141

Jamnik - Grob heroja Lojzeta Kebeta-Štefana

OPIS OBELEŽJA, ŽIVLJENJEPIS:

V bližini Jamnika, v neposredni bližini tega kraja je bil smrtno nevarno ranjen Lojze Kebe. Poleg Žagarja in Brejca je bil zadolžen za organizacijo vstaje na Gorenjskem in je bil ob formiranju vojnorevolucionarnega komiteja za Gorenjsko imenovan za člana tega komiteja. Deloval je na področju celotne Gorenjske pri organiziranju odborov OF, pri organizaciji ilegalnih ciklostilnih tehnik, pri utrjevanju partijskih organizacij. Neumorno je deloval pri obnavljanju partijske organizacije na terenu in predvsem skrbel za mobilizacijo novih borcev. Prav zaradi neomahljive borbenosti, doslednosti, discipliniranosti in osebne skromnosti je užival velik ugled med borci in ljudmi. Lojze Kebe je bil proglašen za narodnega heroja 5. 7. 1951.

KRATEK OPIS DOGODKA:

Njegovo neumorno delo je bilo končano, potem, ko je bil v taborišču I. grupe odredov nad Jamnikom ranjen v trebuh. Z velikimi napori se je privlekel do vasi, kjer je kljub skrbni negi domačih aktivistov umrl 20. oktobra 1942, v Petračevi sadni sušilnici. 

VIRI: 

France Benedik: Jamnik med NOB; 

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 125-126; 

Gorenjska med NOB – Jamnik in tehnika Meta;

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 219;

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 117-118.

Prvotno spomeniško obeležje je občinski odbor ZBNOV odkril že v avgustu 1948; sedanji prenovljeni spomenik – načrt zanj je napravil arhitekt Nande Jocif – pa je bil odkrit ob 20 letnici Kebetove smrti v oktobru leta 1962.

OPOMBA: Po že več let očitni potrebi po ureditvi dostopa, na kar je ZB NOB KO Besnica-Podblica večkrat opozarjala že od leta 2014, je v tednu med 9. in 13. oktobrom 2017 izvajalcu, po KVP ZVKDS, s sredstvi KS Podblica in MO Kranj, delna sanacija uspela. Hvala vsem sodelujočim. Potrebna bo še ureditev neposredne okolice in čiščenje z algami obraslega spomenika. 

OPOMBA1(se nanaša na sl4): 

Čiščenje alg in lišajev na istrskem kamnu je preko izvajalca - kamnoseka po predpisanih kulturnovarstvenih pogojih ZVKDS OE Kranj, izvedla MO Kranj v obdobju okt. 2019 – jan. 2020.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=20679

EŠD: 20679, memorialna dediščina

FOTO: Jože Bešter april 2013, Lado Nikšič okt. 2017, jan 2020

.

Geslo: herojgrob1234

Iz Krope 5 km, iz Kranja 18 km.v bližini Jamnika. V smeri proti Kropi, 'na Štok'.

Na prečni plošči je vklesan napis:

NARODNI HEROJ 

LOJZE KEBE ŠTEFAN

PADEL 20. X. 1942

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Lado Nikšič nov 2014, dopolnitve: 17.okt. 2017, 23. jan. 2020

8.2.2022. 00:00

—

V MNZ je karton s podatkom, da je poleg spomenika na mestu, kjer je umrl, "v gozdu nad Golim brdom pri Jamniku", kjer je bil Kebe smrtno ranjen "20. okt. 1942", postavljen spomenik. -- M. Hladnik 8. 2. 2022. Golo brdo je staro ime za kmetijo Kolombart. Po pripovedovanju Draga Štefeta, kar mu je povedal Tine Zaletelj, ki je bil leva roka Kebeta, je bil Lojze Kebe ranjen blizu tehnike Meta, 16. okt. 1942, se smrtno ranjen zavlekel na Jamnik, kjer je 20. okt. 1942 umrl. Jamničani so ga pokopali cca. 500 m vzhodneje (proti Kropi) od sedanjega spomenika. Domačini so na mestu groba podrli nekaj bukev, sicer Nemci še mrtvemu nebi prizanesli. Torej, tam je bil pokopan in ne ranjen. Sedanji spomenik je bil odkrit 1962. Morda je na tistem mestu, v grmovju nad Kolombartom (za Skano) kak ostanek prvotnega obeležja Kebetu, spomladi raziščemo! -- Lado Nikšič 8. 2. 2022

Spomenik – prelomljen steber – iz istrskega kamna. Visok je 146 cm, premer stebra je 37 cm.

Kranj

2127 Nemilje, 201/3, KS Podblica

5304

Logatec, talcem

Tri metre visoka lesena plastika z glavami talcev v visokem reliefu (kipar Viktor Premk, 1983) je postavljena na dvojnem okroglem, stopničastem podstavku, zidanem iz lomljencev.

Zaradi slabega stanja in nevarnosti za mimoidoče je lesena skulptura bila leta 2011 odstranjena.

Iz arhiva ZB NOB Logatec mi je predsednica Vesna Jerina posredovala posnetek iz njihove spominske sobe, kjer je na steni tudi fotografija lesene skulpture.
EŠD 21499

Na zelenici severozahodno od Osnovne šole 8. talcev na Notranjski cesti 3, Logatec. Maja 2020 na omenjeni lokaciji obeležja ni.

—

—

—

Uničeni spomeniki

—

M. Hladnik 13.4.2020, Dopolnil: M. Kermavnar, 14.5.2020 14.1.2022 D.Divjak

14.1.2022. 00:00

—

14.1.2022 dopolnil opis in dodal posnetka D.Divjak

Kip

Logatec

—

4009

Spominska plošča sedmim članom družine Irman

Novi lastnik je ob obnavljanju hiše odstranil ploščo in jo daje na razpolago ZZB Šmartno ob Paki. Tel 041 679 348 - Centrih.

V Paški vasi zavijemo čez most v naselje Veliki vrh.

V DRUŽINI IRMAN JE SEDEM ČLANOV DAROVALO ŽIVLJENJE ZA SVOBODO. OČE FRANC USTRELJEN V CELJUMATI MARIJA PREMINILA V TANNUSIN JOŽE USTRELJEN V CELJUHČI MARIJA PREMINILA V AUSCHWITZUSIN FLORIJAN USTRELJEN V CELJUSIN IVAN USTRELJEN V MARIBORUHČI ŠTEFKA USTRELJENA V CELJUSLAVA JIM!

—

—

Uničeni spomeniki

—

Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik, 15. 08. 2020 S.Gradišnik, 9. 5. 2023

9.5.2023. 00:00

—

Po "Sistory" Franc roj. 24.01.1876, Veliki vrh, ustreljen v Celju 23.06.1942, Marija roj. 19.03.1881, Paška vas, umrla v Tannu, Bavarska, 14.04.1943, Florjan roj. 25.05.1920, Veliki vrh, ustreljen v Celju 07.07.1942, pokopan v Gradcu, Marija roj. 14.08.1914, Veliki vrh, umrla v Auschwitz-Birkenau 02.1943, Štefanija roj. 07.12.1923, Veliki vrh, ustreljena v Celju 23.06.1942, Ivan Krstnik roj. 01.07.1921, Veliki vrh, ustreljen v Mariboru 21.05.1942, pokopan v Gradcu, Jože roj. 16.03.1913, ustreljen v Celju 07.07.1942, pokopan v Gradcu. Bor1974, 03.VII.2022 S.Gradišnik, spominska plošča je po treh (3) letih, kljub obvestilu pristojnih v ZB še vedno na tleh pri štali.

Odstranjena spominska plošča.

Šmartno ob Paki

—

6093

Jakovce, Grobišče borcev NOV

Grobišče borcev NOV, v grobu pokopana tudi Škapin Mihela - Drina - narodna heroinja.

• Grobišča. Geopedija.

Na grobišču je pokopana tudi Ivana Škapin (rojena 17.8.1896  umrla 22.3.1960), mati Škapin Mihaele. V NOB je bila dejavna cela njena družina. Po moževi smrti so v zimi 1943-44 padli tudi njena hči in dva sinova. Mati Ivana je delala v tehniki Sežana in v Slovenski protifašistični ženski zvezi (SPZŽ). Bila je udeleženka pokrajinske konference SPZŽ na Štjaku februarja 1944. Med NOB so jo imenovali mati junakinja ali Škapinova mamica.

Spomenik Mihaeli Škapin je obdelan beli kamen dimenzij 70 x 115 x 60 cm z gladko napisno površino.

Spomenik materi Ivani Škapin je obdelan beli kamen dimenzij 70 x 100 x 35 cm z gladko napisno površino.

Ostalih 16 partizanov in žrtev imajo vsak svoj nagrobni kamen dimenzij 40 x 40 x 25 cm s poševno prirezanim robom na zgornji strani . Na tej ploskvi je napisano ime, letnica rojstva, vzrok in letnica smrti.

.

Geslo: herojgrob1234

Krajevno pokopališče Jakovce. Desno od vhoda, I. vrsta Hiša v bližini Jakovce11

      prvi spomenik

NARODNI HEROJ
    ŠKAPIN MIHELA-DRINA
IZ VASI VELIKO POLJE
ROJENA 29.9.1922
PADLA    15.11.1943

       drugi spomenik

TU POČIVA MATI PETIH PADLIH 

V NOB IN MATI HEROJA
      ŠKAPIN IVANA
17.8.1896     22.3.1960

       16 kamnitih nagrobnikov

VENTURINI SERGEJ ROJ. 1913 PADEL 1943

MISLEJ MIRKO        ROJ. 1926 PADEL 1944
TROBEC MAKS       ROJ. 1916 PADEL 1943
ŠKAPIN JOŽE          ROJ. 1924 PADEL 1943
IVAN IZ BLUNCA                        PADEL 1943
ŠKAPIN DANICA      ROJ. 1921 PADLA 1944
MONGOLEC NEPOZNANI        PADEL 1943
BRAJDIH FRANC     ROJ. 1910 PADEL 1945
FAGANEL JOŽEF     ROJ. 1883 USTR. 1943
PAVLIČ JOŽEF         ROJ. 1924 PADEL 1944
ŠKAPN JAKOB         ROJ. 1890 USTR. 1943
ŠKAPIN JOŽEF        ROJ. 1919 PADEL 1945
JELARČIČ MARIJA  ROJ. 1921 UMRLA 1944
KRAVANJA JOŽEF   ROJ. 1909 PADEL 1944
SARAŽIN MARIJA    ROJ. 1911 USTR. 1943
VIDMAR METOD     ROJ. 1914 PADEL 1943

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar

14.8.2020. 00:00

—

Posodobil link na sloj Grobišča. -- M. Hladnik 14. 2. 2022

—

Sežana

K. o. 2440 Veliko polje, parc. št. 135/1

2373

Globel pri Sodražici - spomenik Viktorju MOKOREL - Zmagu in Jožetu PERUŠEK

Kovinska plošča z reliefiranim napisom, velikosti 50 x 60 cm, je pritrjena na obcestni strani stavbe brez hišne številke. Ta stavba je v neposredni bližini hiše Globel št. 4 in na drugi strani dovozne poti  hiša Globel št.10.

Viktor Mokorel in Jože Perušek sta padla zgodaj zjutraj 15. maja 1944. na tem kraju. Priložena črnobela fotografija prikazuje hišo, ki je ni več /preslikana iz knjige Jožeta Vidica, Zločin pri Lenartu, str.308, kjer so podrobno opisane okoliščine o smrti obeh in iz katerih je sklepati, da sta bila žrtvi izdaje/ in v kateri sta prenočevala iz 14. na 15. maj 1944..

Sodražica - Žimarice - Mlake - Spodnja Globel - Globel

OBKOLJENA OD DOMOBRANCEV V STARI VESELOVI HIŠI STA NA TEM DVORIŠČU 15. MAJA 1944. PADLA SEKRETAR RAJONSKEGA KOMITEJA KPS SODRAŽICA

VIKTOR MOKOREL - ZMAGO

ROJ.10.JULIJA 1908 V PIRČAH OB KOLPI

IN ČLAN RAJONSKEGA ODBORA OF

JOŽE PERUŠEK

ROJ. 25. MARCA 1905 V ŽIMARICAH.

DAN PRED SVOJO SMRTJO STA V GLOBELI ORGANIZIRALA PRVE VOLITVE V NARODNOOSVOBODILNI ODBOR.

9. JUNIJA 1979.

ZDRUŽENJE BORCEV NOV SODRAŽICA

ZDRUŽENJE BORCEV NOV ŽIROVNICA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

T. Bizjak, 6.10.2017.

6.10.2017. 00:00

—

—

spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka

Sodražica

k.o.1620, parc. št.824/1

1178

Pečki, spomenik padlim talcem

Obeležje stoji na podstavku iz grobo obdelanega kamna, sama plošča z napisom, posvečenim žrtvam fašizma, pa je gladko obdelan kamen. 

Obeležje je bilo postavljeno leta 1954.
EŠD 17084
Po JSNP 128 je bil odkrit 1959.
Po članku v Istrskem tedniku 5. oktobra 1951 je bilo prvotno obeležje (v zemljo postavljena plošča) odkrito 2. oktobra 1951.
Obeležje so obnovili in na novo postavili člani ZB Sv. Anton leta 2015.
.
Istrski tednik leta 1951 poroča:

     »2. oktober 1943. leta bo v srcih našega ljudstva nepozaben dan, dan, ko s? je po Istri razširil val sovražnikovih požigov in umorov, dan sožalja v čast padlim junakom, mučenikom in fašističnim talcem. […]
     2. oktober 1943. Bilo je okoli devete ure. […]
     Prvi topovski streli so že odmevali po Rižanski dolini in se izgubljali daleč v potokih. Na Rižani se je kolona razšla po glavni cesti proti Kopru in Dekanom. Vojaki v zelenih uniformah s čelado na glavi in napeto puško v rokah so poskakovali s kamionov, tankov in avtoblind. Zgubili so se v dolini, po njivah, med vinogradi in trstjem. Pod vznožjem hriba so se razšli po gozdovih in v strelcih prodirali v vasi. Že so bili v Cezarjih in Pobegih. Med tem pa je bilo vedno slišati streljanje s strojnicami, ki je prihajalo vedno bliže. 
   V Šmarjah, Marezigah, Tinjanu in na Škofijah se je močno kadilo. Požari so se vse bolj širili. Goreli so domovi in vse, kar je bilo v njih. 
   Po cesti so prišli s kamioni v Sv. Anton iz Kopra in Marezig. Ustavili so se. Toda žive duše niso našli v vasi. In so začeli od kraja požigati. 14 hiš so požgali pri Sv. Antonu ta dan. Sv. Antončani so z gozdov in skrivališč opazovali svoje domove, ki so goreli. Težko jim je bilo pri srcu to gledati. Toda ni bilo kaj. Med tem pa je bilo slišati v potoku pri Pečkih rožljanje strojnic. Tu pa tam je padel kak strel iz puškinih cevi. Takrat so nacifašističnj krvniki streljali naše ljudi, ki so jih našli na poljih pri delu. Osem so jih na ta način postreljali ta dan v okolici Sv. Antona. Ostalih osem, ki so jih še postreljali isti dan v Pečkih, pa so jih uvrstili in z enim rafalom pobili. Kakor snopi so padali drug za drugim. 16 mladih življenj je padlo ta dan pri Sv. Antonu in okolici. Kakor bi jih nekdo ukradel, jih ni bilo več. Da, ukradli so jih. V Pečkih pod Sv. Antonom so ponje prišli v hiše. Našli so jih doma, ker niso bežali, saj niso nikomur nikdar v življenju žalega storili. Odgnali so jih kakor ovce in jih postrelili. 
   Ostali Sv. Antončani, ki so izpod streli utegnili zbežati, so se proti večeru vračali v vas. Našli so požgane domove, oropane domačije. Noč je zagrnila vas. Kjer je še ostala kaka streha, so se v strahu pod njo stisnili. Nacifašisti, krvniki, morilci pa so celo noč še rjuli pijani po vasi. Nastanili so se v šoli in čez štiri dni ko se jim je zdelo, da so svoje opravili, so nadaljevali z ofenzivo skozi Istro in Dalmacijo, tja nekam v Bosno, kjer so doživeli silovit poraz. Partizanska vojska jih je uničila. 
   Toda ljudstvo iz Sv. Antona se je takrat še bolj enotno strnilo v Osvobodilno fronto. Vera v zmago je bila v njih neomajna. Kadar so pozneje prihajali v vas partizani, so jim pomagali še z večjim navdušenjem. Vzljubili so jih. Saj je bila to njihova vojska, ljudska vojska, ki jim je po poldrugem letu težke borbe prinesla svobodo. 

         V torek 2. oktobra so Sv. Antončani svečano sožalno praznovali osmo obletnico razdejanja, požiga, umorov in ropanja nacifašističnih nemških tolp v njihovi vasi, Na dveh mestih, kjer so nemški morilci postreljali njihove vaščane — borce za svobodo, so ob tej priliki odkrili spominski plošči. Pri svečanem odkritju plošče pri Pečkih je pred v zemljo postavljeno ploščo spregovoril nekaj besed o padlih tovariših tovariš učitelj. Pionirji pa so zapeli žalostinko, ki jo je potem zaigrala tudi vaška godba. Pri Turkih pa so prav tako odkrili spominsko ploščo padlemu borcu, že tedaj članu Partije tovarišu Lazarju Kavrečiču in to na mestu, kjer so ga 2. oktobra 1943 kakor osem tovarišev pri Pečkih in še drugih sedem sem ter tja po njivah in gozdu ustrelili nacifašistični razbojniki.«
.
G. B., 2. oktober bo ostal neizbrisen v srcih našega ljudstva, Istrski tednik, Glasilo Osvobodilne fronte za istrsko okrožje, Leto II, Štev. 40, Koper, 5. oktobra 1951, str. 3. Elektronski vir: Istrski tednik, št. 40, 1951, str. 3 Dostop: 15. 2. 2024.
.
         Opomba: Piscu se je verjetno prikradla napaka, ko piše, da je Lazar Kavrečič padel 2.10.1943. Vir Sistory in napis na obeležju v Turkih navajata 24. 4. 1944 kot dan smrti.

Po cesti ki pelje iz Kopra proti Sv. Antonu cca en km pred centrom se zavije levo v zaselek Pečki tam za zadnjo hišo še 50 metrov naprej je na lepi lokaciji obeležje. Pečki 7, Sveti Anton

                     [zvezda]

   NA TEM MESTU SO PADLI 

            DNE, 2. 10. 1943 

ZA SVOBODO KOT ŽRTVE FAŠIZMA

            TURK ALFONZ 

  ROJEN V ČEŽARJIH 27. 12. 1912

VATOVEC RINO ROJEN 5. 8. 1919

BORDON MARIJ ROJEN 7. 8. 1929

VATOVEC MILKO ROJEN 16. 3. 1923

VATOVEC MARJAN ROJEN 4. 8. 1926

KAVREČIČ ALEKSANDER ROJEN V

                      SV. ANTONU 10. 5. 1897

JAKUMIN JOSIP ROJEN 3. 3. 1889

JAKUMIN MARIJ ROJEN 27. 9. 1907

MUŽENIČ LAZAR ROJEN 17. 2. 1808

                VEČNI SPOMIN IN SLAVA

—

—

—

—

Ivan Zorč 10. 03. 2017

16.2.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 15.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povzetek članka iz časopisa Istrski tednik ter opombo o postavitvi prvotnega obeležja in smrti Kavrečič Lazarja

Spominsko obeležje

Koper

2612 SVETI ANTON, 513/8

4943

Kočevski Rog, Grobišče pri partizanski bolnišnici Lesen kamen

Grobišče obroblja v obliki šesterokotnika nizek kamnit zid. V grobišču so urejene gomile. Ob grobišču stoji steber s posvetilom in imeni padlih. Avtor ureditve je arhitekt Miloš Lapajne.

Bolnišnica »Leseni Kamen« na Rogu je bila ustanovljena v začetku poletja 1943. Postavljena je bila kakih 15 minut hoda od vasi Resa. Sredi marca 1943 so zgradili veliko barako za ranjence, ki je merila 12 x 8 metrov in dve manjši za zdravstveno osebje in kuhinjo s shrambo. Kasneje je pridobila tudi operacijsko sobo. V bližini sta bila še skladišče in Bunker za ranjence, v katerem je ob nemški ofenzivi bivalo 24 ranjencev in bolničarka.

V njej so bili nameščeni predvsem lažje ranjeni in invalidi, jeseni 1944 pa so v njej uredili tudi oddelek za nalezljive bolezni. V začetku jo je vodil dr. Franc Novak-Luka, kasneje pa tudi nekaj časa Andrej o. Župančič-Mike in dr. Božena Ravnikar-Nataša.

Bolnišnica »Leseni Kamen« je delovala do osvoboditve. Na njenem mestu sta danes urejeno grobišče in spominski kamen.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 94.

EŠD 9380
https://publishwall.si/zvonebutala.semic/photos/photo/46824

Opomba 1: V šesterokotniku urejenih 14 simbolnih gomil (na pomniku je napisanih samo 11 imen umrlih). Kakih 150 m nad grobiščem je levo od poti lokacija bolnišnice. Vidni so le še vkopi barak. Mesto označuje infotabla.

Grobišče leži 15 minut hoda zahodno od nekdanje kočevarske vasi Resa. Naselje Komarna vas DOSTOP: V Črmošnjicah zavijemo na cesto, ki se vzpenja proti smučišču Gače. Na prvem (neoznačenem) razcepu zavijemo desno (med smučarsko sezono vožnja v to smer ni dovoljena, dostop je mimo smučišča) in hitro prispemo do prve hiše v Komarni vasi. Na križišču ob njej nadaljujemo naravnost, ves čas sledimo glavni cesti in mimo Štal (gozdarska koča) po 5 km pridemo do Rese. Gozdarji so na mestu nekdanje kočevarske vasi uredili prostor za rekreacijo. Parkiramo in se peš spustimo na cesto, ki vodi čez travnik proti zahodu. Ob njej že od daleč zagledamo kažipot Grobišče LESEN KAMEN, ki usmerja desno v gozd. Sledeč oznakam rdeča zvezda na belem krogu pridemo v približno 10 minutah do grobišča. Koordinate: S 45.65851, V 15.03456.

BORCI NOV, UMRLI V BOLNICI

LESENI KAMEN

FRANC BALOH

ANTON BORSAN

RUDI BUKOVEC

FRANC KRANJC "VILI"

STANKO LOGAR

ANTON PERENIČ

STANKO PANTER

LOJZE PEVEC

MILAN RAPUŽ

JANEZ ROŽIČ

JOŽE SEGULIN

—

—

Obstoječi spomeniki

—

MK,

8.11.2023. 00:00

—

Slike Bor1974, 17.04.2021 fotografije F. Štibernika dodal M. Hladnik 25. 5. 2021 M.Kermavnar, 8. 11. 2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3, Opombo 1 v Opis in dopolnil Dostop. Vse po podatkih Mojce Luštrek

Na betonski plošči štirikotni spodaj spodrezani steber z napisom, infotabla

Semič

K. o. 1520 Štale, parc. št. 685

7225

Rožič Vrh, kurirska postaja TV-8

V gozdu nad Rožič Vrhom je imela do maja 1942 in pozneje še tri mesece svoj tabor Belokranjska četa. Na območju Rožič Vrha je imela sedež tudi kurirska postaja TV-8, ki je bila ustanovljena novembra 1942. V njej je bilo sprva pet kurirjev, pozneje pa se je njihovo število povečalo. Prvi komandir je bil Franc Košir - Pavle. Kurirji so do pomladi 1943 prenočevali po zidanicah, potem pa so si v gozdu nad vasjo postavili barako. Zveze so vzdrževali s TV-15 v bližini vasice Pogorelec v Kočevskem rogu in s TV-9 v Bojancih, od spomladi 1943 pa enkrat na teden še s TV-13 v Spodnjem Logu. Po kapitulaciji Italije so kurirsko postajo TV-8 preselili v bližino Črnomlja. 

Na postajo spominjata dva pomnika. Sredi vasi je spominski vodnjak, ob cesti proti Naklu pa na koncu vasi spomenik v obliki kompasne igle, ki simbolizira kurirsko postajo in kurirske poti. Izdelan je po načrtu arhitekta Draga Derkoviča, odkrili pa so ga 3. julija 1960.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 94.
• http://www.pespoti.si/pkv-tocka.php?id=107

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Obelisk Ob cesti Rožič Vrh - Naklo Hiša v bližini: Rožič Vrh 9, Črnomelj

V ČASU
LJUDSKE 
REVOLUCIJE 
1942--1945
JE V TEM
KRAJU DELOVALA
KURIRSKA
POSTAJA TV8

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar 6. 2. 2022

30.4.2024. 00:00

—

Dodal posnetka in besedilo M. Hladnik 30. 4. 2024. Vodnjak je treba še slikati!

Obelisk

Črnomelj

K. o.: 1536 - TALČJI VRH, parcela: 5300

8943

Peter Juren, Peč

• Peter Juren. Wikimedia Commons

40 metrov pred hišo Pot na Roje 8, Peč/Peci, na ovinku dovozne poti k hišam 2, 4 in 6.

TUKAJ JE PREBIVAL
PETER JUREN
ROJ. 1905
DEPORTIRAN 1944
DACHAU
UMORJEN 8. 1. 1945
BUCHENWALD

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 19. 4. 2024

20.6.2024. 00:00

—

Fotografiral in popravil besedilo M. Hladnik 20. 6. 2024

Spotikavec

—

—

1525

Vipava

• EŠD: 19203
• JSNP 111

Spomenik v obliki stebra je sestavljen iz kamnitih kubusov različnih dimenzij. Na vrhu je masiven kapitel z ornamentiranim grozdjem in trtnih listov. Spomeni je visok okoli 2,5 m, postavili pa so ga 5. 10. 1952. leta.

Avtor spomenika je arhitekt Jožef Plečnik (1950-1952), sodelavca  arhitektka Erna Tomšič (1950-1952) in arhitekt Anton Bitenc (po 1952. letu). Krečičev katalog navaja samo Plečnikovo avtorstvo spomenika.

Glavni trg v Vipavi.

[zvezda]

PADLIM BORCEM 

ZA SVOBODO 

V BORBI PROTI 

FAŠIZMU 

1941--1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 28. 5. 2013, 17. 4. 2017, T. Bizjak-20.5.2019

20.6.2024. 00:00

—

Dodal sveže slike obnovljenega spomenika M. Hladnik 20. 6. 2024

spomenik iz klesanega kamna

Vipava

k.o.2401 - Vipava, parc.št.:2611

8848

Ljubljana, doprsni kip Edvarda Kardelja

Do leta 1992 se je v sejni sobi nekdanje Mestne konference SZDL, Komenskega 7, nahajal doprsni kip Edvarda Kardelj. Avtor skulpture je bil kipar Aladar Zaharijaš, avtor posnetka Matevž Paternoster. Kip se nahaja v arhivu Mestnega muzeja Ljubljana (MGML), ki je posredoval podatke in posnetek.

Vir: foto Damjana Šalehar, MGML Ljubljana

Doprsni kip je bil odstranjen leta 1992 in shranjen v Mestnem muzeju Ljubljana.

—

—

—

Uničeni spomeniki

—

D. Divjak 12.3.2024, 6.4.2024

6.4.2024. 00:00

—

D. Divjak dodal posnetek in opis 6.4.2024

Doprsni kip

Ljubljana

K.o.: 1737 TABOR, št.parc.: 2457

5660

Stanovsko, Spominska plošča na hiši Stanovsko 68

Na čelno fasado nove hiše, ki stoji na mestu nekdanje Šurbekove hiše, je vzidana spominska plošča, posvečena partizanskemu zbirališču v tem kraju. Odkrita je bila 1958 / Odkrita 1981 v času Boršnikovega srečanja (Zbornik spomenikov ... Slovenska Bistrica, 58)

EŠD 7068

Plošča je vzidana na čelni fasadi hiše Stanovsko 68. Nekoč je bila tu h. št. 26.

V TEJ HIŠI JE BIL
OD MARCA 1944
CENTER
PARTIZANSTVA 
NA STANOVSKEM

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar 20. 5. 2020, foto in dopolnilo M. Hladnik

31.7.2020. 00:00

—

—

Spominska plošča

Poljčane

—

5832

Semič, kulturni dom

Plošča Jožetu Mihelčiču je bila prvotno odkrita 28. oktobra 1953.

Spominske plošče 177 padlim domačinom so bile odkrite na tedanjem Domu narodnega heroja Jožeta Mihelčiča. Odkrite so bile ob dnevu vstaje leta 1962. Načrtovala jih je arhitektka Mladena Hanzelj-Brancelj, besedilo pa je delo profesorja Jožeta Dularja.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 95 in 102.

Na zelenici na vogalu je še kamen s spominskim napisom padlim v prvi svetovni vojni.

foto123

Na fasadi Kulturnega doma Semič, Prosvetna 4. N 45°39'2.4768" E 15°10'48.9504"

    plošča 1:

      1941 ZA DOM ŽIVELI SMO

BREZJE PRI ČRMOŠNJICAH
STRNIŠA TINE     BRINSKELE FERDINAND
BRINSKELE JOŽEFA   BRINSKELE ELIZABETA
KLEMENČIČ MATIJA   TELJAN ROZINA

   BREZJE PRI ROŽNEM DOLU
POVŠE JANEZ

         BREZOVA REBER      PLUT JANEZ
BRESTOVEC   NOVAK MATIJA   NOVINA 
ALOJZ   ŠTUBLAR JANEZ

CEROVEC       OGULIN JOŽE   PLUT ANTON
OGULIN MARTIN   KAMBIČ JOŽE   PLUT JOŽE

ČREŠNJEVEC       KAMBIČ JOŽE   PLUT
ANTON   PLUT MATIJA

ČRMOŠNJICE       DODAŠ MIHA
ŠTIGLIC ALOJZ

 GABER      BRUNSKOLE KAREL
KAPŠ RUDOLF   KAPŠ HENRIK
.
    Plošča 2:

        ZA DOM SMO PADLI ZA VAS
 GORENJE LAZE       ŠOBAR MARIJA
ŠOBAR ANTONIJA   ŠOBAR MILKA – NATAŠA
MAVSAR ALOJZIJ                  HEROJ

GRADNIK       HUDOROVAC STANKO
KAMBIČ ANTON      KONDA JOŽE
PEČAVER JOŽE

HRIB PRI CEROVCU     CESAR JOŽE
OGULIN FRANC

                   HRIB PRI ROŽNEM DOLU
KASTELIC PETER

                     KAL      DRGANC VINKO

TRATNIK JOŽE

            KAŠČA      ŠKRINJAR ANTON
OGULIN FRANC   ŠKRINJAR MIRKO

KOT      PRHNE FRANC   BUKOVEC ANTON
BUKOVEC RUDOLF   KOČEVAR IVAN   SAJE
ANTON     LATERNER MIRKO     SMREKAR
ALOJZ     VIDMAR MARTIN      FINK FRANC
BOVHA MATEVŽ   JUDNIČ ALOJZ   MOVERN
JULIJ   KAPŠ ANTON   MOVERN JANEZ

.
    plošča 3:

             SMO SEBE ŽRTVOVALI

KOT      SMREKAR ALOJZ   ŠTEFAN KAREL
ŠERCELJ CIRIL    ŠTIGLIC ALOJZ     URŠIČ
IVAN   SAJE MATIJA

                 KRVAVČJI VRH      PLUT LUDVIK
DRGANC MATIJA   PEČAVER MATIJA   PLUTFRANC   RAUH JOŽE

                                 KRUPA      ŽUNIČ NIKO
KLEMENČIČ ALOJZIJ       MALNARIČ IVAN
TOMC JANEZ

                                                  LIPOVEC
MAJERLE ALOJZ      GOLOBIČ MATIJA
JELENC JOŽE

MALINE    DERGANC ALOJZIJ   DERGANC
FRANC   KOBŠE ALOJZIJ   KONDA ANTON
KOČEVAR MATIJA    MALENŠEK MARTIN
MIKLAVČIČ JOŽE   

MOVERNA VAS   MOVERN MIRKO
JAKŠA MATIJA   SIMONIČ MARTIN

              MLADICA      LAH RUDOLF
SKALA ANTON

.
Plošča vmes:

     NARODNI HEROJ 
       JOŽE MIHELČIČ

    SPOMINSKI KAMEN,   LJUDSTVU IZKLESAN,

OZNANJA PARTIZANSKO 
           GOVORICO,
TO KAR SEM STORIL JAZ,
      JE VSAK DOLŽAN,
      KDOR LJUBI DOM,
  SVOBODO IN PRAVICO.
 28. 10. 1953 / 28. 10. 2008

.
   plošča 4:

         BILA ZAMAN NI VAŠA ŽRTEV

NESTOPLJA VAS          SEVER JOŽE
NOVAK ALOJZIJ         NOVAK ALOJZ

                  OMOTA   JUDNIČ MARTIN
MALNARIČ STANKO   ŠUŠTARŠIČ MARTIN

OSOJNIK         ŠTRICELJ ALOJZ   RAMUTA

    MARIJA   RAMUTA ANTON

                       PRAPROČE       KONDA IVAN

PRAPROT    KOFALT MIRKO   SEVER JOŽE

                          PRIBIŠJE       JAKŠA JANEZ

ROŽNI DOL   LAVRIN FRANC   KOŠIR PAVLA
TROJE ALOJZIJ   HUTAR EDVARD   JURŠIČ IVAN

SADINJA VAS        HUTAR JOŽE   KONDA JOŽE
KAMENŠEK JOŽE   STARIHA ANTON   STARIHA
JOŽE   STARIHA ALOJZIJ

                SELA PRI VRČICAH   LUKEŽIČ JAKOB
LUKEŽIČ JANEZ   KAPŠ FRANC   PETAN MIHAEL

.
    plošča 5:

            KDOR PADEL JE ZA DOM

SELA PRI SEMIČU             KOČEVAR MILAN
ŠTRICELJ ALOJZ     ŽELJKO JOŽE     BAJUK
JOŽE       ŽELJKO NEŽA        ŽELJKO JANEZ

                         SEMIČ              DOLTAR IVAN
HAFNER MILOJKO              TOMAŽIČ ANTON
ŠTRUMBELJ ANTON   LOZAR JOŽE   KOREN
ALOJZ   DOLTAR ALOJZIJ   ŽELJKO RUDOLF
MAVSAR ALOJZ    JAKŠA LUDVIK    MAROLT
ALOJZ    BOLKA VALENTIN    GOLOBIČ IVAN
MAVSAR ALOJZ   ŠTUKELJ PAVEL   PUCELJ JOŽE
TURK ROZALIJA   PRIMOŽIČ IVAN

SODJI VRH   GOVEDNIK JOŽE   IVEC JANEZ
IVEC ALOJZ      GOVEDNIK ALOJZ

                     STARIHOV VRH       KAPŠ JOŽE

SREDNJA VAS         ŠTRUS JANEZ

                   STRANSKA VAS   KUMP MARTIN
TOMC IVAN   GERŠIČ JOŽE

TREBNJI VRH       ŠTRUKELJ IVAN

.
    plošča 6:
           fotografija plošče verjetno manjka na tem zapisu, zato teksta (še) ni.
    nedokončano xxxx

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Po slikah in podatkih Nejca Plečka M. Hladnik 12. 6. 2020

21.6.2024. 00:00

—

MN. Kermavnar, 21.6.2024, dopisal del imen na ploščah.

6 + 1 plošč

Semič

—