| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Park narodnih herojev, Kočevje |
Na Ljubljanski ulici (ob stavbi Gimnazije Kočevje) je urejen "park narodnih herojev". V njem je postavljenih 8 doprsnih kipov narodnih herojev. Na kamnitem podstavku (110 cm) stoji marmornati podstavek (49 cm) z imenom narodnega heroja in letnico rojstva ter smrti. . OMERZA IVAN - JOHAN je bil kot elektroinštalater pred 2. svetovno vojno zaposlen na pošti v Kočevju. V delo OF se je vključil 1941. mlaja 1942 je odšel v 2. bataljon Notranjskega odreda, kjer je postal mitraljezec. Septembra 1942 je bil imenovan za četnega poveljnika. Že po končanem boju v Jelenovem Žlebu ga je v hrbet ustrelil italijanski ranjenec. MARINCELJ ANTON - JANKO je bil pred 2. svetovno vojno rudar. 1941 se je vključil v delo OF. Aprila 1942 je odšel v partizane, kjer je bil poveljnik v enotah na Kočevskem in v Tomšičevi brigadi. Umrl je zaradi rane, ki jo je dobil v spopadu z italijanskimi enotami. METEJKA EVGEN - PEMC se je v delavnicah rudnika Kočevje izučil za kovinostrugarja in končal delovodsko šolo. Več let je preživel v Mariboru, aprila 1941 pa se je preselil v Ljubljano. Maja 1942 je odšel v partizane. Kot prostovoljca so ga poslali na Gorenjsko, kjer je marca 1943 postal politični komisar Gorenjskega odreda. Pozneje je bil načelnik obveščevalne službe 31. divizije in 9. korpusa. Decembra 1944 je postal komandant 31. divizije. BOLDAN JOŽE - SILNI se je po prihodu okupatorske vojske zaposlil v kočevskem rudniku, kjer se je povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem. Član KP je postal 1942. Po aretaciji in pobegu se je vključil v Zahodnodolenjski partizanski odred, v katerem se je odlikoval kot mitraljezec. Junija 1942 je odšel v Proletarski bataljon Toneta Tomšiča, mesec dni kasneje pa v Tomšičevo brigado. Kot komandant bataljona je odšel s 14. divizijo na Štajersko, junija 1944 pa je postal komandant Šercerjeve brigade. Kasne je je odšel v Beograd v gardno enoto JLA, kjer je dosegel čin polkovnika. CETINSKI ANDREJ - LEV je bil pred 2. svetovno vojno delavec. 1941 je bil med organizatorji NOB na Kočevskem, 1942 pa je postal član KPS. Decembra 1942 je odšel v Cankarjevo brigado, kjer je postal komandir čete, nato komandant bataljona in namestnik komisarja brigade. Marca 1944 so ga imenovali za komandanta Zidanškove brigade, oktobra istega leta za komandanta operativnega štaba Šlandrove in Zidanškove brigade, marca 1945 pa so ga imenovali za komandanta grupe odredov na Štajerskem. V sklepnih operacijah je poveljeval Bračičevi brigadi pri osvoboditvi Štajerske in Koroške. Po 2. svetovni vojni je končal Višjo vojaško akademijo JLA, kjer je bil nekaj časa tudi predavatelj. Med drugim je bil tudi komandant Vojaškega okrožja in pomočnik komandanta armade. Nosilec partizanske spomenice 1941. REMIH DUŠAN - DUŠKO je bil zaposlen kot rudar v Kočevju. 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, maja 1942 pa je odšel v partizane in v Zahodnodolenjskem partizanskem odredu postal komandir čete, ob ustanovitvi Tomšičeve brigade pa komandant čete njenega 3. bataljona. Po ustanovitvi Loške (kasneje Bračičeve) brigade septembra 1943 jel bil komandant 2. in od konca marca 1944 komandant 1. bataljona v tej brigadi. Padel je v boju 14. divizije na Pohorju. JOŽE ŠEŠKO je maturiral na kočevski gimnaziji leta 1927. Filozofijo je študiral na univerzi v Ljubljani in diplomiral na slavistiki. Leta 1933 je bil nameščen kot profesor slovenščine je bil suspendiran, obdolžen komunistične propagande, sojen in po obsodbi zaprt v zaporih okrožnega sodišča v Novem mestu. Po prestani kazni je ostal brez redne zaposlitve in postal aktiven član Komunistične partije Slovenije. 28. aprila 1942 ga je ujela italijanska vojska in ga kot talca 11. maja 1942 ustrelila v Ljubljani. Za narodnega heroja je bil imenovan 27. novembra 1953. JOŽE OŽBOLT - STANKO Pred drugo svetovno vojno je bil gozdni delavec. Za narodnoosvobodilno borbo je začel delati leta 1941. Marca 1942 se je pridružil NOVJ in naslednje leto še KPJ. Med vojno je bil med drugim komandir voda in čete v Šercerjevi brigadi, poveljnik bataljona v Ljubljanski brigadi in poveljnik Levstikove brigade. Januarja 1945 je bil huje ranjen v bojih pri Žužemberku. Po končani vojni je bil med drugim poveljnik polka in brigade, leta 1958 poveljnik jugoslovanskega odreda pri Organizaciji združenih narodov na Sinaju, nato poveljnik divizije in v letih 1968 - 1971 inšpektor v glavni inšpekciji ljudske obrambe v Beogradu ter v letih 1971−1981 načelnik štaba 9. armade v Ljubljani. V Beogradu je 1954 končal Višjo vojaško akademijo JLA in 1964 Šolo ljudske obrambe. Dosegel je čin generalpodpolkovnika. Po smrti Franca-Žige Kimovca (1983) je vodil Odbor za izgradnjo Poti spominov in tovarištva okoli Ljubljane (dokončana 1985). Pokopan je na ljubljanskih Žalah. Doprsni kip pa so mu odkrili oktobra 2018 v Parku narodnih herojev Kočevje. Arhitektonske podlage za park na Ljubljanski cesti je načrtoval Zoran Didek. Gradbene načrte je izdelalo podjetje Slovenija projekt Ljubljana. Kipe je izdelal akademski kipar Stane Jarm. Dne 1. oktobra 1973, ko je bil park slavnostno odprt, so postavili spomenike petim že padlim narodnim herojem, in sicer: Ivanu Omerzi, Antonu Marinclju, Jožetu Šešku, Dušanu Remihu in Evgenu Matejki. Že tedaj so predvideli prostor za še dva kipa narodnih herojev.
|
V Kočevju v bližini Gimnazije Kočevje in poslopja izpostave FURS. |
napis na zidu pri dostopu v park: NARODNIM HEROJEM KOČEVSKE . OMERZA MARINCELJ BOLDAN ŠEŠKO JOŽE CETINSKI REMIH MATEJKA OŽBOLT JOŽE - STANKO 1922 - 2018 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8. 3. 2017, M.Hladnik 23.1.2022
26.12.2021 D.Divjak |
10.3.2025. 00:00 |
— |
26.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak
23. 1. 2022 dopolnil podatke o Jožetu Ožboltu po slikah Pavleta Majerleta Kukina M. Hladnik
M.Kermavnar, 12.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič.
M.Kermavnar, 10.3.2025, dodal fotografije 3/2 do 3/5 Zdenke Primožič |
doprsni kipi na podstavkih v spominskem parku |
Kočevje |
K.o.: 1577 - KOČEVJE, št.parc.: 1098 |
|
Grobnica NOB Palčje |
Grobnica je bila odkrita 1. 5. 1947.
Foto: Miloš Toni |
50 m zahodno od gozdarske hiše Palčje 66 (Vrh Korena v Javornikih), na nasprotni strani križišča cest. |
ŽRTVE ZA SVOBODO [zvezda] OVSEC JAKOB KAL ŽELE RADO HRASTJE KONTELJ MARJAN PADLI 23. 6. 1944 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Andreje Žele 10. 7. 2017
D.Divjak 1.7.2023 |
1.7.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezavo na Obeležja, 1.7.2023 |
z verigami ograjen nagrobnik |
Pivka |
— |
|
(27) Arličevi, žrtve nacizma. |
Več družin je bilo zelo prizadetih. Od Arličeve (po domače Brezovškove) kmečke družine v Škalah je mati Frančiška preminila v Auschwitzu. Njeni sinovi Franc, Jože, Rudolf in Stanko so bili leta 1942 ustreljeni.Vir: Milan Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 267. |
Ob cesti Škale -Gaberke, kmetija Arlič. |
V SPOMIN ŽRTVAM ARLIČEVE DRUŽINE. ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA:MATERI
FRANČIŠKI IN SINOVOM RUDOLFU, FRANCU, STANISLAVU TER JOŽETU. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S Gradišnik, 7. junija 2021. |
2.7.2023. 00:00 |
— |
Plošča je bila odstranjena. Shranjena je v depoju Muzeja Velenje.
S.Gradišnik, dodal fotografijo in opis, 2. 7. 2023 |
Spominska plošča. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.27 |
— |
|
(10) Padlima borcema 3. bataljona, 3. brigade VDV |
7. februarja 1945 se je 3. bataljon 3. VDV brigade utaboril na
Lopatniku pri Velenju. Že takoj, ko je bataljon prišel na Lopatnik, je bil
obveščen o premiku večje sovražnikove kolone. Čete so se ločeno utaborile pri
treh kmetijah, med seboj so se povezale s krožnimi patruljami. Pri 3. četi se je
zadrževalo tudi poveljstvo bataljona.Sovražnikovi vojaki
so napadli iz severovzhodne smeri. Padla sta pomočnik mitraljezca Franc Sakelšek
in borec Konrad Veligovšek. |
V Paki zavijemo desno proti motokrosu,nato naprej do kmetije Tuš. Pred naseljem Lopatnik pri domačiji Viher je spomenik. |
V BOJU ZA SVOBODO STA NA TEM KRAJU 7. 2. 1945 PADLA BORCA 3. BAT. VDV 1985 ZB VINSKA GORA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 8. 2. 2020 |
27.9.2023. 00:00 |
— |
Po "Sistory" Franc SAKELŠEK roj. 16.03.1928 v Trbovljah, stan. v Trbovljah, rudar, Konrad VELIGOVŠEK roj. 20.12.1925 v Migojnicah, stan. Migojnice, ostalih podatkov ni.
Bor1974 - 02,VII.2023 |
Plošča na kamnu. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.10 |
— |
|
Kočevje - Padlim dijakom |
V Kočevju je bila 1872 ustanovljena nemška gimnazija. Z ustanovitvijo nove Države Srbov, Hrvatov in Slovencev 1919 je bila ustanovljena slovenska gimnazija. Mnogo levo usmerjenega učnega osebja so oblasti Kraljevine Jugoslavije poslale na kočevsko gimnazijo v izoliranost. V Kočevju učitelji niso postali pasivni, temveč so prenašali svoja napredne poglede in revolucionarnost na dijake in tudi širše. Mnogi dijaki kočevske gimnazije so se v narodnoosvobodilni borbi izkazali kot smeli borci in sposobni poveljniki. Leta 1969 je bilo na stopnišču Gimnazije Kočevje odkrito spominsko obeležje 35 dijakom te šole, ki so padli za svobodo v letih 1941 - 1945. Poleg imen dijakov sta na obeležju vrezani imeni narodnih herojev Jožeta Šeška in Dušana Jereba. Obeležje je izdelano iz velikih hrastovih brun in debelih desk. Obeležje je avtorsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma. Na osrednjem delu so vrezane besede pesnika Franceta Prešerna. Spominsko obeležje je bilo odkrito 8. junija 1969 ob 50. obletnici slovenske gimnazije v Kočevju. Izmed maturantov pa je potrebno posebej omeniti narodna heroja Jožeta Šeška in Dušana Jereba. JOŽE ŠEŠKO je maturiral na kočevski gimnaziji leta 1927. Filozofijo je študiral na univerzi v Ljubljani in diplomiral na slavistiki. Leta 1933 je bil nameščen kot profesor slovenščine na Državni realni gimnaziji v Mariboru. Po treh mesecih je bil suspendiran, obdolžen komunistične propagande, sojen in po obsodbi zaprt v zaporih okrožnega sodišča v Novem mestu. Po prestani kazni je ostal brez redne zaposlitve in postal je aktiven član Komunistične partije Slovenije. 28. aprila 1942 ga je ujela italijanska vojska in ga kot talca 11. maja 1942 ustrelila v Ljubljani. Za narodnega heroja je bil imenovan 27. novembra 1953. DUŠAN JEREB je maturiral 1928. V Zagrebu in na Dunaju je študiral veterino. Že v času šolanja se je udejstvoval v marksističnih krožkih in v revolucionarnih akcijah. 1928 je postal član Komunistične partije Jugoslavije. Drugo svetovno vojno je dočakal v Novem mestu. Bil je sekretar Okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije in sekretar Osvobodilne fronte. V začetku marca 1943 je padel v boju z italijanskimi vojaki. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str.
125. |
V Kočevju, na stopnišču stavbe Gimnazije Kočevje na Ljubljanski cesti. |
Na osrednjem delu so vrezane besede pesnika Franceta Prešerna: MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI, Na ostalih ploščah so vrezana imena padlih dijakov: BREGAR IVAN DROBNIČ LADISLAV KAJFEŽ MIHA MEDIC VIKTOR PERENIČ JANEZ RUSTJA MILIVOJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017
30.1.2022 D.Divjak |
12.2.2024. 00:00 |
— |
30.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 12.2.2024, dopolnil Opis indodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič. Tehnične podatke iz Besedila na spomeniku prenesel v Opis in vire. |
Spominska plošča - spomenik |
Kočevje |
K.o.: 1577 - KOČEVJE, št.parc.: 1078/1 |
|
Korita, Jelenov Žleb - "Pot bojev in pomjenja slovenskih vojakov"-informacijska tabla III. |
Na levi in desni strani sta dva hrastova stebra dimenzije 10/10 cm in višine 200 cm, ki sta na vrhu prirezana v piramidni obliki in nosita informacijsko tablo, na kateri se v podtekstu vidi petokraka zvezda, katere zgornji krak izhaja iz table ter v njej stisnjena pest. Na beli podlagi je odtisnjen tekst, ki ima v spodnjem delu tri znake. Tabla je tretja po vrsti iz niza informacijskih tabel "Rudeževa cesta - Pot bojev in pomnenja slovenskih vojakov", katerih otvoritev je bila 27.aprila 2000. 4.11.2021 kot je razvidno iz ostankov je tabla bila razbita in odstranjena. |
Po gozdni cesti iz smeri Jelenovega Žleba mimo brezna v križišču cest. Tabla se nahaja na nasprotni strani ostankov gozdarske hiše. |
RUDEŽEVA CESTA Pot boja in pomnjenja slovenskih vojakov Tu je bilo izhodišče za napad starešin in močne mitraljezne skupine 3.bataljona Cankarjeve in čete 1.bataljona Gubčeve brigade. Na tem kraju so borci namestili tovariše, ki so bili ranjeni v bojih v Ribniški dolini prejšnje dni. Sami so krenili v boj, ranjence pa je varovalo nekaj borcev. To je edinstven primer brigadnega previjališča na bojni črti. Nedaleč od tu, v smeri proti Rakitnici, pa je 3. bataljon Gubčeve brigade zavzel položaje v zaščitnici. Znak RS Znak ZB NOB Ribnica Znak SV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 23. november 2017, 17.1.2022 |
17.1.2022. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke 17.1.2022 |
Infotabla |
Ribnica |
K.o.: 1628 - DANE, št.parc.: 536/3 |
|
Pokrajinska konferenca SKOJ. |
Na slemenu Lontovž nad vasjo Dobovec je bila julija 1937 pokrajinska konferenca SKOJ za Slovenijo. V spomin nanjo je na koči vzidana spominska plošča.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. V Lantovžu pod Kumom je bila julija 1937 pokrajinska konferenca SKOJ za Slovenijo. Prisostvovali so ji nekateri člani CK KPS in SKOJ ter partijski in skojevski voditelji iz revirjev. Konferenca je sprejela važne sklepe za množično delo med mladino. Na sliki: Koča v Lantovžu, kjer je bila 1937 pokrajinska konferenca SKOJ. Vir: Muzej ljudske revolucije Trbovlje, Rdeči revirji II., str.269. |
Lontovž. |
NA TEM KRAJU JE BILAJULIJA 1937POKRAJINSKA KONFERENCA SKOJ. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
2.7.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 2. 7, 2023, dodal fotografijo in opis. |
Spominska plošča. |
Trbovlje |
— |
|
Plošča 2 graničarjema |
Isti imeni sta napisani tudi na plošči, ki se nahaja na karavli |
Plošča se nahaja približno 300 m levo od odcepa proti Vajnežu oziroma 350 m od plošče Žnidaršičevi. |
25. 3. 1954 STA PRI OPRAVLJANJU DOLŽNOSTI DAROVALA MLADA ŽIVLJENJA TITOVA GRANIČARJA DJUREVIĆ VELJKO TARANIŠ SMAJO 15. 8. 1978 MLADINA IN GRANIČARJI GORENJSKE . Na ležeči plošči na klopi levo: OBNOVILI Sašo in prijatelji padalci avgust 2012 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
12.7.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.7.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/4 |
Spominska plošča |
Jesenice |
2179 POTOKI, 210/3 |
|
LJ, Aljaževa 32 - spomenik v NOB padlim železničarjem Šiške |
EŠD: 22779 Avtor: kipar Boris Prokofjev z likovno sekcijo ŽG DZŠ. Opis: Skulptura iz svetlega naravnega kamna, visoka okoli 2,00 m in na 0,80 m visokem podstavku, ki ga sestavljajo štiri tirnice, predstavlja mater s padlim talcem. Spomenik je posvečen padlim železničarjev v NOB iz Šiške, odkrili so ga 22. novembra 1975. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 59-60. |
Spomenik stoji v parku pred Dijaškim domom ŽEKŠ, danes Gimnazija Šiška, na Aljaževi 32. |
Na spodnji zadnji strani skulpture so vklesane neberljive črke avtorja. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7. 10. 2017; T. Bizjak |
3.7.2020. 00:00 |
— |
— |
kamen, kovina - memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o. 1740 - Spodnja Šiška, parc. št.: 521/2 |
|
Spomin na 30. divizijo |
— |
Večja hiša na Trgu svobode ob cerkvi, Trg svobode 2 |
[zvezda] V KOBARIDU JE BILA OBLIKOVANA 30. DIVIZIJA GORIŠKA NOVJ 10.10.1943. V SODELOVANJU Z ITALIJANSKIMI PARTIZANI JE ŠČITILA OSVOBOJENO OZEMLJE KOBARIŠKE REPUBLIKE OD 10.9. DO 20.11. 1943. POSTAVLJENO 1981 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 20.4.2018 |
3.7.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek uredil napis na plošči in dodal fotografijo 3/1. Dodal fotografijo, ki je bila objavljena na zapisu "Kobarid, Spomin padlim za svobodo" |
Plošča na fasadi |
Kobarid |
2223 KOBARID, 1/2 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Krmelj Franc in Jože |
Krmelj Franc: SIstory navaja Ime in priimek: Franc Krmelj, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 21. 12. 1915, Kraj rojstva: Škofja Loka, Kraj bivanja: Škofja Loka, Datum smrti/izginotja: 20. 11. 1943, Kraj smrti/izginotja: Prtovč, Kraj pokopa: Škofja Loka. »Krmelj Franc, 1915, Škofja Loka, klepar, v partizane novembra 1943, padel še isti mesec na, Prtovču;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 178) _____________________________________________________________________ Krmelj Jože: SIstory navaja Ime in priimek: Jože Krmelj, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 15. 02. 1921, Kraj rojstva: Škofja Loka, Kraj bivanja: Škofja Loka, Datum smrti/izginotja: 26. 09. 1943, Kraj smrti/izginotja: Cerkno, Kraj pokopa: Cerkno. »Krmelj Jože, 1921, Škofja Loka, mizar, v partizane marca 1943, padel oktobra 1943 v Cerknem;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 178) |
Mestno pokopališče Škofja Loka, levo od poti, ki vodi od poslovilne vežice k pokopališki cerkvi, 1. vrsta, 2. grob (šteto z leve strani vrste). |
[križ] KRAJNC KRMELJ FRANC * 1915 + 1943 JOŽE * 1921 + 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
14.11.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Fridi Fric |
»Na pokopališču v Vanča vesi sta bila leta 1945 ustreljena Jože Šiftar in Fridi Fric iz Petanjec. Oba sta bila prisilno mobilizirana v madžarsko vojsko. Leta 1944 sta bila poslana na rusko fronto, od koder sta pobegnila in se vrnila v Petanjce, kjer sta postala žrtev izdajalca. Obsodili so ju na smrt in zgodaj, dne 17. januarja 1945, sta bila ustreljena na pokopališču v Vanča vesi. Občinski ljudski odbor M. Sobota in Zveza borcev bosta še letos postavila na pokopališču v Vanča vesi obema lep spomenik.«
Po Sistory je bil Friderik Fritz roj. 4. 8. 2023, samski, doma na Petanjcih, torej je njegov nagrobnik verjetno na pokopališču na Petanjcih. |
Vanča vas, pokopališče nasproti osnovne šole > Pokopališče Rankovci |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
4.10.2024. 00:00 |
— |
Ker je nagrobnik Jožefu Šiftarju na pokopališču na Petanjcih že vpisan, sem spremenil ime spomenika (Jožefu Šiftarju in Fridiju Fricu > Fridi Fric) in zvezdico prestavil s pokopališča v Tišini na pokopališče na Petanjcih. Preveriti je treba še sosednji pokopališči Rankovci in Tišina. M. Hladnik 4. 10. 2024 |
Nagrobnik |
Tišina |
K. o. 114 Vanča vas, parc. št. 1055 > ?? |
|
LJUBLJANA-Spominska plošča padlim nogometaši |
Spominska plošča je bila odkrita avgusta 1953 na pobudo Športnega kluba Železničar ob 35. obletnici ustanovitve ŠDŽ Hermes. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 49-50. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 60. |
Na desni strani vhoda na stadion Šiška, Miličinskega ulica 2. |
PADLI NOGOMETAŠI SLAVA PADLIM BORCEM . . MARUŠIČ DARKO NARODNI HEROJ RUNKO ZVONKO NARODNI HEROJ AVBELJ TINE BIZJAK LADO DOBERLET MILAN GOMIZELJ MIRKO GRABNAR IVAN GRUDNIK MILOŠ HRIBERNIK FRIC KARIŽ JOŽE KESIČ KARE KRPAN JANEZ KRPAN MILAN LEMUT ANTO MEŠNIK DRAGO MOKOREL VIKTOR NEČEMER MAKS PETERNELJ IVAN PLEŠ ANTON ZADRAVEC DRAGO ZUPANČIČ BOŽIDAR ŽIDAN JANEZ ŽIDAN STANE ZORNADA PEPE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 3. november 2020 |
3.11.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.1.2021, fotografije |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K.o.: št.parc.: |
|
9. slovenski narodnoosvobodilni brigadi, Kočevje |
Na pročelju stare osnovne šole ZBORA ODPOSLANCEV na Reški cesti je postavljeno spominsko obeležje. Na sredi so podobe borcev, pod njimi pa bela marmornata plošča (59x39 cm). Leva in desna plošča s podobami partizanov sta široki 92 in visoki 145 cm. Po kapitulaciji italijanske vojske je prišlo do reorganizacije partizanskih
enot. Te niso bile več vezane na določen teritorij, temveč so delovale kot
operativne enote po vsem jugoslovanskem ozemlju. Ob straneh sta bakreni plošči (96x143 cm) z vrezanimi podobami borcev. Avtor spominskega obeležja je akademski kipar Stane Jarm. Odkritje je bilo 9. oktobra 1970. Ostali podatki o spominskem obeležju niso znani. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 118. EŠD 18009 Nace Karničnik, Spomeniki NOB na Kočevskem, Kočevske novice, Letnik II, št. 2, Petek, 8. 3. 1985, str. (8). Elektronski vir: Kočevske novice, št. 2, 1985 Dostop: 8. 2. 2024. Fotografija 4/5: Dolenjski list, Leto XXI, št. 41 (1072), Novo mesto, četrtek, 8. oktobra 1970, naslovna stran. Elektronski vir: Dolenjski list, št. 41, 1970, naslovna stran Dostop: 25. 2. 2024. |
V Kočevju v bližini avtobusne postaje, Reška 3. Stavba stoji v južnem delu mesta, na južnem bregu Rinže, spominsko znamenje dopolnjuje slepo vratno odprtino na severozahodni fasadi. |
zvezda TU JE ŠTAB ZAPADNO DOLENJSKEGA ODREDA 12.IX. 1943 FORMIRAL IX. SNOB XVIII. DIVIZIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
26.12.2021, 30.1.2022 D.Divjak |
26.2.2024. 00:00 |
— |
26.12.2021 dopolnil podatke, 30.1.2022 dodal posnetke 2-4 D.Divjak
M.Kermavnar, 12.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič.
M.Kermavnar, 26.2.2024, dodal povezavo na Dolenjski list po predlogi Zdenke Primožič.
|
spominska plošča in relief |
Kočevje |
K.o.: 1577 - KOČEVJE, št.parc.:1717/1 |
|
CK KPS, Krašec |
Pozimi 1942/43 so v skrivališču pod kuhinjo bivali člani CK KPS. Skrivni bunker ni več razviden, na dogodek spominja šesterostrana kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita 22. julija 1951), posvečena delovanju CK KPS pri Krašcu. Foto v RKD je iz leta 2011. Novembra 1942 je bil pri Vidu Omejcu sedež CK KPS. Tu je bilo več sestankov in posvetovanj, sprejetih več sklepov o nadaljnjem razvoju NOB po italijanski ofenzivi. Tu so se zadrževali tudi člani Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, med katerimi sta bila Franc Leskošek in Ivan Maček. -- Vodnik po partizanskih poteh.
|
Podutiška cesta 270, Ljubljana (prej Toško Čelo 8), v kateri je bil nekoč tudi skrivni bunker.
Dostop: 2,6 km iz Dobrove proti Podutiku se iz Čepske doline oz. Čepskega grabna na levo odcepi za avto neprehoden kolovoz. Pot se vzpne skozi gozd do livade, na kateri je osamljena hiša. Ime lokacije je Krašec oz. Kraščeva domačija. Od glavne ceste je oddaljena 500 m. Spominska plošča je vzidana na fasadi hiše.
Dostop je s tablo Prepovedan prehod in žičnato ograjo onemogočen. Novi lastnik načrtuje rušitev hiše in gradnjo naselja. -- Jani Luštrek 29. 10. 2024
|
V ZIMI 1942 – 43 JE V TEJ HIŠI DELOVAL CK KPS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 3. 2020. Dopolnil: M. Kermavnar, 14.5.2020, |
29.10.2024. 00:00 |
— |
Zbrisal podvojeni vpis S. Gradišnika (25. 3. 2022) iz Vodnika po partizanskih poteh in dopolnil podatke iz tega zapisa. -- M. Hladnik 31. 5. 2022
Dodal tri fotografije, ki jih je poslal Marko Koračin. - M. Hladnik 28. 6. 2023 |
Spominska plošča |
Ljubljana |
1755 GLINCE 1093/2 |
|
Franja Bojc, Nemška vas |
V tej hiši, Nemška vas 38, pri Ribnici, se je kot tretji otrok v številčni kmečki družini 26. novembra 1913 rodila Franja Bojc, kasneje poročena Bidovec. Med študijem medicibe na ljubljanski medicinski fakulteti je postala članica kluba Njiva in društva kmetskih fantov in deklet. Študij je nadaljevala v Beogradu in v Zagrebu leta 1939 zaključila študij. Svojo prvo službo je nastopila v Bohinjski Bistrici. V letih 1941-1943 je bila splošna zdravnica v Ribnici in pri tem ilegalno sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanje. Septembra 1943 se je pridružila partizanom in postala pomočnica dr.Janezu Oražmu, ribniškemu zdravniku, ki je postal upravnik novoustanovljene partizanske divizijske bolnice v ribniškem gradu. Ob umiku pred nemško ofenzivo, ki se je pričela oktobra 1943, je bila med ujetniki, kateri so bili zajeti v bližini Travne gore novembra, del osebja in ranjencev je bila tedaj pobit. Z dr.Pavlo Jerina je bila odpeljana v tržaške zapore in po izpustitvi sta se obe vrnili med partizane, Pavla v Trnovski gozd, Franja pa je bila poslana na Cerkljansko. V Cerkno in Pasico je prišla 2. januarja 1944. Mesto upravnice bolnice, katero se je pričelo graditi novembra 1943 in je decembra istega leta sprejela prve ranjence, vodil pa jo je dr.Viktor Volčjak, ki je tudi predlagal poimenovanje bolnice po dr.Franji, je prevzela 22. januarja 1944 in pod njenim vodstvom se je bolnišnica širila in uspešno opravljala svojo nalogo do osvoboditve. Po osvoboditvi je do leta 1946 delala v vojaških bolnišnicah v Gorici, Trstu in Ljubljani, nato na ginekološko-porodniških klinikah v Beogradu in Ljubljani, leta 1953 je opravila specialistični izpit, 1963 pa podiplomski študij iz genitalne tuberkuloze v Ljubljani in Italiji, leta 1966 je postala asistenka primarij na ginekološki kliniki v Beogradu, od 1967-1973 pa je bila vodja ginekološkega kabineta v vojaški bolnišnici v Ljubljani. V jugoslovanskih in tujih strokovnih revijah je objavila več deset člankov. Bila je članica sveta republike in častna članica Slovenskega zdravniškega društva.Za svoje delo je prejela več vojaških in družbenih priznanj ter odlikovanj. Napisala je knjigo Ni neskončnih poti: pisma sinu. Umrla je v Ljubljani, 26. novembra 1985. Vir: Ni neskončnih poti, dr.Franja Bojc-Bidovec Dr.Franja Bojc-Bidovec-stoletnica rojstva, Mestni muzej Idrija, 26. november 2013 Manj znano iz zgodbe o Franji, Miha Naglič, Delo, 13.11.2013 In memoriam Dr.Franja Bojc-Bidovec, Javna tribuna , glasilo občine Ljubljana-Šiška, 1985 Dimenzija osnovne plošče 60 x 45 cm Dimenzija manjše plošče 28x28 cm. Evidenčna št.: 22469 memorialna dediščina |
Rojstna hiša Franje Bojc-Bidovec se nahaja na desni strani magistralne ceste Ribnica-Kočevje, hišna številka Nemška vas 38. |
TU JE BILA ROJENA DR. FRANJA BOJC-BIDOVEC 1913 - 1985 PARTIZANSKA ZDRAVNICA V BOLNICI FRANJA ZZB NOV RIBNICA Napis na manjši plošči: DR. FRANJA BOJC - UPRAVNIK PARTIZANSKIH BOLNIC NA PRIMORSKEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 19. september 2017 |
19.9.2017. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ribnica |
K.o. 1627-PRIGORICA, parcela *238/1 |
|
Milan Mravlje |
Ob vznožju Pesk (Podutik), kjer je Milan padel, stoji spomenik v obliki odprte knjige; delo arh. M. Šlajmerja. Odkrit 1. 1958. Kamnito znamenje (arh. Marko Šlajmer, 1958) v obliki odprte knjige na nizkem podstavku in z vklesanim posvetilom je posvečeno pionirju kurirju Milanu Mravljetu iz Šiške, rojenemu 1927 in padlemu v bližini septembra 1942. Po njem se je imenovala OŠ v Dravljah; tam je v avli njegov kip. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 54. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 63-64. EŠD 22795 |
Končna postaja mestnega avtobusa ob asfaltni bazi, blizu Podutiška cesta 180 |
NA TEM MESTU JE PADEL SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 6.1.2018
26.JUNIJ 2021 dopolnil D.Divjak |
26.6.2021. 00:00 |
— |
26.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
|
Kamnito znamenje v obliki odprte knjige na nizkem podstavku |
Ljubljana |
K.o.: 1755 - GLINCE, št.parc.: 1061/10 |
|
Norbert Veber |
Spominsko ploščo z reliefom Norberta Vebra so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Tovarne bazenske tehnike in kovanih izdelkov "Jeklo" Ruše odkrili ob otvoritvi nove tovarne 30. 4. 1986. Norbert Veber je postal 1938 član Okrožnega komiteja KPS Maribor. V Rušah je zapustil bogato dediščino. Vrste KPS so se s skojevci pomnožile. Organizirale so se tri osnovne organizacije KPS in Rajonski komite. V začetku 1939 je moral Norbert Veber zaradi preganjanja zapustiti Ruše.Vir: Ruški delavec, september 1986, str.5 |
Kovaška ulica 5, Ruše |
OD AVGUSTA 1937 DO JANUARJA 1939 ZAPOSLEN KOT STROJNI KLJUČAVNIČAR V POGAČNIKOVI ŽELEZARNI USTANOVITELJ KRAJEVNE CELICE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE POBUDNIK LJUDSKOFRONTNEGA GIBANJA IN NARODNOOBRAMBNIH AKCIJ ORGANIZATOR DELAVSKE KULTURE VES ČAS SVOJEGA BIVANJA IN DELOVANJA V RUŠAH V PRVIH VRSTAH REVOLUCIONARNEGA PROLETARIATA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
6.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ruše |
— |
|
Trboje, pokopališče, Bohinc Anton |
Sistory navaja Ime in priimek: Anton Bohinc, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 04. 06. 1922, Kraj rojstva: Trboje, Kraj bivanja: Trboje, Datum smrti/izginotja: 29. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: med Trbojami in Vogljami, Kraj pokopa. Trboje. »BOHINC Anton, partizan, pripadnik VDV za kranjsko območje. Rodil se je 4. junija 1922 v Trbojah pri Kranju. 28. septembra 1944 so domobranci iz zasede napadli tri partizane VDV, ko so šli iz Trboj proti Vogljam. Sedeli so pri kozolcu ob poti in počivali. Ubili so vse tri, čeprav bi jih lahko ujeli. Med njimi je bil tudi Anton Bohinc. Domačini so vse tri pokopali pri kozolcu. Kasneje so vsa tri trupla Bohinčevi sorodniki prepeljali v Trboje na vaško pokopališče. […] TRBOJE 28. septembra 1944 so domobranci iz neposredne bližine zahrbtno napadli partizane Antona Bohinca, Riharda Srebotnika in še nekoga, ime ni znano, ki je bil doma s Primorske. Ti so na poti iz Trboj proti Vogljam v bližini Vogelj počivali. Vse so pobili, čeprav bi jih lahko ujeli.« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeto slovenski partizani, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 1995, str. 65, 340) »Dne 28. septembra 1944 so domobranci iz postojanke v Voklem med počitkom na poti med Trbojami in Vogljami presenetili triglavo patruljo VDV. Takrat so bili ubiti Anton Bohinc-Gobar iz Trboj, neznani borec in Rihard Srobotnik iz Gameljn. Slednji je bil hudo ranjen in se je zavlekel proti Vogljam, kjer pa so ga domobranci odkrili. Kos o ga pripeljali do domobranske postojanke v Voklem, je umrl. Pobiti so pripadali 3. četi 2. bataljona Vojske državne varnosti.91« (Ivan Jan, Odstrte zavese, II, Okupator in gorenjsko domobranstvo, Knjižnica NOV in POS: 58, Ljubljana, 1994, str. 258. |
Pokopališče Trboje, 3. vrsta od zidu nasproti pokopališkega vhoda, z leve strani vrste 9. grob. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
3.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šenčur |
K. o. 2126 - Trboje, parc. št., 135/1 |
|
Vanganel spominsko obeležje Josip Babič |
Pod vasjo, ob cesti Koper—Marezige, spominsko znamenje Josipu Babiču, ki so ga 29. 3. 1945 ubili fašisti. Odkrit 1954 |
Na levi strani ceste, ki pelje iz Vanganela proti Babičem pri vanganelskem jezeru stoji spominsko obeležje. |
zvezda V VIHARNIH DNEH BORBE ZA SVOBODO JE BIL NA TEM MESTU DNE, 29. 3. 1945 ZVERINSKO UMORJEN OD STRANI FAŠISTOV BABIČ JOSIP ROJEN LETA 1894 V BABIČIH. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 09. 03. 2017 , M,Hladnik 30.4.2022
D.Divjak 2.5.2022 |
2.5.2022. 00:00 |
— |
30.4.2021 M. Hladnik
2.5.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominsko obeležje |
Koper |
K.o.: 2610 - VANGANEL, št.parc.: 527 |
|
Bertoki, pokopališče, Romano Babuder |
Sistory navaja: Ime in priimek: Roman Babuder, Oče: Josip, Mati: Ana, Datum
rojstva: 18 12. 1914, Kraj rojstva: Bertoki, Kraj bivanja: Bertoki, Stara
občina: Koper, Nova občina: Koper, Poklic (soc. status): delavec, Datum
smrti/izginotja: 14. 2. 1945, Kraj smrti/izginotja: Mostar, Kraj pokopa: NULL,
Država pokopa: Bosna in Hercegovina. »Občina Koper |
Pokopališče Bertoki, stari del, po tlakovani poti od glavnih pokopaliških vrat, 1. grob desno od poti nekaj vrst pred poslovilno vežico.
|
[križ] BABUDER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
6.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Koper |
K. o. 2604 Bertoki, parc. št. 5891/1 |
|
SREČKO VILHAR |
Svojo življenjsko pot je začel na Goriškem. Leta 1928 se je
preselil v Ljubljano. Sodeloval je pri organiziranju študentske mladine in v
organizaciji Mlada Soča. Zaradi političnega delovanja je bil večkrat zaprt. Po
razpadu fašizma je opravljal partijske dolžnosti v povojnem Trstu. |
Pokopališče Škocjan v Kopru. Na pokopališkem zidu pri vhodu desno. |
SREČKO VILHAR 1907-1976 REVOLUCIONAR VZGOJITELJ USTVARJALEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
19.7.2021. 00:00 |
— |
— |
Plošča in doprsni kip. |
Koper |
2604 BERTOKI, 3865/35 |
|
Ravne, Slejki, Spomenik padlim borcem |
Spomenik je na skali grajen kamnit kvader, ki se zaključi s simbolom Triglava in z vzidano napisno ploščo. Datum odkritja 9. 5. 1982 Slika 1 je iz Svobodne besede avg. 2020. 9. |
Ravne pri Ajdovščini, nad zaselkom Slejki.
Dostop po poti levo mimo hiše Ravne 29, ki se nadaljuje s stezo naravnost navkreber kakih 130 m. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.8.2020. 00:00 |
— |
Dodal sliko iz Svobodne besede, M. Hladnik 28. 9. 2020.
M. Kermavnar, 11.3.2022, fotografije 2,3, 4/1, 4/2 |
— |
Ajdovščina |
2384 Črniče, 2290/1 |
|
Ljubljana - Polje, Družina Puhar |
Za Rudolf Puhar Sistory navaja Ime in priimek: Rudolf Puhar, Oče: Andrej, Mati: NULL, Datum rojstva: 18. 04. 1882, Kraj rojstva: Labin, Kraj bivanja: Polje, Datum smrti/izginotja: 00. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau. ____________________________________________________________________ Za Marija Puhar Sistory navaja Ime in priimek: Marija Puhar, Oče: Jakob, Mati: Brigita, Datum rojstva: 06. 01. 1894, Kraj rojstva: Lavamünde, Kraj bivanja: Polje, Datum smrti/izginotja: 17. 11. 1943, Kraj smrti/izginotja: Sv. Urh, Kraj pokopa: Sv. Urh. »Po končani krvavi igri s Francem Močilnikarjem so odšli poljski domobranci še isto noč v Polje, da bi aretirali 49-letno gospodinjo Marijo Puhar. Dolgo so razbijali po vratih in oknih njenega doma, a ker je bila Puharjeva tisto noč pri sosedovih, jim ni nihče odprl. Naslednji večer, 17. novembra 1943, so se domobranci vrnili. Puharjeva je bila doma. Ker je vedela, kaj nameravajo, jim ni hotela odpreti. Domobranci niso odnehali. Zdrobili so steklo na oknu, razbijali po vratih s puškinimi kopiti ter preklinjali in rohneli tako dolgo, da jim je morala odpreti. Bila je odločna in vse življenje napredna ženska. Sin Rudi in hčerka Lidija sta bila v partizanih, mož ji je hiral v internaciji, kjer je tudi umrl. Sama je delala kot terenka in se izpostavljala neštetim nevarnostim. Svoje delo pa je znala tako spretno prikrivati, da ji nasprotniki niso mogli do živega. Toda že samo to, da je imela oba otroka v partizanih, je zadostovalo, da so jo domobranci obsodili na smrt. Sosedje so videli, kako so Puharjevo prignali iz hiše. Slišali so njene drzne odgovore in proteste, ko so jo podivjanci pehali pred seboj in ji očitali njeno delo in delo moža in otrok za OF in partizane. Ko so jo gnali k avtomobilu, so sosedje spoznali med domobranci Milana Holozana in Mata Resmana. Gledali so, kam jo bodo odpeljali, in ugotovili, da je avto zavil k sokolskemu domu. Zvedeli so, da so jo pri zaslišanju strahotno mučili. Najhuje jo je pretepal brkati Johan Rant. Ko so uvideli, da jim ne bo nič priznala, so jo odpeljali na Sv. Urha in ubili.« (Štefanija Ravnikar Podbevšek, Sv. Urh, Kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne, Založba Borec v Ljubljani, 1978, str. 346−347. »124. PUHAR Marija, rojena 1894 v Polju, mati dveh partizanov. 17. decembra 1943 so jo odpeljali domobranci iz Polja. Pretepali so jo in mučili. Nato so jo ubili. (Vir: Štefanija Ravnikar-Podbevšek, Sv. Urh, str. 346)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 271) Opomba: Podatek o mesecu smrti je drug (december) kot v knjigi Štefanije Ravnikar Podbevšek Sv. Urh (november). __________________________________________________________________________ »Že nekaj let pred vojno smo se mladinci iz Polja skrivno sestajali pri bratih Franciju in Maksu Prijatelju, to je pri »Holandčevih«, kakor so jim pravili sosedje v Slapah, in pri Požarju v Zalogu. Študirali smo razne brošure o imperializmu, fašizmu, proletarski revoluciji in še marsikaj. Ob novih nacifašističnih osvajanjih pa smo najrajši poslušali politične preglede. Dvakrat so nas na teh sestankih polovili žandarji. Tudi pri zadnjih volitvah smo vsi sodelovali in ljubljanska policija je imela z domačimi žandarji vred veliko opraviti, da so nas pregnali od volišča. Dobili smo torej dobro podlago za odkrit nastop proti okupatorju. […]« (Rudi Puhar -Razin, Skojevci na progo!, Junaška Ljubljana 1941−1945, Ljubljana, 1985, str. 155. »[…] 1255. Puhar Rudolfa Rudolf, roj. 4. 6. 1921, Kozarišče, Lož, delavec na železnici Ljubljana–Polje« (Janez J. Švajncer, Partizanska spomenica 1941, Seznam nosilcev, Logatec: Vojni muzej Logatec, 2017, str. 166) ______________________________________________________________________ Iskalnik grobov Žale, Polje, https://grobovi.zale.si/# pokaže podatek za Rudolf Puhar (1921–1987). |
Pokopališče Polje, Ljubljana, Oddelek: [ZID], Vrsta: [S], Grob [13]. |
PUHARJEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
|
3.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K.o.: 1772 - Slape, št.parc.: 737 |
|
Ljubljana Sostro, pokopališče, Šubelj Joško - Sine in Omahen Mirko - Borut |
»[pod fotografijo] Štab XXXI. divizije pozimi leta 1944/1945. Z leve na desno: […] in Jože Šubelj-Sine (sekretar političnega oddelka)« (Stanko Petelin, Vojkova brigada, Ljubljana: Založba Borec, 1980, str. 443) »[pod fotografijo] Štab XXXI. divizije pozimi 1944/45. Z leve na desno: […] in član političnega oddelka divizije Jože Šubelj-Sine.« (Stanko Petelin, Gradnikova brigada, Ljubljana: Založba Borec in revija Naša obramba, 1983, str. 630) »Štab 9. korpusa, ki mu je poveljeval polkovnik Jože Borštnar, politični komisar je bil Dragomir Benčič – Brkin, načelnik štaba pa podpolkovnik Albert Jakopič - Kajtimir, je usmeril proti Trstu dve koloni. V prvi, ki je začela pohod še isti večer 28. aprila s črte Predmeja-Otlica, je bila 30. divizija pod poveljstvom majorja Antona Bavca - Ceneta. Politični komisar divizije je bil Jože Šubelj – Sine.« (Ivan Dolničar, Zdravko Klanjšček, Lado Kocijan, Kako se je končala druga svetovna vojna na Slovenskem, Ljubljana, 2001, str. 26) __________________________________________________________________________ »Iz nevarnega položaja se je izmuznil samo kurir Vladimir Omahen-Borut, ki se je prebil na Kal po pomoč, da bi šla reševat Boštjana.« (Franci Strle, Tomšičeva brigada, 1942–1943, Ljubljana: Založba Borec in Partizanska knjiga, 1986, str. 564) »Seznam borcev Tomšičeve brigade za čas od 16. julija 1942 do 13. julija 1943* […] Omahen Mirko-Borut *1925 Ljubljana + po osvoboditvi […] (Franci Strle, Tomšičeva brigada, 1942–1943, Ljubljana: Založba Borec in Partizanska knjiga, 1986, str. 865) Iskalnik grobov Žale, Sostro, https://grobovi.zale.si/# pokaže podatek za Vlado Omahen. |
Pokopališče Sostro, Ljubljana, Oddelek: [5], Vrsta: [1], Grob [12]. |
[fotografija] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
3.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K.o.: 1773 - Dobrunje, št.parc.: 168/7 |