Opis dogodka:

3.5.1945 so Nemci obkolili Terbižarjevo domačijo, v kateri so bili partizanski aktivisti. Ubili so Anico in Štefana Bukška ter gospodarja Karla Dobaja. Domačini so ubita pokopali na pokopališču. To je bil velik partizanski pogreb. Na Terbižarjevi hiši št.53, je vzidana spominska plošča.
                              Vir. Vodnik po partizanskih poteh, str.517.

V začetku maja 1945 so Nemci zgodaj zjutraj obkolili Terbižarjevo domačijo (Gaj št. 53). Ubili so partizanska aktivista Zvonko in Vlada, ki sta se ne dolgo pred tem poročila. Tedaj so ustrelili tudi gospodarja Karla Dobaja. Padle so pokopali na Gaju, kjer je bil nekaj dni pred osvoboditvijo velik partizanski pogreb. Kakih dvesto metrov vzhodno od Terbižarja je bil podzemni bunker okrajnega odbora OF Maribor - levi breg, ki je lahko sprejel devet ljudi. 
                              Vir: Milan Ževart, Po sledovih NOB, str.50, Lackov odred str. 412 in 413.

           PRI TEJ HIŠI SO 
             2. MAJA 1945 
       PADLI ZA SVOBODO
             KARL DOBAJ 
ANA ANTOLIČIČ por. BUKŠEK-
                ZVONKA
  ŠTEFAN BUKŠEK - VLADO

V prostoru ob vhodni avli Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so bili ob odprtju stavbe 29. novembra 1975 postavljeni štirje bronasti doprsni kipi priznanih slovenskih zdravnikov, ki so bili vsi tudi aktivni v partizanih in kot organizatorji partizanske sanitete. Kot pojasnjuje tablica ob kipih, je dve doprsji izdelal akademski kipar Marjan Keršič Belač, po enega pa Peter Černe in Stane Jarm.

Stomatolog Franc Čelešnik (1911-1973) je leta 1944 odšel v partizane.

Porodničar in ginekolog Pavel Lunaček (1900-1955) je kot aktiven pripadnik OF razvil in organiziral koncept konspirativnih partizanskih bolnišnic.

Internist Igor Tavčar (1899-1965) je kot partizanski zdravnik deloval od leta 1943 dalje, bil pa je tudi član SNOS in organizator izdajanja Partizanskega zdravstvenega vestnika.

Kirurg Božidar Lavrič (1899-1961) je v KPS vstopil leta 1941 in s partizani sodeloval do naslednjega leta, ko je bil aretiran in zaprt do konca vojne. Po vojni je bil osebni zdravnik Josipa Broza - Tita.

Vira:

Marija Namorš, "Ponosni na uspeh", Delo, 2. 12. 1975, str. 1 (povezava).

45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975-2020): posebna izdaja internega časopisa UKC Ljubljana, št. 5, november 2020, str. 5 (povezava).

(napisi pod doprsnimi kipi)

franc čelešnik

pavel lunaček

igor tavčar

božidar lavrič 

(napis na tablici)

Kipi zdravnikov akademikov, utemeljiteljev

slovenske znanstvene medicine,

so bili odkriti ob odprtju te stavbe

29. novembra 1975.

Izdelali so jih akademski kiparji:

kip Franca Čelešnika: Marjan Keršič 

kip Pavla Lunačka: Peter Černe

kip Igorja Tavčarja: Stane Jarm

kip Božidarja Lavriča: Marjan Keršič 

Tu je padel prvi borec v občini Kamnik Jurij Libnik. Postavila Zveza borcev Kamniška Bistrica leta 1962 (po drugem viru 9. junija 1954) po načrtu gradbenega tehnika Alberta Štuparja.

• EŠD 14497
• Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 48.
• Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 48.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 212 in 215.

»Ko sva januarja 1942 na kamniško-domžalsko območje prišla tudi midva s Tomom Brejcem v svojstvu članov PK KPS za Gorenjsko, sva začela obnavljati organizacijo KP, SKOJ in OF predvsem v ravninskem predelu. […]

V Kamniški Bistrici, v njeni okolici in v dolini Črne so delovali že stari aktivisti: gozdar Jurij Libnik, Franc Podstudenšek-Rok, čevljar Karel Štirn in nekateri drugi.120 […]

V prvih dneh junija 1942 se  je bataljon premaknil v gozd nad Tuhinjsko dolino. Od tu je poveljstvo skupno  s političnimi delavci  hotelo izvesti že prej načrtovani napad na Stranje nad Kamnikom. Namen napada je bil predvsem v tem, da bi pridobili nekaj orožja, hkrati pa usposabljali moštvo. […] Načrt so izvedli 9. junija 1942 zjutraj. Bataljon so razdelili na dve skupini in uredili zavarovanja. […] Zaradi premočnega nemškega pritiska in zaradi tega, ker so naloge že opravili, so se partizani začeli umikati. To tedaj ni bilo le nujno in pravilno, temveč tudi v skladu z načrti. Tudi umik je organizirano potekal. Kljub vse silovitejšemu  nemškemu pritisku je padel le en partizan. To je bil priljubljeni Jurij Libnik-Jurček, koroški Slovenec, poprej gozdar v Kamniški Bistrici. Po mnenju soborcev je bil prav Libnik najbolj zaslužen za uspehe v Stranjah.«

(Ivan Jan, Kokrški odred, Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami, I, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980, str. 151, 152, 206, 208) 

1941 1945

NA TEM KRAJU JE DAL
SVOJE ŽIVLJENJE
ZA SVOBODO DELOV
NIH LJUDI DNE 9. 6. 1942    

PRVI BOREC V OBČINI

LIBNIK JURIJ

IZ VAŠE KRVI
SE NOV ČAS JE RODIL
IZ VAŠIH GROBOV
CVET SVOBODE JE VZKLIL

Z. B. Kam. Bistrica

• Jožef Maljevac. Sistory. 
  datum rojstva: 5. 6. 1927, kraj rojstva: Veliko Brdo, vojni status: Civilist, datum smrti: 21. 3. 1944, kraj smrti: Veliko Brdo, kraj pokopa: Veliko Brdo, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

OBITELJ MALJEVAC
[križ] JOŽE * 1927 + 1944
PADEL JE ZADET
V SVOJIH MLADIH LET
NEDOLŽEN KOT POKOŠEN
CVET

Spomenik žrtvam vojne od 1941 do 1945.

vsi123

Na spomeniku so na levi in desni strani napisana imena padlih v času od 1941 do 1945, ki so bili kakorkoli vojna žrtev. Žrtve so zapisane glede na vasi/kraje, od koder so prihajale. Dodane so letnice rojstva in smrti. 

V srednjem delu je napis: ŽRTVAM DRUGE SVETOVNE VOJNE IN SLOVENSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE 1941-1945.

Desno spodaj pa V LETU GOSPODOVEM 2007 POSTAVILI ŽUPNIJA TRŽIŠČE IN NOVA SLOVENSKA ZAVEZA. 

SIstory navaja: Ime in priimek: Gvido (Vidko) Štok, Oče: Jožef, Mati: Marija, Datum rojstva 14. 01 1924, Kraj rojstva: Marezige, Kraj bivanja: Marezige, Stara občina: Marezige, Nova občina: Koper, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 12. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Krasica pri Bujah, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka.
.
»Občina Koper
a) Padli borci in aktivisti v NOB in odporniških gibanjih 
[…]
ŠTOK GVIDO (Jožef), Marezige –
Burji
rojen 14. 1. 1924, kmet,
pripadal 15. SNOB »Belokranjski«,
zajet doma in ubit 12. 4. 1945 v Krasici pri Bujah«
(Jože Hočevar [Ur.], Seznami žrtev po občinah, Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str. 761)

ŠTOK

VID    * 1924      + 1945

Arhitektka Špelka Valentinčič Jurkovič.

Na steni pokopališča, ki z dveh strani omejuje grobišče, so pritrjene napisne plošče, posvečene padlim borcem, talcem in žrtvam. Spomenik je bil postavljen leta 1957 in leži v jugovzhodnem vogalu pokopališča. Na pokopališču je še grob narodne herojinje Katje Rupena, v neposredni bližini pri mrtvašnici pa spomenik "zamolčanim žrtvam".

• EŠD 4213

1941
.
.
Prva plošča z leve:

GRČ VRH
               BORCI – KOLENC ALOJZ –NOVŠAK ALOJZ
PLAVEC ANTON – ROZMAN JOŽEF
GOR. VRHOVO     BORCI –KOČIJAŽ ALOJZ – UDOVČ
ANTON – UDOVČ JOŽEF – ŽRTVE –KEBELJ LEOPOLD
HVELIČEC    BORCI – DRAGAN JOŽEF – DRAGAN MAKS
PROGAR FRANC      POLJANE    BORCI – GRMEC ANTON
GRIVEC JOŽEF – ŽRTVE – REŽEK ANTON

.
Druga plošča:

ŠENTJURIJ
                  BORCI – JAKOPIN ALOJZ
KASTELIC JOŽEF – KASTELIC ALOJZ –
KOVAČIČ IGNAC – LENARČIČ JOŽEF
LUŽAR LEOPOLD – PROGAR ALOJZ
                ŽRTVE – LAPAJNE FRANC
JORDANKAL
                    ŽRTVE   GORENČIČ
JOŽEF – MAKSELJ JOŽEF

.
Tretja plošča:

JABLAN
              BORCI – AVBAR ANDREJ – BARTELJ
FRANC – CESAR FRANC – JANKELJ IGNAC – JANKELJ
JOŽEF – KOS FRANC – LUŽAR ALOJZ – LUŽAR AMALIJA
ŽAGAR FELIKS – KOSTREVC LEOPOLD
        ŽRTVE – JANKELJ ALOJZ – DRENIK JOŽEF
                                                      AVBAR FRANC
GOLOBINJEK
                      BORCI – KOLENC ANTON
KOLENC JANEZ – KLEMENČIČ MIHAEL – NOVAK
FRANC – PLAVEC ALOJZIJ

.
Četrta plošča:

GORIŠKA VAS
                       BORCI 
CESAR JOŽEF – KREVS ALOJZ
SOMRAK JANEZ    ŽRTVE
                           ČRVAN JANEZ
VRHPEČ
              BORCI – SAJE ALOJZ
SLUG JOŽEF – ŽRTVE
                          MIKLIČ ANTON

.
Peta plošča:

DOLENJA VAS
                          BORCI – AJDIŠČEK JOŽEF – RAVNIKAR AVGUŠTIN – RAV-
NIKAR JOŽEF – ŠINKOVEC VENCELJ – SLAK FRANC – ŽUŽEK ANTON – ŽUŽEK 
FRANČIŠKA      ŽRTVE – GRIVEC FRANC –ZUPANČIČ ALOJZ
PODBORŠT
                   BORCI – POVŠE JOŽEF – ŠPRINGER MATIJA – ŽAGAR ROBERT
ŽRTVE –POVŠE LJUDMILA – SLAPNIČAR ALOJZIJA –SLAPNIČAR TEREZIJA
GLOBDOL
                 ŽRTVE – BOBNAR MARTIN –BOBNAR ANTON –RUDOLF
GOLE – PUST ANTON – PUST MARJETA – SMRKE JANEZ – VIRC ALOJZ

.
Šesta plošča:

IVANJA VAS
                      BORCI – LUDVIK
LUŽAR       ŽRTVE – JARC ANTON
OREKLJEVEC     BORCI – JOŽE
ŠALI – CESAR MARIJA
MALENSKA VAS – ŽRTVE
                                SAJE DRAGOTIN

.
Sedma plošča:

MIRNA PEČ
                     BORCI – ERŠTE JOŽEF – GRANDLJIČ ANTON –
KUMER JOŽEF – LUZAR EMILIJA –LUZAR MAKS –MURN ALOJZ
PAVLENČ JOŽEF – PLAVEC JANEZ – POTOČAR ALOJZ – MARTIN
POTOČAR – KAREL POTOČAR – OSTERC ŠTEFAN – OSTERC
MARIJA – ROZMAN JOŽEF – RUPENA ZORA –SMRKE JANEZ –
ZAJC ALOJZ –ZAJC ANTON
                                                ŽRTVE – KOŠTAL FRANC
                    OBREKAR RUDOLF
ČEŠNJICE
                 BORCI                             KREVS FRANC   RAPUŠ
FRANC   RAPUŠ MILAN   STRRNAD JANEZ   STRNAD ALOJZIJ
BIŠKA VAS
                   BORCI – FRExxx ANTON

.
Osma plošča:

VELIKI KAL
                 ŽRTVE – CESAR ANTON – GRDIN ANGELA
GREGORČIČ FRANC – GOLE AVGUŠTIN – SOMRAK ANA
MALI KAL
                BORCI – BARBO IGNAC – BARBO IVAN
HRASTAR ALOJZ – HRASTAR JOŽE – KRIVC FRANC – IVAN
VIRC –   HRASTJE – BORCI – PIRNAR ALOJZ IN JOŽEF
                                                           ŽRTVE – JARC JOŽEF

..                                                                                 1945

Alojz Kralj je bil prvi logaški partizan. 

Padel je pri Osredku pri Cerknici.

           Vir: 

http://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/ob-80-obletnici-smrti-prvega-logaskega-partizana-alojzija-kralja/

KRALJ 
…..
ALOJZIJ    *5.6.1915 + 5.11.1941

Narodni heroj Stane_Bobnar

herojgrob1234

     BOBNARJEVI
STANE   1912 - 1996

• Bandelj Emil Julij. Sistory.

Opomba: Podatki o starših v Sistory se ujemajo s podatki o starših na nagrobniku. Podatek o dnevu  rojstva je v Sistory (15.) drug kot na nagrobniku (16.)

Pripomba AS 281: Želja svojcev po končnem pokopu v Šmarju; ni jasno, ali prošnja ugodena; začasen pokop: Podgorje; roj. 16.2.1928, datum smrti: 20.11.1944.
.
»BANDEL EMIL (Emil), Grintovec
rojen 15. 2. 1928, kmet,
borec Komande mesta Koper,
padel 23. 2. 1944 pri Podgorju«

(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.737)

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

[križ]     
                                TUKAJ POČIVA

                                  BANDEL ANA

[fotografija v              ILKO
    medaljonu]           16   2   192      [manjka znak]
                                             1 44     [manjkajo znaki]

V Sistory je pod imenom Franc Hroval (1901--1941), prebivališče Ožbalt, Podvelka-Ribnica, zapisan mesec smrti julij in kraj pokopa v Trbušnici, Srbija.

HRVALOVI
SIN FRANC * 1901 + 1941
PADEL KOT TALEC

V železne traverze, ki obdajajo vhod in avlo osrednje muzejske stavbe, zgrajene 1978, so vrezana imena 2901 padlih borcev in žrtev druge svetovne vojne iz Dolenjske. Avtor projekta M. Kajzelj.
EŠD 15653

Iz Vavpče vasi je bil doma narodni heroj Jože Mihelčič (* 20. januarja 1904), član cen­tralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. V centralni komite je bil izvoljen na ustanovnem kongresu na Čebinah leta 1937. Bil je tudi član okrožnega komiteja Komunistične partije Sloveni­je za Belo krajino. 30. oktobra 1941, ob ustanovitvi prve belokranjske partizanske čete, je postal njen komisar. 

Ko so Italijani to četo na Gornjih Lazah 2. no­vembra 1941 razbili, se je sicer rešil, bil pa je v vasi Pribišje ujet. Italijansko vojaško sodišče ga je obsodilo na smrt. 9. decembra 1941 je bil pri Ljubljani ustreljen in da ne bi mogli Slovenci obi­skovati njegovega groba, so truplo skrivaj prepe­ljali v Italijo. Pokopali so ga še z nekaterimi v Tržiču (Monfalcone).

Tudi njegov brat dr. Lojze Mihelčič je bil že pred vojno znani komunist, ob začetku vojne pa organizator OF in partizanskih bolnišnic.

V Mihelčičevi zidanici v bližini Vavpčje vasi je bila 6. januarja 1937 prva partijska konferenca za Belo krajino, ki so se je udeležili Jože Bahorič iz Pribincev, Niko Črnič iz Boginje vasi, Niko Jakofčič iz Cerkvišč, Milan Kovačič iz Gradca, Jure Špehar iz Damlja, dr. Lojze Mihelčič, ki je bil tačas zdravnik v Metliki, Jože Slane iz Metlike, Milan Šimec, Anton Pezdirc in Slavko Satošek iz Črnom­lja, Jože Mihelčič iz Vavpčje vasi idr. Posledica te konference je bila ustanovitev partij­skih celic v Metliki, Gradcu, Črnomlju in Semiču.

Spominski kamen je stal blizu nekdanje Mihelčičeve zidanice. Ob prazniku krajevne skupnosti Semič ga je odkril občinski komite ZKS Črnomelj leta 1977. 

• Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh, str. 29.
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 175.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 99.

Prehodil okolico, vendar obeležja nisem našel. Naknadno so mi domačini v bližini spomenika v Sadinji vasi povedali, da je bil odstranjen. Odstranil naj bi ga bližnji sorodnik dr. Mihelčiča ob prenovi objekta.