žična ograja, ki je preprečevala divjadi prehod iz Jelendola na južna pobočja Storžiča. Ob strani so bile na več mestih nameščene lesene letve.

Malo pod vrhom, pod Bašeljskim sedlom ob prehodu ograje, jih je nemški mitraljezec, ki je bil v zasedi, pokosil z rafalom. Trije so bili pri priči mrtvi - Franc Vodopivec - Ciril, Boris Ručigaj in vodič Miha Bizjak,  kurir štaba 1. grupe odredov Ivan Pogačnik - Ivko  pa se je ranjen rešil, a je kasneje, leta 1943 prav tako padel.

Miha Bizjak je bil doma iz Trboj.

Vodopivec - Ciril je bil ro­jen 27. 8. 1913 v Petelinju na Notranjskem. Bil je delavec in že predvojni član KP in požrtvovalen borec. Padel je malo pred svojim 29. rojstnim dnem.

Tretji, Boris Ručigaj, je bil še mnogo mlajši, saj je bil rojen 8. 7. 1923 v Kranju, torej je padel star komaj 19 let. Bil je iz znane kranjske družine sodavičarjev. Brat Božo, predvojni skojevec, je kot partizan padel že decembra 1941 v Poljanski dolini. Boris je bil vedno nasmejan mladenič, prijeten in delaven. Bil je odličen smučar, velik talent v alpskih disciplinah, kjer se je kosal s Tinčkom Mulejem, kot skakalec pa je postal mladinski državni prvak. Vojna je vse to pretrgala in Boris se je z bratom Božom takoj vključil v NOB. 19. 2. 1942 je pred aretacijo pobegnil k partizanom in najprej postal borec Selške čete. Dne 27. 3. 1942 je bil v bitki nad Crngrobom hudo ranjen v stegno, a je med zdravljenjem vseskozi deloval na terenu. Potem je postal četni politkomisar, član okrožnega komiteja KPS Kranj pa je postal že januarja 1942. leta.

Ručigajevo družino so 6. decembra 1942 pognali iz hiše, da bi jo izselili. Oče Ernest Ručigaj se je upiral, zato so ga gestapovci ustrelili na hišnem pragu, mater in hčeri Vero in Nado pa so odpeljali v Goričane in naprej na Bavarsko. Starejša Vera je leta 1944 pobegnila iz bolniš­nice med koroške partizane. Sin Božo je padel 25. decembra 1941 na Lavtarskem vrhu v boju z Nemci, Jože Ručigaj, stric Boža in Borisa, pa je bil ubit na Rupi pod Ovčanovim travnikom 19. marca 1944.

  • Pomniki NOB v občini Kranj, str. 57-58.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 217.
  • Planinski vestnik

Ploščo je dal vzidati občinski odbor ZB NOV Kranj v sodelovanju s Planinskim društvom Kranj. Izdelana je bila po načrtu arhitekta Nandeta Jocifa. Avtor napisa je Črtomir Zorec. Spominska plošča je bila odkrita 1. avgusta 1953.

  • EŠD 15817
Spominska plošča je od markirane poti na Storžič odmaknjena 40 m zahodno. Od križišča poti na Bašeljskem sedlu po 50 metrih v smeri proti Storžiču (še preden pot začne vijugati) opazimo vodoravno stezico, ki po 40 m pripelje do pečin, kjer je vgrajena plošča. Ne sledi shojeni stečini navzdol. Plošča je v neposredni bližini kraja, kjer so trije borci padli. V skalah, kjer je vzidana, rastejo planike in ostalo alpsko cvetje. Višina 1664 m 46°20'46.79'' N 14°24'48.51'' E

              [zvezda]

POPOTNIK PLANINSKI

KI MIMO GREŠ, PRAV JE DA VEŠ,

DA TU SO PADLI 13.7.1942

ZA SVOBODO IN SREČO NAŠO

FRANCE VODOPIVEC-CIRIL

SEKRETAR OKROŽNEGA KPS

BORIS RUČIGAJ

MIHA BIZJAK

Borci in planinski tovariši.

Obstoječi spomeniki
Borut Rojc
10.4.2024. 00:00
Obisk plošče in dodatna slika 9. 4. 2024 M. Hladnik
V skalo vzidana marmorna plošča
Jezersko
2077 SPODNJE JEZERSKO, 217
7209
Lovska koča Bistrica, padlima lovcema

Spominska plošča je bila najprej na naslovu Miklarji 1, K. o.: 1539- MAVRLEN, parcela: *338/1 

Datum odkritja: 12. 6. 1955 

Avtor: Jakob Savinšek 

Postavitelj: Lovska družina Loka 

Spominska plošča je bila prestavljena 24. avgusta 2015 na sedanjo lokacijo.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 102.

Vir foto: Google.maps

Bistrica 4 pri Črnomlju, Z ob lovskem domu LD Loka Črnomelj.

[grb SLD]
V NOB PADLIMA 
LOVCEMA
FABJAN LOJZE - ČRNOMELJ
CAJNAR MATIJA  JERNEJA VAS
12. 6. 1955 L. D. LOKA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 6.2.2022, D.Divjak 1.5.2023
28.4.2024. 00:00
D.Divjak dodal posnetek 1.5.2023 Dodal sveže fotografije in besedilo. M. Hladnik 28. 4. 2024
Spomenik
Črnomelj
K. o.: 1539- MAVRLEN, parcela: 2932/3
2821
Spominska plošča na Prijatljevi hiši na Malkovcu

V noči s 1. na 2. avgust 1942 je v Prijatlevi hiši prenočevala partizanska patrulja, ki so jo italijanski vojaki obkolili. Partizansom se je posrečilo prebiti obkolitev, pri tem sta dva borca padla in tudi dva italijanska vojaka. Italijanski vojaki so iz maščevanja  pri hiši ustrelili štiri vaščane in potlej še dva, požgali pa so tudi 42 poslopij

Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 120.

Vzhodni greben malkovške vinorodne kotline.

Na tem mestu so 2. avgusta 1942

žrtvovali za svobodo svoja življenja:

Urigelj Franci star 19 let - partizan

Pungrčar Janez star 42 let - talec

Koren Ciril star 43 let - talec

Papež Janez star 28 let - talec

Papež Lojze star 25 let - talec

Hrastar Franc star 16 let - talec

Pižmoht Anton star 36 let - talec

Nikoli ne bomo pozabili

prelite krvi za svobodo.

Obstoječi spomeniki
Ljubo Motore, 24. 2. 2018 26.2.2022 D.Divjak
26.2.2022. 00:00
26.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak
Spominska plošča
Sevnica
K.o.: 2662 - MALKOVEC, št.parc.: 2933
2511
Tržišče - Napisna plošča v spomin na ustanovitev krajevne organizacije OF
Plošča je pritrjena na stavbi nasproti spomenika žrtvam NOB. Dostop do nje je mogoč po nekaj stopnicah in je na levi strani vhodnih vrat v prostore Krajevne skupnosti Tržišče.

V TEJ HIŠI

JE BIL JULIJA 1941 USTANOVLJEN

ODBOR OSVOBODILNE FRONTE

SLOVENSKEGA NARODA

ZA OBMOČJE TRŽIŠČA IN OKOLICE

OB ENAINŠTIRIDESETLETNICI

POSTAVILE DPO-KS TRŽIŠČE

Na spodnji obrobi plošče je zapis (verjetno avtorja plošče) M. KERŠIČ -1982-

Mojca Mežik, 4. 11. 2017 in Ljubo Motore, 11. 3. 2018.
26.2.2022. 00:00
26.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak
Napisna plošča
Sevnica
K.o.: 1397 - TRŽIŠČE, št.parc.: 2833
2915
Mladica

Spominsko znamenje sestavljeno iz kamnitih blokov ima na prednji stranici vzidano ploščo z imeni devetih talcev, ki so bili ustreljeni in pokopani na tem mestu 1942. Leta 1945 so jih svojci prekopali. Spomenik je bil postavljen 28. septembra 1952.

Vodnik, 27

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 92-93.

EŠD 19300

Talci so bili doma iz Šmarjete in okolice. Med njimi je bila kot prva talka v Sloveniji ustreljena učiteljica Leopoldina Jurančič. Vir: SB oktober 2022, Milan Gerzetič. 

Spomenik stoji severovzhodno od vasi Mladica pri Semiču, ob križišču poti Pri štirih rokah. N 45°38'56.346" E 15°11'32.3232"

Na tem mestu so 27. septembra 1942 italijanski okupatorji pobili kot talce

Videčnika Franca

Jurančič Leopoldino

Karlovška Franca

Gregorčiča Jožeta

Barbota Jožeta

Grma Jožeta

Udovča Alojza

Šušteršiča Franca

Kukmana Jožeta

Slava jim ZB Šmarjeta Novo Mesto

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 25. 3. 2018, zadnje tri slike in koordinate Nejc Plečko 10. 6. 2020, vpisal M. Hladnik
12.6.2020. 00:00
S.Gradišnik, dodal opis in vir, 30.10.2022.
Zidan spomenik.
Semič
Metliška cesta 29
7370
Prihod 14. divizije na Štajersko.

Sicer so pa šercerjevci naleteli tudi na ljudi neizmerno dobrega srca, kot je bila Romihova Terezija v Planinski vasi; ta si je pri priči sezula volnene nogavice in jih dala partizanu, ki je bil že dobesedno bos. Razjokala se je, ko jih je zagledala, osvoboditelje. Koliko so že pretrpeli to, dobro poltretje leto pod nemško okupacijo! Koliko ponižanj in koliko gorja.

Spominska plošča o prihodu Štirinajste divizije na Štajersko je v Planinski vasi.Vir: Vodnik po partizanskih poteh str.582.

Planinska vas. Lokacija obeležja o prihodu Štirinajste v Planinsko vas ni poznana.
Uničeni spomeniki
S.Gradišnik
26.3.2022. 00:00
Spominska plošča.
Šentjur
3813
Nestoplja vas

Šest partizanov, ki so preživeli tragedijo v Gornjih Lazih, se je zateklo v Semič, trije od njih v Nestopljo vas, kjer so jih zaradi izdaje 25. febr. 1942 Italijani našli in pobili. To so bili Štefan Dvojmoč, Karl Brunskole in Tone Jelenc. Ni v RKD. 

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 93.

Vodnik, 27, 28

Nestoplja vas 4, 8333 Semič. Spomenik je stal prej na stari Severjevi hiši, ki je ni več, sedaj stoji naproti hiše v neposredni bližini, odaljeno od stare lokacije okoli 5 m. N 45°37'42.852" E 15°10'50.0988"

V TEJ VASI SO MED NARODNO
OSVOBODILNO BORBO DNE 25. II. 1942
PO KRIVDI IZDAJALCA PO NEENAKI BORBI
S FAŠISTIČNIMI OKUPATORJI PADLI
DVOJMOČ ŠTEFAN KANIŽARICA
BRUNSKOLE KAREL GABER - SEMIČ
JELENC ANTON GORENJSKA
KRAJEVNI ODBOR ZVEZE BORCEV KOT PRI SEMIČU

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, slike in lokacija Nejc Plečko
12.6.2020. 00:00
Semič
140
Jamnik - Spomenik borcem in žrtvam fašističnega nasilja

OPIS OBELEŽJA: Spomenik ima obliko starinskega vaškega znamenja in stoji tik pred jamniško cerkvijo sv. Primoža in Felicijana. Spomenik je visok 290 cm, izdelan je iz sivega domačega kamna.

Spomenik je bil postavljen s prostovoljnimi prispevki prebivalstva tega območja in z dohodki na kulturnih prireditvah množičnih družbenih organizacij. Po lastnih načrtih je spomenik izdelal kamnosek Alojzij Vurnik iz Radovljice.

Krajevni odbor ZB NOV Podblica je spomenik odkril 1. septembra 1946

Kritina spomenika je bila v marcu 2017 obnovljena (sl. 4), po zaslugi dobrotnika S.B.

VIRI: 

France Benedik: Jamnik med NOB

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 124-125; 

Gorenjska med NOB – Jamnik in tehnika Meta;

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 219.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=9484

EŠD: 9484, memorialna dediščina

FOTO: Jože Bešter, april 2013 (Slika 1), marec 2017 (Slika 2 in 3)

Spomenik stoji tik pred Jamniško cerkvijo sv. Primoža in Felicijana

V zgornjem delu je vklesano:

V SPOMIN VOJNIM ŽRTVAM

    IN PADLIM BORCEM

Na ploščah srednjega stebra so vklesana imena padlih, razdeljena po krajih, od koder so bili borci doma:

JAMNIK

BEŠTER LEOPOLD     * 4. 11. 1899. † 23. 3. 1943.

GARTNER JANEZ      *  8. 2. 1899. † 5. 10. 1944.

KATRAŠNIK ANDREJ   6. 11. 1879. † 27. 2. 1944.

KATRAŠNIK RUDOLF  * 14. 4. 1923. † 17. 4. 1944.

KAVČIČ JANEZ           * 16. 5. 1867. † 16. 3. 1945.

KAVČIČ JOŽEF            * 22. 4. 1892.   + 5. 2. 1945. 

KORDEŽ FRANC        *   7. 8. 1912. † 26. 3. 1945.

KORDEŽ IVAN          *   23. 12. 1916. † 10. 2. 1945.

LOTRIČ JANEZ         *   18. 5. 1888. † 17. 1. 1945.

MOHORIČ MARIJA    *   2. 2. 1888. † 9. 10. 1944.

MOHORIČ MILKA        * 18. 12. 1913. †  7. 10. 1944.

PODBLICA

BENEDIČIČ MARTIN   * 4. 11. 1913. †  5. 4. 1945.

BENEDIČIČ VINKO    *   3. 5. 1927. † 12. 1. 1942.

BERTONCELJ JANKO  *  7. 5. 1918. †  3. 1. 1945.

BERTONCELJ MAKS   21. 2. 1925. † 16. 3. 1944.

FERJAN ZDRAVKO     *  1. 3. 1912. † 15. 4. 1943.

KATRAŠNIK FRANC    * 29. 1. 1899. † 26. 4. 1945.

MOHORIČ FRANC      *  23. 9. 1914. † 1. 5. 1945.

PINTAR FRANC        *   1. 3. 1914. † 24. 3. 1945.

POGAČNIK JANEZ     *  4. 11. 1925. † 17. 8. 1943.

VIDIC FRANC            *   24. 11. 1918. † 4. 4. 1945.

NEMILJE 

BERCE LOVRO         *   30. 7. 1923. † 22. 3. 1943.

KLEMENCIČ CIRIL * 2. 7. 1923.  + 12.  4.  1944.

ŠOLAR ANTON         *    5. 2. 1910. † 17. 4. 1944.

NJIVICA

OBLAK FRANC         *   31. 12. 1906. † 3. 7. 1944.

ŠOLAR JAKOB         *   29. 12. 1911.  †  3. 7. 1944.

ROVTE

BENEDIK SLAVKO     *  26. 9. 1912.   27. 1. 1945.

Kot žrtve ste padli v borbi

 za nas

 večna zahvala vam bodi!

Obstoječi spomeniki
Lado Nikšič nov 2015, dopolnjeno marec 2017
19.2.2022. 00:00
Popravki in dopolnitev imen na spomeniku M. Luštrek. -- M. Hladnik 19. 2. 2022
starinsko vaško znamenje
Kranj
Nemilje, 344/2, Podatek o lastniku ni javen