| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
MURSKA SOBOTA-Grob padlim čuvajem meje |
— |
Pokopališče ob Panonski ulici, desno od vhoda. |
[zvezda] PO OSVOBODITVI SO OB SEVERNI MEJI VARUJOČ NAŠO DOMOVINO OMAHNILI V SMRT MLAKAR LADISLAV *1923 +1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak 9. junij 2020 |
17.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 17.10.2024, dopisal imena na nagrobniku. |
Grob |
Murska Sobota |
K.O.: 105-MURSKA SOBOTA, št.parc.: 1625/ |
|
DOLNJI SUHOR-Spominska plošča, posvečena padlim borcem in fašističnim žrtvam v Dolnjem Suhorju |
Spominska plošča je posvečena je 78 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz 14 vasi v okolici. Odkrita je bila 25. novembra 1954.
Med narodonoosvobodilnim bojem je bil Dolnji Suhor eden izmed najpomembnejših krajev v Beli krajini, tudi za okupatorja. Sedemnajstega novembra 1942 so tako Italijani v šoli in župnišču namestili utrjeni vojaški postojanki ter z njima hoteli zaustaviti narodnoosvobodilno gibanje v pokrajini. Manj kot dva tedna kasneje, 26. novembra so postojanko uničili borci 13. proletarske in Cankarjeve brigade. Tako šola kot župnišče sta bila požgana v tem spopadu. Po italijanski kapitulaciji je bil Dolnji Suhor skoraj ves čas svobodno ozemlje, razen med nemškim vpadom konec oktobra in v začetku novembra 1943. Med letoma 1943 in 1945 sta v vasi delovali tudi partizanska telefonska centrala, ki je vzpostavljala in vzdrževala stik s hrvaškimi partizanskimi enotami in partizanskimi bolnišnicami v Žumberku, ter za kratek čas od jeseni 1942 do kapitulacije Italije še partizanska kurirska postaja TV-7, preden so jo premestili v Metliko.
Pot kurirjev in vezistov: Dolnji Suhor pri Metliki. V: Pešpoti, 2011. Dostopno na: http://www.pespoti.si/pkv-tocka.php?id=102 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 141.
Naložene z dovoljenjem avtorja fotografij, dostopne na: http://spomeniki.blogspot.si/2012/05/dolnji-suhor-pri-metliki-spomenik-14.html |
Plošča je pritrjena na osnovni šoli v Dolnjem Suhorju, ki stoji v neposredni bližini župnijske cerkve. Pritrjena je na tisti strani zidu, ki je obrnjena proti spomeniku 14. diviziji.
Dolnji Suhor pri Metliki 1 |
KOT ŽRTVE STE PADLI
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016
12.2.2022 D.Divjak |
17.11.2023. 00:00 |
— |
12.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 17. 11. 2023, po opozorilu Mojce Luštrek dodal besedilo na spomeniku in fotografijo 3/1 |
Marmorna plošča |
Metlika |
K.o.: 1504 - HRAST PRI JUGORJU, št.parc.: 2539/1 |
|
Milan Janežič, Moravče |
Kip je delo Julijana Renka, odkrit 14. 9. 1975. Milan Janežič (9. nov. 1922 Moravče). V partizane je odšel 15. 3. 1942 v Polhograjske Dolomite, prevzemal politične funkcije in kot "Moravški Milan" izvedel več drznih akcij. 27. jan. 1944 je bil ob napadu na partijsko šolo v Cerknem, ko je padlo 44 tečajnikov, hudo ranjen. Po okrevanju je bil pomočnik komisarja Škofjeloškega odreda. Padel je 21. dec. 1944 na Pasji Ravni. Oton Vrhunc (Blaž Ostrovrhar) mu je v spomin napisal pesem Tovarišu Milanu v spomin (gl. dLib).
Opomba: Janežič Milan je napisan tudi na spomeniku V spomin žrtvam Moravške doline 1941 – 1945 v Spominskem parku pred cerkvijo sredi Moravč. |
V parku pred cerkvijo sredi Moravč. |
MILAN JANEŽIČ Oton Župančič |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 5. 4. 2017
D.Divjak 3.11.2023 |
23.4.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 3.11.2023
M.Kermavnar, 23.4.2024, Dodal fotografiji 2 in 3/1, uredil besedilo na spomeniku ter v Opis dodal povezavo na knjigo Zimzelen pod snegom; vse po predlogi Zdenke Primožič. |
doprsni kip ma marmornem podstavku |
Moravče |
K.o.: 1955-MORAVČE, št.parc.: 4/6 |
|
Ljubljana, Žale, Merhar Milan |
Sistory navaja: Rojen 1. 9. 1914 v Ljubljani, vojni status: NOV in POS, pogrešan leta 1941 |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [47A], vrsta [3], grob [9]
Iskalnik grobov Žale najde grob za: Franc Merhar 1905-1967 |
MERHARJEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26. 3. 2025, po predlogi in fotografijah Mojce Luštrek |
26.3.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Borcema IX. korpusa, Lokovec |
Marmorna spominska plošča je posvečena padlima borcema IX. korpusa.
Postavljena je bila 22. 7. 1985. |
Lokovec 41, Čepovan, na jugovzhodnem vogalu hiše.
Hiša je obnovljena, a so ploščo vrnili na njeno mesto.
|
IZ SPREMSTVA NAMESTNIKA 22.7.1985 NJIMA V SPOMIN LOKOVČANI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 4. 2020 |
26.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 26. 5. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dodal napis na plošči, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 in dopolnil Lokacijo in dostop. |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2296 Lokovec, parc. št. *80/1 |
|
Tržič, Bohuslav Lavička |
— |
Predilniška cesta 2, Tržič, na obcestni fasadi hiše. |
[ovalna fotografija] [simbol lekarništva] V TEJ HIŠI JE PH. MR. BOHUSLAV LAVIČKA LETA 1879 NA ČEŠKEM ROJENI LEKARNAR Rotary |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 27. 12. 2017 |
16.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16.5.2024, opravil drobne popravke teksta in dodal fotografijo 3/1 Mojce Luštrek. Fasada je obnovljena in plošča ostaja na hiši. |
Spominska plošča |
Tržič |
K. o. 2143 Tržič, parc. št. |
|
Anton Rutar, Nova Gorica |
Obeležje postavljeno 27.4.2003. Vir: S. Fatur. |
Pred stavbo Kidričeva 14, Nova Gorica |
ANTON RUTAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 12. 2. 2022 |
23.10.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografijI, napis na obeležju
Dodal dve sliki M. Hladnik 23. 10. 2022. |
Doprsni kip |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 658/11 |
|
Padlim planincem-Uršlja gora |
— |
Planinski dom Uršlja gora |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
17.6.2021. 00:00 |
— |
26.11.2022 sem opazil, da po obnovi fasade manjka plošča. bb
23.3.2023 Pozanimati se je potrebno pri PD Prevalje, ki je upravljalec stavbe. Vsaj glede na slike na FB od ostalih planincev še vedno ni nameščena.bb
17.2.2024 plošča in cepin na pročelju. bb |
Spominska plošča |
Črna na Koroškem |
— |
|
Slovenji Plajberk, pokopališče |
Neznana partizana sta padla 1944, prvi pri Stornjaku, drugi v Dušnjakovem gozdu nad cerkvijo v Žingarici, prekopali so ju sem po vojni. Bolničarka Rozalija Lapajne (19. 8. 1923 Koprivna -- 2. 8. 1944 Krnice) ni pokopana tu, ker je truplo odnesel hudournik.
|
Pokopališče ob cerkvi sv. Erharda, Slovenji Plajberk / Windisch Bleiberg
Windisch Bleiberg 40, 9163 Ferlach, Avstrija, na severni strani ob zidu zraven mrliške vežice. |
PADLIM PARTIZANOM 1941--1945DEN GEFALLENEN PARTISANEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 10. 2020 |
12.8.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija |
— |
|
Kip partizana |
Na portalu občinske stavbe so štirje bronasti kipi. Eden od njih je partizan s titovko in puško. |
Vhod v mestno hišo občine Nova Gorica |
Ni nikakršnega besedila. Je pa na istem stebru tudi spominska plošča Edvardu Kardelju. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Datum vnosa pred migracijo: 0028/07/28 15:39:53 |
Lanko Marušič |
— |
— |
— |
Kip - del portala |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 672/1 |
|
Dvorjane, padlim domačinom |
Na kulturnem domu je bila spominska plošča padlim domačinom.
Domačini v domu, niti ne prav mladi, niso vedeli nič o kaki plošči ali njeni odstranitvi. Čudno. Mogoče pa je bila v Vodniku mišljena plošča padlim na OŠ? M. Hladnik |
Kulturni dom Dvorjane, sedaj je na naslovu Dvorjane 38b, Google ne pokaže plošče na obnovljeni stavbi. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik 23. 10. 2022 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
Dodal posnetek kulturnega doma brez plošče in premaknil zvezdico na ustrezno hišno št. M. Hladnik 13. 5. 2024 |
Spominska plošča |
Duplek |
710 DVORJANE, 521/1 |
|
Dvorjane, padlim za svobodo |
Na stavbi OŠ Dvorjane je plošča v spomin trem [v resnici petim] padlim za svobodo.
|
Dvorjane 15 |
V NOV PADLI BORCI KREPEK ŠTEFAN 1924 1945 Čuvajte s krvjo priborjeno svobodo. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 1. 11. 2023 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
Dodal posnetke in besedilo s plošče. M. Hladnik 13. 5. 2024 |
Spominska plošča |
Duplek |
K. o. 710 Dvorjane, parc. št. 536/8 |
|
Jože Babič |
Jože Babič je bil predvojni komunist, vojno je preživel v koncentracijskih taboriščih.
|
Na ploščadi severno od Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, med stavbama Trg Edvarda Kardelja 4 in 5. |
JOŽE BABIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 682/47 |
|
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica |
— |
Na osrednjih stebrih pred vhodom v gledališče, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica |
prva plošča |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 674/4 |
|
Lig |
Devet kamnitih stebričev, tretji, četrti in sedmi imajo na prednji strani napis. Posvečeno 41 padlim. Avtor Bogdan Mikuž, 15. 9. 1974.
|
V JV delu vasi, na gričku nad cesto. [Nasproti hišne št. Lig 38 Kanal] |
[zvezda] 1941 -1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 28. 3. 2020 |
24.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliko iz JSNP. M. Hladnik
Dodal slike 21. 8. 2022
M. Kermavnar, 24.4.2024, dopisal imena na spomeniku |
— |
Kanal ob Soči |
2272 IDRIJA NAD KANALOM, 876 |
|
Ustanovitev bataljona Alma Vivoda, Sveta jama, Italija, Socerb |
Ploščo so postavili ANPI - VZPI ( Nacionalno združenje italijanskih partizanov.) Foto 4: Branka Lopič https://www.spomeniki.org/monuments/partizansko-pokopalisce-v-miljah/ https://sl.wikipedia.org/wiki/Alma_Vivoda |
Spominska plošča je postavljena pri podzemni jami nad vasjo Socerb cca petsto metrov proti vzhodu od gradu Socerb. |
zvezda 20. 5. 1944 TUKAJ JE BIL USTANOVLJEN BATALJON ALMA VIVODA QUI E STATO CONSTITUITO IL BATTAGILIONE ALMA VIVODA. A. N. P. I. - V. Z. P. I. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 23. 03. 2017
D. Divjak 7.6.2024 |
7.6.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetek 4, B. Lopič 7.6.2024 |
Spominska plošča |
Koper |
2598 SOCERB, 1153 |
|
Delnice |
Prvi napad na italijane 15. marca 1942. |
Lokacija ob cesti pri Delnicah na zemljevidu ni natančno določena. |
TKO DOLAZI 15. OŽUJKA 1942. GODINE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 6. 2010
S. Malnar, 3. srpnja 2024. |
3.7.2024. 00:00 |
— |
— |
okrogla plošča na naravni skali |
DELNICE, Hrvaška |
— |
|
Šmarjeta pri Pliberku |
Broman, p. d. Šimejev iz Šmarjete, je bil ubit v Gradcu. 17-letni Zdovc iz
Lokovice je padel kot kurir pri Apovniku na Komlju. 10. 10. 1944, truplo so
našli in pokopali šele po vojni. Prvotni napis se je glasil:
|
Šmarjeta pri Pliberku / St. Margarethen bei Bleiburg, pokopališče
St. Margarethen 16 |
PARTIZANOMA PADLIMA V BORBI PROTI FAŠIZMU 19451--1945 URBAN BROMAN MIRKO ZDOVC - BAŠTEJEV . Plošča: FRANC VISOČNIK "FALENT" KOMANDANT 3. BATALJONA KOROŠKEGA ODREDA ROJEN 10. 10. 1910 PADEL 6. 9. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
31.10.2020. 00:00 |
— |
Obiskan 25.5.2023 |
— |
Avstrija |
— |
|
Col, 30. diviziji |
— |
V skali nad križiščem cest iz Repna in Fernetičev, ki se stakneta v vasi Col 1 km pred mejo s Slovenijo. |
ZA OSVOBODITEV QUI COMBATTERONO [nedokončano, isti tekst v Italijanščini] . poševni napis na levi strani plošče: 29. 4. 1990 DOM. 30. DIV. SEK. VZPI REPENTABOR / 29 - 4 - 1990 DOM. 30. DIV. SEZ. A. N. P. I. MONRUPINO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 15. 7. 2020 |
8.6.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 4/4 in 4/5 |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
Hrpelje - Dragomir Benčič - Brkin |
Doprsni kip, postavljen na kamnitem stebru. Odkrit 25. 11. 1967, kipar France Rotar.
. Osnovno šolo je obiskoval v Pulju, gimnazijo pa v Ljubljani (maturiral 1930), kamor se je družina umaknila pred fašizmom. Na Tehniški fakulteti v Ljubljani je od 1930 študiral gradbeništvo, študij je zaradi težjih socialnih razmer večkrat prekinjal in se preživljal kot tehnik. Študij gradbeništva je zaključil 1950 na Tehniški fakulteti v Zagrebu, 1956 je v Beogradu zaključil Višjo vojaško akademijo JLA. Pred drugo svetovno vojno se je v Ljubljani pridružil naprednemu študentskemu gibanju. Aprila 1941 se je kot prostovoljec pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, bil takoj nato zaprt, vendar mu je uspelo pobegniti iz Ljubljane. Pomagal je pri organiziranju prvih partizanskih čet, zbiral je orožje in potreben material ter raznašal propagandno gradivo. Aprila 1942 se je vključil v NOB in se včlanil v KP. Pridružil se je 1. četi Notranjskega odreda kot politkomisar, julija 1942 pa se je vključil v novoustanovljeni Dolomitski odred, kjer je postal politični komisar II. bataljona. Funkcijo političnega komisarja je prevzel tudi v III. bataljonu Šercerjeve brigade (1942–43), 1. istrski brigadi (1943), 3. bataljonu Loške brigade, 13. slovenski udarni brigadi, pozneje imenovani Bračičeva brigada (1943–44), IV. operativni coni (1944–45), 14. diviziji (1944–45) in 9. korpusu (1945 do vključitve v jugoslovansko armado). Kot politični komisar IV. operativne cone je 1944 izdal okrožnico z zahtevo po intenzivnejšem političnem delu v partizanskih enotah, pri čemer je izpostavil pravice Slovenije do Koroške, Slovenskega primorja, Benečije in Istre; za popularizacijo Rdeče armade je priporočil vsebino Titovega govora ob prihodu armade v Jugoslavijo; kot zadnjo zahtevo je navedel, naj se zavzame ostrejše stališče do vermanov, domobrancev in drugih, ki kljub pozivu niso hoteli zapustiti okupatorjevih vrst do določenega roka, tj. septembra 1944. Zahteval je izročitev ujetnikov vojnim sodiščem, do tistih, ki bi se sami predali partizanom, pa milejše ravnanje. Kot politični komisar je pripomogel h krepitvi upora v Istri, na Štajerskem in Koroškem. Sodeloval je v večjih bojih, kot so npr. v Jelenovem žlebu, na Pohorju, v Mozirskih planinah, v vseh bitkah ob pohodu XIV. divizije na Štajersko. Med vojno je bil trikrat ranjen. Kot komisar 9. korpusa je bil na čelu 30. in 31. divizije, ki sta aprila 1945 osvobodili Trst. 1945 je postal član Glavnega odbora OF Slovenije. |
Kip je postavljen pred osnovno šolo v Hrpeljah (Hrpelje, Reška csta 30). |
NARODNI HEROJ DRAGOMIR BENČIČ BRKIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Potepan S., 22. 4. 2018 |
2.9.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 2. 9. 2024, dopolnil opis s prispevkom v Novem Slovenskem biografskem leksikonu. ZP |
Doprsni kip |
Hrpelje-Kozina |
2560 HRPELJE, 254/23 |
|
Spominska plošča na stavbi železniške postaje Šentjur |
— |
Železniška postaja Šentjur |
ZVESTI SLUŽBI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Dvoršek, 4.3.2018 |
26.6.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 26.6.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Zdenke Primožič. |
Spominska plošča |
Šentjur |
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 1342/4 |
|
Tone Okrogar, grob v Zagorju |
Tone Okrogar je narodni heroj. V Zagorju se po njem imenuje OŠ.
Geslo: herojgrob1234 |
Na zagorskem pokopališču, lokacija na njem je označena na pamet, popraviti. |
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po cedejki zagorske ZB Čas beži, spomin živi. 30. 6. 2023 |
3.8.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, popravil lokacijo in dodal fotografije, 3. 8. 2023 |
Nagrobnik |
Zagorje |
K. o. 1886 Zagorje Mesto, parc. št. 735 |
|
Partizanska grobnica s spomenikom pri pokopališču |
Spomeniški kompleks predstavlja hortikulturno urejen prostor v katerega sta postavljeni kamnit spomenik in tlorisno peterokotna grobnica. Spomenik izdelan iz istrskega kamnasimbolizira žrtve (prebiti kamen) in rast (obelisk z vklesanimi figurami, ki se vzpenjajo proti vrhu) Grobnica, grajena iz enakega kamna ima ob straneh marmornate plošče z vklesanimi imeni padlih v cerkljanckih hribih. Desno od grobnice pa je postavljen betonski blok z marmornato posvetilno ploščo. V grobnici je pokopanih 366 borcev: 363 znanih borcev, 3 neznani borci, 94 pripadnikov NOV tuje narodnosti, 2 narodna heroja (Vinko Zevnik Železnik in Andrej Žvan Boris.). Kamniti spomenik je delo kiparja Janeza Lenassija, peterostrana grobnica delo arhitektke Majda Rutar Prijon. Grobnica s spomenikom je bila postavljena 8. 9. 1963 padlim borcem NOB na Cerkljanskem. Majda Rutar-Prijon (arhitekt; 1963), Janez Lenassi (kipar; 1963) EŠD 4812 vir: Zavod za spomeniško varstvo - Gorica Geslo: herojgrob1234 |
Grobnica s spomenikom je ob civilnem pokopališču v Cerknem.
Hiša v bližini: Goriška cesta 10 |
napis na plošči: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
30.6.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 4.10.2022, dopolnil opis
M.Kermavnar, 30. 6. 2024, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek |
Kamniti spomenik je delo kiparja Janeza Lenassija, peterostrana grobnica delo arhitektke Majde Rutar Prijon. |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 598/1 |
|
Spomin padlim gasilcem |
— |
Gasilski dom v Cerknem, Goriška 5 |
[zvezda] V BORBI ZA SVOBODO SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA TUŠAR VIKTOR ROJ. 1913 PADEL 1944 V CERKNEM VEČNA JIM SLAVA ! G.D. CERKNO 22.7. 1951 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
30.6.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 30. 6. 2024, dopolnil besedilo na plošči po predlogi Mojce Luštrek. |
Plošča na pročelju gasilskega doma |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 589/2 |
|
Ambulanta E, Konjska dolina |
Nastanek te sanitetne postojanke januarja 1944 je povezan z ranjenci in bolniki 3. bataljona Prešernove brigade, ki ga je tedaj napadel sovražnik na Pokljuki. Za potrebe ranjencev je bila zgrajena zakonspirirana baraka nad Podjeljem, v gozdu nad Jereko (Konjska dolina); sprejela je lahko do 15 ranjencev, imenovala se je ambulanta E. Sprejemala je ranjence s Pokljuke in bohinjskega kota. Ambulanto E je najprej vodil Jože Ravnik-Izidor, zdravnik je bil Ivan Hribernik-Matjaž, prva bolničarka pa je bila Marija Ravnik - Rosvita. Ambulanta E je delovala do osvoboditve maja 1945 in v letu in pol oskrbela preko 100 ranjencev in bolnikov. Objekt ambulante nad Konjsko dolino sta maja 1944 postavila aktivista OF, domačina Jakob Bernik in Anton Stare. Replika lesene partizanske bolnišnice, ponovno postavljena in odkrita 29. septembra 1984.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 30. 6. 2024 je ambulanto obiskala skupina projekta Na poteh Evrope in na planini izvedla predstavo. Ambulanta je bila izbrana zaradi črke E v imenu, zaradi odročne lokacije in zaradi humanega sporočila, ki ga predstavlja. |
Malo naprej od Konjske doline proti Zajamnikom gremo ob odcepu (steza) na desno navkreber približno 5 minut; baraka je na vrhu hribčka v gozdu Stara Poljana, Z od naselja Zg. Podjelje št. 36 - vizavi Konjska dolina. (GSM 46°19'12"N 13°56'35"E) |
Na tabli ob vhodu je nekaj dokumentov, slik z naslednjim opisom delovanja bolnišnice: V tej baraki je v času NOB delovala ambulanta E. Spadala je v sklop partizanskih bolnišnic 9. korpusa. Ustanovljena je bila decembra 1943 po tragediji 3. bataljona brigade F. Prešerna na Goreljku. /glej sliko .../ V njej se je uspešno zdravilo okrog 100 ranjencev in bolnikov. Zdravili so dr. Edvard Pohar, dr. Ivan Hribernik ... |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, Miloš Kermavnar, 4.11.2019 |
1.7.2024. 00:00 |
— |
S ceste nad planino je nov smerokaz, na baraki pa nova infotabla. |
lesena baraka, infotabla |
Bohinj |
2196 Bohinjska Češnjica, 1957/80 |