| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominska plošča, Koprivnik |
Alojz Kolman - Marok je bil rojen 1. julija 1911 v zaselku Završje pri
Sevnici. Že kmalu je moral oditi "služit" k bogatejši družini. Po končani Alojz Kolman v svojem poklicu ni našel zaposlitve. 1931 je postal gojenec vojaške podoficirske šole, ki pa je ni dokončal. Z vojaškim vodstvom se je sprl zaradi razmer v vojski Kraljevine Jugoslavije, zato je bil obsojen na zaporno kazen. 1934 mu je uspelo pobegniti iz vojaškega zapora. Zatekel se je v Italijo in kasneje v Avstrijo. Iz Avstrije ga je pot zanesla v Francijo, od koder se je vrnil v Slovenijo. Kmalu po prihodu so ga prijeli in obsojen je bil na zaporno kazen, ki jo je prestajal v Lepoglavi. Po prestani kazni se je 1940 vrnil domov in se preživljal s opravljanjem priložnostnih del. Spomladi 1941 je bil mobiliziran v vojsko Kraljevine Jugoslavije, vendar ga je nemška vojska zajela in ga poslala v ujetništvo. Iz ujetništva mu je uspelo pobegniti in skrival se je vse do novembra 1941, ko je stopil v NOV. Alojz Kolman je zaradi svoje izobrazbe in sposobnosti hitro napredoval od mitraljezca do komandanta zaščitne brigade Glavnega poveljstva NOV in POS. V začetku novembra 1944 se je z enim bataljonom odpravil proti Koprivniku. Po umiku je Marok s svojim spremstvom nekoliko zaostal za glavnino in padel v nemško zasedo. V borbi je bil ranjen. Da ne bi padel v roke Nemcev, si je sodil sam. Življenjska pot Alojza Kolmana - Maroka se je končala 4. novembra 1944. Za narodnega heroja je bil proglašen 20. decembra 1952. Idejni osnutek za ploščo je delo odbora borcev 18. divizije NOV in KO ZZB Kočevje. Ploščo so odkrili 4. julija 1951. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 43. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 120. Geslo: herojsmrt123 |
V Koprivniku |
Na stavbi bivše osnovne šole v Koprivniku (danes hišna številka 31) je vzidana bela marmornata plošča (60x88 cm) z napisom: V BLIŽINI TEGA MESTA STA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
20. junij 2021 dopolnil D.Divjak |
20.6.2021. 00:00 |
— |
20.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Kočevje |
K.o.: 1597 - KOPRIVNIK, št.parc.: 221 |
|
Škocjan, pokopališče, Robek Vinko |
Pokopališče Škocjan,
Hiša v bližini: Škocjan 33
lokacijo preveriti |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 4.8.2023 |
4.8.2023. 00:00 |
— |
— |
— |
Škocjan |
K. o. 1465 Stara vas, parc. št. 40/4 |
||
Predvojnim revolucionarjem |
Obeležje so s samoprispevkom financirali člani KO ZB NOV, KK ZRVS, OO ZSMS Smolnik-Fala ter dijaki in učitelji TKŠ Ruše.Vir: Ruški delavec, september 1986, str.5. |
Nova cesta 18, Ruše. Lokacija je približna. |
TA KAMEN NAJ ŽIV SPOMIN BUDI NA PARTIZANSKO MATER MARIJO TERPIN ZGORELO V KREMATORIJU NA NJENEGA SINA ZDRAVKA SEKRETARJA SKOJ-A IN PADLEGA KOMANDANTA PADLEGA S POHORSKIM BATALJONOM IN NA NJEGOVO ŽENO MARIJO AKTIVISTKO IN ZGORELO V KREMATORIJU NAVEK NAJ SPOMIN Z NJIMI ŽIVI DA Z NAMI BI NAVEK ŽIVELI VSE DNI |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
6.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ruše |
— |
|
Sedež OF, KPS in SKOJ |
Gasilsko društvo Smolnik je prevzelo pokroviteljstvo za financiranje, postavitev in organizacijo proslave. Ta dan, 16. junij, so proglasili za svoj prvi občinski gasilski praznik.Vir: Ruški delavec, september 1986, str. 5 |
Smolnik-Fala, v gozdu na Smolniku, v bližini Maroltove domačije. Lokacija je približna. |
NA BLIŽNJI DOMAČIJI SERNC - MAROLT JE LETA 1941/1942 ZIMOVALA RUŠKA ČETA. TU JE BIL V LETIH 1944 IN 1945 SEDEŽ AKTIVISTOV OF IN KPS ZA OKRAJ MARIBOR - DESNI BREG. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
7.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ruše |
— |
|
Janko Glazer |
Glazer je študiral slavistiko in germanistiko v Gradcu, na Dunaju, Zagrebu in Ljubljani, kjer je leta 1922 diplomiral. V letih 1920 in 1926 je poučeval na mariborski klasični gimnaziji, nato je bil knjižničar v Mariborski študijski knjižnici, od 1931 do 1959 tudi ravnatelj te knjižnice. V Mariboru je izoblikoval eno najvidnejših slovenskih knjižnic. Med vojno je bil pregnan v Srbijo. Leta 1945 se je vrnil v Maribor in obnovil knjižnico. Po njem so poimenovane mariborske kulturne nagrade. Bil je oče pesnice, literarne zgodovinarke, prevajalke in urednice Alenke Glazer. Njegov sin Matija je padel na Sremski fronti.Vir: Wikipedija |
Pokopališče Ruše |
LOČITVE KRAJ - ZDRUŽITVE KRAJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
7.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ruše |
— |
|
Izumrli rod Zoksovih. |
Večina Revirske čete je do srede decembra, ko se je ustalila pri kmetih v Zgornji Rečici pri Laškem, prezimovala večidel v premikih, v presledkih po približno teden dni in v manjših skupinah na Pleskem pri Andreju Babiču, v hlevu pri Jožefi Babič, nad Dolom pri Hrastniku pri Francu Zoretu, nato pa še v Gorah nad Turjem pri kmetu Šerganu p. d. Zoksu in do zadnjega novembra pri Martinu Orožnu p. d. Ribču pri Sv. Štefanu ter Francu Šuntaju p. d. Štorovčanu pri Sv. Juriju.Vir: Lijze Požun, Trbovlje v NOB, str. 348. |
Pokopališče Turje. |
IZUMRLI ROD ZOKSOVIH. ŽRTVI OKUPATORJA sin PETER sin JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
4.7.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 4. 7. 2023, dodal opis, |
Nagrobnik. |
Hrastnik |
1858 TURJE, 895 |
|
Spodnje Škofije, Spomenik Oskarju Kovačiču |
Na belem kamnitem podstavku z napisom stoji metalni doprsni kip Oskarja
Kovačiča, visok 80 cm, črne barve, delo kiparja Jožeta Pohlena. Spomenik je bil
odkrit 21. decembra 1969. |
Spomenik stoji pred vhodom v novo šolo, na desni strani ceste, ki pelje iz Kopra v Trst. Na to lokacijo je bil postavljen avgusta leta 1977. Prej je stal pred staro šolo. Hiša v bližini: Spodnje Škofije 40d |
NARODNI HEROJ OSKAR KOVAČIČ *27.10.1905 +29.1.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
21.5.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 29.6.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 |
Doprsni kip na kamnitem podstavku |
Koper |
2595 ŠKOFIJE, 752/9 |
|
Franc Rozman - Stane |
Komandant Franc Rozman-Stane je odšel od Brinarja, kamor se je vrnil Štajerski bataljon po "brežiškem pohodu", med zadnjimi. Stane je bil prepričan, da se bo kmalu vrnil med svoje Štajerce, ki so se mu v dobrih dveh mesecih močno priljubili. Vir: Rado Zakonjšek-Cankar, Štajerska 1941, str. 548. |
Iz Šmartnega do Preske,nato pri vrtcu levo do Tisja.Smerokaz-Tisje. Pri hiši Spodnje Tisje 15b. |
IN VES SLOVENSKI ROD HVALEŽNO V POZNE DNI JUNAKOV SLAVNIH NAJ SPOMIN ČASTI . FRANC ROZMAN-STANE KOMANDANT SLOVENSKE VOJSKE . POSTAVLJENO V MAJU 2005 OB 60 LETNICI SVOBODE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik,24. 12. 2019 |
9.7.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografije. M. Hladnik 19. 11. 2022
S.Gradišnik, dodal besedilo, 9. 7. 2023 |
Doprsni kip |
Šmartno pri Litiji |
— |
|
Šempeter pri Gorici, Doprsni kip dr. Gala |
— |
v parku Splošne bolnišnice »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica. Hiša v bližini: Trg Ivana Roba 3A |
spredaj: . na levi strani: . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6.5.2021 |
6.5.2021. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Šempeter-Vrtojba |
K. o.: 2315 - Šempeter, parc. št. 2772/14 |
|
Medvode, pokopališče Preska, Hočevar Franc |
Sistory navaja Datum rojstva: 00. 00. 1906, Nova občina: Medvode, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 1945, Kraj smrti/izginotja: Kropa. »128 V avli upravne stavbe tovarne celuloze »Aero« na Ladji pri Medvodah je vzidana spominska plošča osemnajstim delavcem, ki so padli kot borci NOV, bili ustreljeni kot talci ali umrli v koncentracijskih taboriščih. Plošča je bila odkrita 1. maja 1954 na pobudo delovnega kolektiva. Padlim borcem v NOV in žrtvam fašističnega terorja od leta 1941-1945. […] Hočevar Franc 1906-1945 Kropa […]« (Gozdana Miglič, Spomin je moč, Pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana, 1985, str. 104) |
Pokopališče Preska, Medvode, po tlakovani poti od glavnega vhoda, leva stran pokopališča, 5. vrsta pred razpelom, 2. grob levo s tlakovane poti. |
FRANC HOČEVAR * 10. JAN. 1906 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
20.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Medvode |
K. o. 1976 Preska, parc. št. 81/1 |
|
Ljubelj, Nepozabljen - nezlomljiv |
Obeležje je jeklena skulptura postavljena v spomin na jetnike koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki so med drugo svetovno vojno od 1943 do 1945 v nečloveških razmerah gradili ljubeljski predor. Avtor: Seiji Kimoto, japonski umetnik. Datum odkritja: 8. 2. 2022, na kulturni praznik. Enaka skulptura od leta 2019 stoji pred vhodom v predor na avstrijski strani. |
Ljubelj, na platoju pred vhodom v predor |
NEPOZABLJEN – NEZLOMLJIV Postavitev skulpture sta Podpori se pridružuje Ministrstvo SAARLAND |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.11.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6. 11. 2024, po predlogi Mojce Luštrek popravil napake v besedilu na spomeniku. |
Skulptura |
Tržič |
K. o.: Podljubelj, 2141, parc.: 1037/1 |
|
Škerlj-Markič |
1.štajerski bataljon - Brežiški pohod. Naslednjo noč je domačin Anton Vengust odpeljal bataljon preko Bovš do Dobja pri Dramljah, od tam naprej pa Ludvik Mastnak preko Dramelj na Razbor. Borci so se okrog petih zjutraj ustavili pri samotni domačiji Franca Škerlja. Do pšoldneva je namedlo kakega pol metra snega. Jedli so bolj malo, kar na kozolcu. V pripravah za odhod je nekje nad Dramljami začelo pokati in v mraku so se odpravili naprej.
|
Razbor 31. |
V TEJ HIŠI SE JE 30. IN 31. OKTOBRA 1941 ZADRŽEVAL I. ŠTAJERSKI BATALJON. ZARADI IZDAJE SO BILI 2. 10. 1942 USTRELJENI V MARIBORU 4 ČLANI ŠKERLJEVE DRUŽINE: FRANC ŠKERLJ NEŽA ŠKERLJ CIRIL KRISTAN SLAVKO ZGONC ZB NOV DRAMLJE 1981 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
8.7.2023. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dodal besedilo, 8. 7. 2023
Po "Sistory" Neža roj. 22.01.1890 v Pletovarjah, stan. Razbor, poročena, posestnica, sodelavka partizanskega gibanja, za Franca ni podatkov, Ciril KRISTAN roj. 04.07.1898 v Bukovcih, stan. Razbor, kmečki delavec, sodelavec partizanskega gibanja, in Slavko (Stanislav) ZGONC roj. 23.04.1922 v Razboru, samski, poljski delavec, sodelavec partizanskega gibanja-Bor1974, 15.XII.2024. |
Spominska plošča |
Šentjur |
— |
|
Javka Celjske čete - Brežiški pohod. |
Javka 1.Celjske čete in 1.štajerskega bataljona je bila poleti 1941 v hiši prvoborca Ludvika Mastnaka (ustrelili so ga Nemci v Mariboru oktobra 1941). V tej hiši je bila tudi partizanska tiskarna.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Laze pri Dramljah. |
V TEJ HIŠI JEBIL LETA 1941 SEDEŽ PARTIZANSKE TISKARNE. VODIL JO JE LUDVIK MASTNAK PRVI ORGANIZATOR NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA V DRAMLJAH. USTRELJEN JE BIL 27.12.1941 V MARIBORU.PRAV TU SE JE 30.10.1941 USTAVIL 1.ŠTAJERSKI BATALJON NOV. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik. |
22.12.2024. 00:00 |
— |
Tovariš Stane, kot sva se dogovorila, ti pošiljam fotografijo obnovljene plošče v Razborju. Plošča je bila obnovljena in pritrjena nazaj na svoje mesto koncem meseca novembra 2024. ZB Dramlje, Jani Kukovič.
S. Gradišnik, 22. 12. 2024 |
Spominska plošča. |
Šentjur |
— |
|
Spominsko obeležje - Vranov let, Gornji Grad |
"Vranov let" je projekt, ki ohranja spomin na reševanje in osvobajanje zavezniških vojnih ujetnikov in letalcev v času NOB. To je spomin na junaštvo slovenskih partizanov, partizanskih kurirjev in slovenskega, pretežno kmečkega prebivalstva, ki je ubežnikom za ceno svojih življenj in imetja nudilo hrano in zatočišče. Spominski dogodki potekajo na štirih lokacijah ob Mednarodni spominski poti zavezništva - Vranov let. Datumi prireditev so prirejeni času, kot je potekal pobeg skupine britanskih vojnih ujetnikov iz mariborskega taborišča Stalag XVIII D pod vodstvom skupine partizanov Franja Grudna- Švejka, Franja Vesenjaka in Karla Čolnika-Kola. Pot britanskih vojnih ujetnikov v svobodo se je pričela 31. avgusta 1944 v Ožbaltu, 6.septembra so šli skozi Gornji Grad in 13. septembra prišli v Semič. Iz partizanskega letališča Otok pa so odleteli 18. septemba 1944 za italijanski Bari. Otvoritev spominskega obeležja je bila leta 2013. Vir: arhiv Združenja za vrednote NOB Zg. Savinjske doline Posnetka 4a in 4B: E.Vedernjak |
V centru Gornjega Grada - pri dostopu do cerkve. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 26.11.2017
D.Divjak 8.7.2023 |
8.7.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke in dodal posnetka pod 4, 8.7.2023 |
Leseni kozolec s spominskim panojem |
Gornji Grad |
K.o.: 942-GORNJI GRAD parc.št.:162/2 |
|
SKARUČNA - Grob Bohinca in Rožanca Skaručna, pokopališče, Rožanc Marjan in Bohinc Matevž |
24. 2. 1942 je nemška policija iz orožniške postaje v Šmartnem pod Šmarno
goro obkolila |
Pokopališče Skaručna
|
[križ] MATEVŽ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 29.07.2018
20.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
8.6.2023. 00:00 |
— |
20.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 8.6.2023, po opozorilu in fotografijah 3/1 in 3/2 Zdenke Primožič popravil zapis (lokacijo Smlednik) |
Urejen grob na pokopališču |
Vodice |
K.o.: 1848 - SKARUČNA, št.parc.: 38/7 |
|
Ustanovitev odbora OF |
Maja 1941 je bil pri Antonu Ambrožu, po domače Mejačevih, ustanovljen odbor OF. V spomin na omenjeni dogodek je na hiši Antona Ambroža, št. 42, vzidana spominska plošča.
|
Ribnica na Pohorju 42 |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S. Gradišnik 1. 12. 2022
S. Gradišnik, 27. 7. 2023 |
27.7.2023. 00:00 |
— |
Po nemarnem nisva šla pogledat do hiše. Sosedje o kaki plošči na hiši nekdanjega ravnatelja ne vejo nič. M. Hladnik 30. 12. 2022
17. 7. 2023 sem obiskal Mejačevo hišo, Ribnica na Pohorju 42. Plošča je odstranjena in se nahaja v Ljubljani pri nekem sorodniku Mejačevih. Vse informacije dobite na tel. številkah: 041 592 562 ali 070 881 209 (Vobovnik). S.Gradišnik. |
Spominska plošča |
Ribnica na Pohorju |
— |
|
Litija - generala Jože Borštnar in Franc Poglajen |
Kip je napravila Vlasta Zorko - Tihec leta 2000. Franc Poglajen. Wikipedija. Jože Borštnar. Wikipedija. EŠD 28793 |
Na zelenici pred h. št. Trg svoobode 1, 50 m SV od spomenika NOB in 75 m JZ od mosta čez Savo v Litiji |
GENERAL
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 11. 2012, 18. 4. 2017, 28. 3. 2020 |
31.10.2022. 00:00 |
— |
Črka B v GABROVČAN in črtica med letnicama sta zdaj žal že odpadli. M. Luštrek 31. 11. 2022 |
doprsna kipa |
Litija |
1838 LITIJA, 14 |
|
Kamna Gorica pokopališče, družinski nagrobniki padlih |
»Kolničar Justina (Spodnja Lipnica, 30. 9. 1908 – Železniki, 28. 3. 1945). Borka NOB. Rojena Antonu in Neži - Koselj na Spodnji Lipnici, kjer je tudi živela - pri Toncu, samska, pletilja, sodelavka gibanja OF. 26. 7. 1943 odšla v Jelovški bataljon Gorenjskega odreda. Dodeljena 8. udarni proletarski brigadi - Gorenjski (Prešernova brigada), sprejeta v KP. Udeleženka bojnega pohoda brigade na Dolenjsko. Priključila se je XIV. diviziji in kot bolničarka z njo odšla na Štajersko. Spomladi 1945 se je vrnila na Gorenjsko. Bila je v sestavu Gorenjskega vojnega področja in Komande mesta Kranj. Padla 28. 3. 1945 nad Železniki v Selški dolini. Pokopana v družinskem grobu na pokopališču v Kamni Gorici (10-15): Vir: Radovljiški zbornik 1990« (KDO JE KDO NA LANCOVEM, http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/Lancovo%20-%20kdo%20je%20kdo.pdf Dostop: 7. 7. 2023) .................................................................... Šolar Jožef (Zgornja Lipnica, 23. 3. 1902 – Orehovica, 20. 2. 1945). Borec NOB. Rojen Andreju in Mariji - Ambrožič v Zgornji Lipnici, živel v Kamni Gorici - Jerebčev, poročen, ključavničar. Predvojni sodelavec Staneta Žagarja, organizator gibanja OF v Kamni Gorici in okolici. 1. 10. 1944 odšel v Škofjeloški odred, nato v Prešernovo brigado. Iz brigade poslan v zaledne delavnice na Dolenjsko. Na poti hudo zbolel in v Orehovici pri Podnanosu 20. 2. 1945 umrl. Pokopan v družinskem grobu na pokopališču v Kamni Gorici (16-2). Vir: Radovljiški zbornik 1990 (Kdo je kdo na Lancovem, http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/Lancovo%20-%20kdo%20je%20kdo.pdf Dostop: 7. 7. 2023) |
Pokopališče v Kamni Gorici |
SMREKARJEVI .................................................................... V spomin Cengletovim .................................................................... JUSTINA KOLNIČAR + 29. 9. 1908 PADLA FARJI POTOK 28. 3. 1945 .................................................................... UDIRJEVI FERDINAND 13. 2. 1915 PADEL 10. 5. 1945 .................................................................... Šolarjevi |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.7.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.6.2023, prenesel grob Arh Janeza na sloj Obeležja
M. Kermavnar, 10.7.2023, v Opis dodal tekst o Justini Kolničar in Šolar Jožefu Zdenke Primožič |
družinski nagrobnik |
Radovljica |
K. o. 2163 Kamna Gorica, parc. št. 2 |
|
Kovor - pokopališče |
Grobišče desetih talcev, ki so bili ustreljeni 15. 7. 1942 na Martenkovi njivi severno od Kovorja kot povračilo za akcijo 1. bataljona Kokrškega odreda. Spomenik je bil odkrit 3. decembra 1961. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 273. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 25. EŠD 28945 |
Na sredi pokopališča, ki je severno od cerkve v Kovorju, blizu zahodnega zida. |
[zvezda] Postoj tovariš! Skala levo: BERGANT IVAN PRISTOV STANKO DEBELJAK JOŽE FAJFAR IVAN OREŠNIK FRANC Na desni skali: LAVIČKA BOGOSLAV OMAN LEOPOLD OMAN FRANC AMBROŽIČ FRANC DOLINAR AVGUST |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 7. 2017 |
2.7.2022. 00:00 |
— |
Dodal imena padlih 2. 7. 2022. |
nagrobni kamni |
Tržič |
— |
|
Vranja Peč |
Ni v RKD. . SIstory navaja: Ime in priimek: Jakob Narat, Oče: Valentin, Mati: Justina, Priimek matere: Pavlič, Po domače: Gašperjev, Datum rojstva: 27.07.1924, Kraj rojstva: Velika Lašna, Kraj bivanja: Velika Lašna, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 24.08.1943, Kraj smrti / izginotja: Klopce ob Savi, Kraj pokopa: Sv. Agata za Savo, Država pokopa: Slovenija . SIstory navaja: Ime in priimek: Valentin Brnot, Oče: Gregor, Mati: Jožefa, Priimek matere: Kremžar, Po domače: Vavpčev, Datum rojstva: 09.02.1904, Kraj rojstva: Zgornje Palovče, Kraj bivanja: Zgornje Palovče, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Vransko, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija |
Na pokopališču pri cerkvi sredi Vranje Peči. |
Narat Jakob *24.7.1924 +23.8.1943, padel v Klopcah ................................................................. Brnot Valentin *2.4.1904 +25.12.1944 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
22.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 22.2.2024, prenesel grob družine Budnar na sloj Obeležja |
nagrobniki |
Kamnik |
1912 PALOVČE, 1/2 |
|
Litijski mestni odbor OF |
Odkrita 1952 na hiši, v kateri je bil oktobra 1941 prvi sestanek OF za
litijsko območje. |
Trg svobode 2, Litija, tik zraven kipov generaloma in osrednjemu spomeniku NOB. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 11. 2012, 18. 4. 2017 |
28.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Litija |
1838 LITIJA, 4 |
|
Frane Juhart, Trebnje |
Dijak Franc Juhart iz Trebnjega, roj. pri Svetem Štefanu, je bil štabni obveščevalec V. SNOUB Ivana Cankarja. Domobranci so ga ubili v spopadu v kraju Korita pri Dobrniču.
|
JV kot pokopališča v Trebnjem. |
[križ] [lovorovi vejici] JUHARTOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.12.2024. 00:00 |
— |
M. Hladnik 25. 12. 2024 |
družinski nagrobnik |
Trebnje |
— |
|
Dolena, plošča padlim |
Spominska plošča padlim v NOB je bila odkrita leta 1979 na fasadi Doma krajanov Dolene na levi strani pri vhodu. Vir/slika in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj |
Po cesti proti naselju Bolečka vas, za frizerskim lokalom se nahaja Dom krajanov z omenjeno ploščo. Bolečka vas 3c.
Koordinate: 46.35048, 15.81264. |
PADLIM ZA SVOBODO V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU 1941 - 1945 BEDRAČ JANEZ SARDINŠEK JANEZ JAZBEC VINCENC SARDINŠEK TEREZIJ JUS ANTON SKRBINŠEK JANKO MOHORKO MARTIN VENŠER JAKOB POTOČNIK ŠTEFAN ŠKRILA JANEZ SLAVA JIM ! KRAJANI KS DOLENE 5. 9. 1979 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak, 23.april 2020
R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
19.2.2024. 00:00 |
— |
Na Kamri je vrisana narobe na poti med h. št. 56 in 55. -- M. Hladnik
Označil kot odstranjeno in dodal fotografijo stavbe, ter koordinate. Ker plošče na stavbi nisem našel, sem zaposlenega v stavbi povprašal, če o njej kaj ve. Povedal mi je, da je bila fasada stavbe obnovljena, in da iščejo rešitev, kako ploščo (ki je baje trenutno v kleti) ustrezno fiksirati na fasado. R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
Spominska plošča |
Majšperk |
K.o.: 443.JANŠKI VRH, št.parc.: 11/2 |
|
Drago Marin, Planina |
Sistory: Ime in priimek: Dragotin Leopold Marin, Datum rojstva: 22.10.1923, Kraj rojstva: Mirna, Datum smrti / izginotja: 08.02.1944, Kraj smrti / izginotja: Planina nad Semičem, Kraj pokopa: Planina |
Pokopališče pri cerkvi sv. Elije, Planina. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 18. 9. 2022 |
23.12.2024. 00:00 |
— |
Dodal sveže fotografije in parcelo M. Hladnik 23.12. 2024. |
Nagrobnik |
Semič |
1532 Planina, 1804/3 |
|
Partizansko pokopališče, Komletinci |
Na tem področju so ob koncu leta 1944 in začetku leta 1945 potekali srditi boji na t.i. Sremski fronti. Nemci so se skušali zadržati na področju Srema, da bi enotam svoje armadne skupine E omogočili umik iz Makedonije in s Kosova ter iz zahodne Srbije in Črne gore. Za oblikovanje slovenske narodnoosvobodilne brigade se je prijavilo 1035 Slovencev, katerim je 23. novembra 1944 bil poslan poziv, da se javijo na Dedinju zaradi formiranja slovenske vojaške enote. Zaradi težav so pozive dobili le prijavljeni iz okolice Beograda. Tako se je do 29. novembra na Dedinju zbralo 238 prostovoljcev. Slovenski prostovoljci so so bili priključeni 1. krajiški udarni brigadi kot njen 5. bataljon, ki je krenil v Srem 5. decembra. Tam se jim je priključilo še nekaj skupin prostovoljcev , tako da je v polnem sestavu štel 541 bork in borcev, od tega je bilo 458 oseb Slovencev. To je bilo 152 izgnancev, 221 jih je živelo v Srbiji že pred vojno,33 primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, ki so kot italijanski vojaki po kapitulaciji prišli v nemška taborišča na območju Srbije 23 beguncev iz časa okupacije, 3 so prišli v Srbijo iz italijanske okupacije. Za ostale podatki niso znani. Svoj ognjeni krst je enota imela 12. decembra 1944 v jurišu na nemško-ustaške položaje v gozdu pri naselju Otok. Na tem področju je padlo ali umrlo zaradi posledic težkih ran 12 pripadnikov te enote. Te so 29. decembra 1944 ob 14. uri pokopali v skupni grob na robu vasi Komletinci. To so bili Drago Bezenšek, Vladimir Brečević, Jerko Lorencin, Miodrag Marković, Franc Šipic, Franc Šumak, Pater Špacapan, Darko Trubić, Branko Zović, Sredoje Gojkov, Stojan Bavdek, Viljem Bratkovič in Franc Mozetič. 3. januarja je v bolnici v Sremski Mitrovici podlegel dobljenim ranam Franjo Kralj. Leta 1960 je bilo izgrajeno prvotno spominsko pokopališče , ki ga je zastavil Zdenko Kolacijo. Leta 1976 pa sta kipar Dušan Džamonja in arhitekt Miro Rak izpeljala končno podobo tega spominskega mesta in dala končno podobo pokopališča na katerem je pokopanih okoli 3700 padlih na tem delu sremske fronte. Vir: Izseljenci, Franc Šetinc, DIS 1941-1945, Ljubljana 1993 |
Komletinci, na ulici Josipa Kozarca je partizansko pokopališče v bližini gasilskega doma in nogometnega igrišča. |
Ovdje je poginulo oko 3700 boraca i rukovodilaca NOB koji su bili u sastavu 6.,21., 22. i 48. divizije. Svoje živote dali su u borbama koje su vodjene od 7. prosinca 1944 do 3. siječnja 1945, narod ovoga kraja im je zahvalan i nikad ih neče zaboraviti. Tu je padlo okoli 3700 borcev in voditeljev NOB , ki so bili v sestavu 6., 21.,22. in 48. divizije. Svoja življenja so dali od 7. decembra 1944 do 3. januarja 1945, prebivalci tega kraja so jim hvaležni in jih nikoli ne bodo pozabili. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 14.10.2022 |
14.10.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominski park |
Hrvaška, Otok, Sremsko-Vukovarska županija |
— |