367

Spominski park internirancem, Begunje na Gorenjskem

Kip talke iz kraškega marmorja je napravil Boris Kalin 1956., bronasti kip talca istega kiparja pa je iz 1954. Ureditev grobišča je delo arhitekta Edvarda Ravnikarja iz leta 1953. Urejeno je bilo na pobudo Glavnega odbora ZZB NOV Slovenije.

EŠD 9211

Med 1942-45 je bil v gradu Katzenstein zbirni center z zapori. Talce so streljali na območju Begunj in na vrtu gradu. Leta 1953 so po načrtih Eda Ravnikarja in s kipi Borisa Kalina (1954, 1956) uredili park in grobišče, v katerem je pokopanih 457 talcev.

Na grobišču je 25 skupnih grobov. V njih je pokopanih 457 ustreljenih talcev, 12 znanih in 6 neznanih padlih borcev.

Na grobišča pokopanih talcev, predvsem v Drago, so svojci in drugi že med vojno prinašali cvetje. Organizirana mladina in skojevci so urejali grobišča, kar je Nemce motilo, saj so urejeni grobovi spodbujali mržnjo in odpor proti njim. Zato so ustreljene prenehali pokopavati na kraju ustrelitve. Od junija 1942 dalje so trupla talcev s kamioni vozili nazaj v Begunje. Pokopavali so jih na graščinskem vrtu med sadnim drevjem, kamor ni imel nihče dostopa, vrt je bil zastražen. Tu so na skrivaj tudi streljali talce.

Vir:

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 41-42, 46-59.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 109.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 236.

EŠD 9370

https://mro.si/muzej-talcev-begunje/

Seznam zapornikov/žrtev:

https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/

Sliki 4/3 in 4/4 seznama talcev ustreljenih na vrtu graščine v Begunjah sta iz knjige: PO POTI SPOMINOV, Radovljiški zbornik, marec 1990

Opomba 1: Prvega novembra 2024 so posledice neurja v letu 2023 odstranjene in grobišče obnovljeno.

Geslo: herojsmrt123

Kipa se nahajata v spodnjem kotu parka severno od bolnišnice v Begunjah. Nagrobni kamni so razporejeni v vrstah na pravokotnih površinah.

—

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Mira Hladnik nedokončano M. Kermavnar 15. 5. 2023

3.11.2024. 00:00

—

M. Kermavnar, 15.5.2023, dopolnil opis Neurje avgusta 2023 je močno poškodovalo grobišče. Fotografije Vlasta Felc. M. Hladnik 9. 8. 2023 M. Kermavnar, 3.11.2024, združil brez večjih izgub ločljivosti 4 fotografije Vlaste Felc v kolaž 3/4, dodal fotografiji 4/3 in 4/4 po neurju obnovljenega grobišča in dopisal Opombo 1 v Opis.

park s kipi in nagrobnimi kamni

Radovljica

K. o. 2151 Begunje, parc. št. 326/1

921

Spomenik z grobiščem - Sveti Štefan

Ob cerkvi na pokopališču je spomenik z grobiščem iz naravnega kamna. Tukaj so pokopani: kurir ter 9 borcev Šercerjeve in Tomšičeve brigade, ki so padli 23. decembra 1944

Stanislav Jenčič naj bi bil rojen 24.12.1922 v Ljubljani, živel v Medvodah, padel pa po SIstory 13.09.1944 v Rakovcu.

»Pred dnevi so na Vinskem vrhu pri Šmarju slovesno odkrili spomenik padlim borcem. Ob tej priliki so prenesli ostanke padlega partizanskega oficirja Jenčiča v skupno grobnico na Vinskem vrhu. Svečanosti so se udeležili številni ljudje, odborniki občine in ostalih množičnih organizacij, taborniki, šolska mladina, mladinci predvojaške vzgoje itd.         

V skupnem grobišču, kjer počiva 10 padlih borcev, leže sedaj posmrtni ostanki oficirja Staneta Jenčiča, ki je padel 1944. leta v bojih z Nemci v vasi Rakovec. […]«

(Avtor ni naveden, Odkritje spomenika in prekop padlih borcev v šmarski občini, Celjski tednik,  Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva celjskega okraja, L. VIII, št. 21, Celje, 7. junija 1957, str. 5. Elektronski vir:

Celjski tednik 7-6-1957

     Dostop: 21. 1. 2024)

Grobišče leži ob vhodu na pokopališče Sveti Štefan

"POROČNIK

JENČIČ STANE-

PARTIZANSKI KURIR

PADEL 14.9.1944

Z NJIM POČIVA DEVET

NEZNANIH BORCEV

ŠERCERJEVE IN TOM-

ŠIČEVE BRIGADE, KI

SO PADLI V BORBI 

Z NEMCI 23.12.1944

       SLAVA JIM"

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ana Novak, februar 2017

22.1.2024. 00:00

—

Dopolnil in slike Bor1974, 31.I.2021 M.Kermavnar, 22.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal novico s fotografijo iz Celjskega tednika

Naravni kamen s spominsko ploščo na zidanem podstavku, spomenik ograjen z verigo

Šmarje pri Jelšah

K. o. 1225 Grobelce, arc. št. 73/2

8277

Šmartno pod Šmarno goro, pokopališče, Pogačar Janez

Sistory navaja Ime in priimek: Janez Pogačar, Datum rojstva: 11. 10. 1925, Kraj rojstva: Šmartno pod Šmarno goro, Kraj bivanja: Šmartno pod Šmarno goro, Datum smrti: 00. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Buchenwald, Kraj pokopa: Buchenwald.

 »Seznam jugoslovanskih buchenwaldčanov*

*Ta seznam ni popoln. V  vsakodnevnem vrvežu, umiranju, nenehnem odhajanju transportov in prihajanju novih itd. se je zanesljivo marsikatero ime tudi izmaknilo taboriščni statistiki […]« (Buchenwald, Ljubljana: Založba Borec, 1983, str. (369)

Opomba ZP:  V zborniku Buchenwald nisem našla podatkov o Janezu Pogačarju.

.

(Iskalnik grobov Žale, Šmartno pod Šmarno goro, spletni naslov: https://grobovi.zale.si/#

Pokopališče Šmartno pod Šmarno goro, Oddelek: [1,] Vrsta: [1], Grob [16]

[križ]
  RODBINA POGAČAR
JANEZ POGAČAR    UMRL V INTERNACIJI 1925 – 1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 21.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič

21.4.2023. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Ljubljana

K. o. 1750 - Šmartno pod Šmarno goro, parc. št. 268

8761

Plošča Ciril Kotnik, Rim, Italija

Na pročelju hiše zadnjega domovanje Cirila Kotnika na naslovu Via Salaria 76, v Rimu je bila maja 2014 odkrita spominska dvojezična plošča v njegov spomin. Pred in med drugo svetovno vojno je Kotnik deloval kot diplomat pri Svetem sedežu. Ker je poomagal antifašistom in preganjanim Judom, so ga zaprli, v taborišču je zbolel in tri leta po končani vojni za posledicami taaborišča umrl. Leta so se v judovski skupnosti v Rimu spomnili nanj in mu ob zavedanju kaj je storil zanje, podelili zlato odličje zveze italjanski judovskih občin.

Na fasadi hiše na naslovu Via Salaria 76, Rim.

                TU JE ŽIVEL SLOVENEC
                        CIRIL KOTNIK
                          1895 - 1948
           DIPLOMAT KI JE REŠEVAL JUDE
                IN BORCE ZA SVOBODO
                 TER ZARADI MUČENJA
                  NACIFAŠISTOV UMRL
.
                    PRESTOLNICA RIM
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE

                                     nedokončano

—

—

Neobiskani spomeniki

—

D.Divjak nedokončano 23.januar 2024

23.1.2024. 00:00

—

—

Spominska plošča

Italija, Rim

—

8344

Ljubljana, pokopališče Dravlje, Šlosar Franci

Sistory navaja Ime in priimek: Franc Šlosar, Oče: Franc, Mati: Terezija, Datum rojstva: 13. 8. 1914, Kraj rojstva: Ljubljana, Kraj bivanja: Dravlje, Datum smrti/izginotja: 22. 2. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ljubljana, Dravlje, Kraj pokopa: neznano.

» Februarja 1944. leta so ugrabili tudi 31-letnega Franca Šloserja iz Dravelj. V družini so bili trije bratje in dve sestri. Oče in dva sinova so bili mizarji. Delali so pri privatnem mizarskem podjetju Rojc v Šiški.

Belogardistični ovaduhi so imeli na piki očeta Franca in sina Franca. Zaradi ovadbe sta bila v italijanski internaciji. To domačim izdajalcem ni bilo dovolj. Nekega dne je šel Franc v službo. Na mejnem bloku v Šiški so ga zadržali in od tistega dne se je za njim izgubila sled. Kot so mi Šloserjevi povedali, je med vojno nekdo od domačinov rekel, da je Franc pokopan tako blizu doma, »da lahko domov gleda.«

Po vojni so na travniku pri Dravljah postavljali telekomunikacijske drogove. Pri izkopu neke jame so odkrili skupinski grob neznanih žrtev vojne, vendar niso mogli ugotoviti njihove identitete.« (Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 297)

»48 ŠLOSAR Franc, rojen 1914 v Dravljah.

29. februarja 1944 so domobranci – pripadniki črne roke ujeli njega in Karla Riha in ju ubili. Ni znano, kje sta njuna grobova. (Vir: Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 297; Dokumentacija občinskega odbora ZZB Ljubljana Šiška) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 329)

(Iskalnik grobov Žale, https://grobovi.zale.si/# ) Dostop: 23. 5. 2023

Pokopališče Dravlje, Ljubljana, Oddelek: [9], Vrsta: [8], Grob: [7]

                     ŠLOSARJEVI
FRANCI   * 13. 8. 1914      PADEL 1944

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 24.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič

8.11.2023. 00:00

—

M.Kermavnar, 8. 11. 2023, dodal fotografijo 3/3 Mojce Luštrek

družinski nagrobnik

Ljubljana

K. o. 1738 - Dravlje, parc. št., 253

4424

Franc Kač, Arja vas

Franc Kač, rojen 1903 v Arji vasi. Med okupacijo je podpiral partizane. Ob osvoboditvi je bil mobiliziran v VDV. Dodeljen je bil straži v Arji vasi, ki je imela nalogo, da razorožuje nemške vojake in ustaše. Pri tem je padel v spopadu z ustaši.

*Vir: Spomeniki NOB v občini Žalec.

Ob cesti skozi Arjo vas, 200 m severno od križišča z glavno cesto, v bližini hišnih št. 5, 6, 7.

          zvezda

     KAČ FRANC
PADEL NA PRAGU
SVOBODE SLOVENSKEGA
NARODA 1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 30. 8. 2019 S. Gradišnik, 30. 09. 2020 26.9.2021 D.Divjak

26.9.2021. 00:00

—

Opis in viri, Gradišnik. 26.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak Po "Sistory" Frančišek Jožef roj. 24.02.1903 v Arji vasi, samski, kmečki sin, pade 11.05.1945-Bor1974-13.III.2024

Spominski kamen.

Žalec

—

7164

Pugled, tabor 2. partizanskega bataljona na Pugledu

OBELEŽJE NA PROSTORU TABORA 

II. partizanskega bataljona

• ZB Sostro

V grapi pod vrhom Pugleda, na južni strani pod piramido na vrhu, nad izvirom. Na Pugled krenemo po markirani planinski poti iz Podlipoglava. Na dobri polovici poti gre steza tik mimo plošče za stražarsko mesto št. 1. Na razcepu kakih 50 m naprej zavijemo desno in opazujemo pobočje pod seboj. Že po nekaj deset korakih spet približno 50 m pod potjo zagledamo betonski podstavek s ploščo. V njeni neposredni bližini sta opazni vdolbini, kjer sta stala manjša objekta. 46,009N 14,63E oz. S 46.01002, V 14.63514

[zvezda] OD 10. 1. DO 23. 3. 1942
JE BIL NA TEM MESTU
TABOR 2. PARTIZANSKEGA BATALJONA
ODBOR II. PO NOV 1976

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 29. 1. 2022

9.1.2023. 00:00

—

Dodal fotografijo Franca Štibernika M. Hladnik 15. 4. 2022 Dodal sliki in natančnejši opis zakoncev Luštrek: "Menda je bila tu le kuhinja bataljona, ki je potrebovala vodo iz potoka v grapi pod njo. Če gremo stezo više mimo izvira omenjenega potoka (tam se vrti mlinček), pa lahko ob kolovozu opazimo najmanj deset lukenj nekdanjih zemljank, v katerih so bivali borci. Pripenjam še sken zemljevida, kod smo hodili, kot ga je narisal Jani. [...] Še legenda plošč na zemljevidu: 1 Stražarsko mesto št. 1 2 Tabor 3 Padli v boju 23. 3. 1942 (piramida) 4 Zaprisega mladincev 5 Bitka 23. 3. 1942" -- M. Hladnik 9. 1. 2022 M. Kermavnar, 21.10.2024, premaknil zvezdico na GPS koordinate v Lokaciji

—

Ljubljana

—

8304

Mokrec, Spomenik Antonu Reichu

Sistory: Anton Silvester Reich, Datum rojstva: 31.12.1919, Kraj rojstva: Ljubljana, Datum smrti / izginotja: 08.11.1943, Kraj smrti / izginotja: Sive doline nad Škriljem, Kraj pokopa: NULL

Dostop: Skozi Ig se zapeljemo v Škrilje. Tam sledimo kažipotoma za Tlake in Petelinove doline v desno. Cesta se kmalu spremeni v makadamsko. Na prvem razcepu čez 1 km se držimo skrajno levega kraka, na naslednjem čez nadaljnjega 1,5 km pa desnega. 500 m naprej opazimo lovski dom družine Mokrc, umaknjen desno s ceste. Najbolje, da tam parkiramo. Peš nadaljujemo po cesti proti Mokrecu in Petelinovim dolinam, a samo 100 m do prvega cestnega odcepa v desno. Zavijemo tja in prej kot čez 50 m zagledamo levo nad cesto spomenik. Od Škrilj dalje ni nobenih oznak. Koordinate: S 45.90643, V 14.51985

  [zvezda]
.
 SPOMIN
 BORCA
           NOV
 REICH
ANTONA
ING. KEMIJE
     PADLEGA
  9. 11. 1943

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 9. 5. 2023, po besedilu in fotografijah Mojce in Janija Luštrek

9.5.2023. 00:00

—

—

—

Ig

K. o. 1708 Golo, parc. št. 1237/2

8380

Vodice, pokopališče, družina Žnidar

     Žnidar Franc: Sistory navaja Ime in priimek: Franc Žnidar, Oče: Janez, Mati: NULL, Datum rojstva: 17. 03. 1884, Kraj rojstva: Utik, Kraj bivanja: Utik, Datum smrti/izginotja: 03. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Utik, Kraj pokopa: Vodice.

     Žnidar Marija: Sistory navaja Ime in priimek: Marija (Frančiška) Žnidar, Oče: Janez, Mati: NULL, Datum rojstva: 19. 05. 1889, Kraj rojstva: Vodice, Kraj bivanja: Utik, Datum smrti/izginotja: 03. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Utik, Kraj pokopa: Vodice.

     Žnidar Janez: Sistory navaja Ime in priimek: Janez Žnidar, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 28. 09. 1930, Kraj rojstva: Utik, Kraj bivanja: Utik, Poklic (soc. status): učenec, Datum smrti/izginotja: 03. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Utik, Kraj pokopa: Vodice.

.

»Franc Žnidar iz Utika je bil opekarski delavec v Mengšu. Z ženo Marijo sta imela osem otrok. V najemu sta imela majhno kajžarsko hišo, v kateri je bila majhna črna kuhinja in samo ena nizka starinska soba z linami. Hiša sploh ni imela oken v današnjem pomenu besede.

»Kajža je bila last srenje,« se spominja Mimica Grubanc, Žnidarjeva, »toda zloglasni duhovnik Peter Janc jo je samovoljno prepisal na župnijo. Nekega dne je mami poslal listek s sporočilom, naj takoj plača najemnino, ali pa jo bo s pomočjo orožnikov vrgel na cesto.

 […] Trije otroci so že v mladosti umrli. Brat France je 1942. leta, ko je bil star 33 let, odšel v partizane. Ni partizanil v domačem kraju, zato med vojno nikoli ni prišel domov. Bil je v 12. brigadi.

Od 1942. leta so bili partizani skoraj vsak večer v naši hiši. Bila sem sekretarka mladine in SKOJ. K nam je večkrat prišla tudi žena nekega terenca in mislim, da so ji sledili in nas tako odkrili. 3. marca 1944. leta so me aretirali. Tedaj sem bila stara 23 let. Razen mene so aretirali še 52-letno mamo Marijo, 25-letno sestro Ivanko in 22-letno sestro Francko. Po nas so prišli gestapovci z Bleda.

Odpeljali so nas na vodiško orožniško postajo. […]

Iz Vodic so nas pripeljali v Kamnik. […]

Vse tri sestre smo bile poslane v zloglasno taborišče Ravensbrück … Nismo slutile, da nam je to hudo taborišče pravzaprav zatočišče. Če bi nas iz Begunj spustili domov, bi nas že čez nekaj dni vse pobili. Tako pa so doma umorili očeta, mamo in brata Janeza.

Kako in kdaj se je to zgodilo, sem zvedela šele po vojni. 3. aprila 1944. leta je okrog polnoči zalajal sosedov pes. Soseda Cilka Kimovec je vstala in pogledala skozi okno. Bila je svetla noč. Pred našo hišo je zagledala dva moška, ki sta ji kazala hrbet in ju zato ni prepoznala. Neznanca sta skušala na silo priti v našo hišo. Niso jima hoteli odpreti. Končno sta le z železno palico iztaknila vrata iz podbojev in vdrla v hišo. Soseda ni slišala govorjenja, le rezek rafal iz brzostrelke je odjeknil po vasi in prebudil vaščane. […]

Po strelih je Cilka pozorno uprla oči v neznanca, ki sta prišla iz hiše. Dobro ju je videla v obraz. Zlomka, saj to sta Zehlmann in orožnik Klopčič, je zamrmrala.

Kot so mi po vojni povedali sosedje, je oče Franc ležal na tleh ob postelji, roko pa je držal na čelu. Dobil je 14 strelov. 13-letni brat Janez je ležal na tleh, čezenj pa mati, ki ga je s telesom skušala zaščititi. Še mrtvega je stiskala k sebi, da so ju težko ločili. Mati je bila ustreljena v glavo, brat pa v vrat.

Naslednjega dne vodiških orožnikov sploh ni bilo blizu. […]« (Jože Vidic, Umor Žnidarjeve družine v Utiku, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 635–638)

Opomba ZP: Mimica Grubanc  je verjetno Marija Gubanec, kakor je zapisano na nagrobniku.

_________________________________________________________________________

»13. ŽNIDAR Franc, rojen 17. marca 1884 v Utiku, opekarski delavec, oče,

  14. ŽNIDAR Janez, rojen 1931, v Utiku, njun sin,

  15. ŽNIDAR Marija, rojena 19. maja 1889 v Vodicah, mati.

3. aprila 1944 so pripadniki črne roke v Utiku pobili vse tri Žnidarjeve, tudi Marijo, ki je bila mati sedmih otrok.

(Vir: Spomin je moč, ZZB Ljubljana Šiška, str. 116; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, II. izdaja, str. 635)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 393)

Pokopališče Vodice, prva pot takoj levo od glavnih pokopaliških vrat, 6. vrsta, 1. grob desno.

ŽRTVE NACISTIČNEGA NASILJA
.
ŽNIDAR FRANC   17. 3. 1984       USTRELJEN   3. 4. 1944
ŽNIDAR MARIJA  19. 5. 1889              "                3. 4. 1944
ŽNIDAR JANEZ    28. 9. 1930              "                3. 4. 1944
                      ______________________________
GUBANEC JANEZ    4. 8. 1925  –  28. 6. 1984
GUBANEC MARIJA    ROJ. ŽNIDAR
                                     5. 5. 1921 – 11. 9. 2002

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 8.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič

8.6.2023. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Vodice

K. o. 1741 Vodice, parc. št. 48

8391

Štepanja vas, pokopališče, Anžič Franc

Sistory navaja Ime in priimek: Franc Anžič, Oče: Franc, Mati: Alojzija, Datum rojstva: 27. 08. 1912, Kraj rojstva: Vevče, Kraj bivanja: Štepanja vas, Datum smrti/izginotja: 27. 10. 1943, Kraj smrti/izginotja: Kočevski Rog/SCVPBPugled/, Kraj pokopa: NULL.

Iskalnik grobov Žale, Štepanja vas, spletni naslov: https://grobovi.zale.si/# vrne za ime Ocepek Vida

Pokopališče Štepanja vas, Ljubljana, Oddelek:[ZID], Vrsta: [BL], Grob: [31]

  RODBINA FR. ANŽIČEVA

                  FRANC
    Posestnik in mes. mojster
*11. 4. 1883        + 7. 5. 1942
               SIN FRANC
* 13. 8. 1912 PADEL V NOV 1943
            NA SVIDENJE!

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 17.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič

17.6.2023. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Ljubljana

K.o.: 1772 - Štepanja vas, št.parc.: 175

8395

Štepanja vas, pokopališče, Pavčič Jakob in Vinko

Za Jakob Pavčič Sistory navaja Ime in priimek: Jakob Pavčič, Oče: Jakob, Mati: Marija, Priimek matere: Breskvar, Kraj rojstva: Štepanja vas, Kraj bivanja: Štepanja vas, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dora/Mittelbau, Kraj pokopa: Dora/Mittelbau, Država pokopa: Nemčija.

 »Koncentracijsko taborišče Mittelbau – Dora je bilo osvobojeno 11. aprila 1945. Skozi taborišče in njenih 30 podružnic je šlo več kot 32 tisoč ljudi. Med njimi je bilo 700 do 800 Jugoslovanov, od tega 325 Slovencev. Le malo jih je preživelo.
Koncentracijsko taborišče Dora so nacisti ustanovili 22. avgusta 1943 kot podružnico KL Buchenwald, iz katerega so takoj preselili na tisoče delavcev za povečanje podzemnih skladišč in postavitev proizvodnih montažnih hal ter železniških povezav iz podzemlja na ranžirno postajo v Nordhausnu. Potem, ko so v noči iz 17. na 18. avgust 1943 angleški bombniki močno poškodovali raketna izstrelišča in proizvodne hale brezžično vodenih raket V2 na otoku Usedom v Baltskem morju, so na predlog ministra za oborožitev Alberta Speera preselitev montažnih linij raket V2 v podzemlje hribovja Unterharz, severno od Nordhausna, kjer so že obstajala podzemna skladišča kemičnega orožja in bencina.
Taborišče Dora je 1. novembra 1944 postalo samostojno. Ena najhujših podružnic Dore je bilo taborišče Erlich. Angleški bombniki so 3. in 4. aprila 1945 praktično uničili mestece Nordhausen vendar tako, da so ostale vse železniške in ceste povezave, ki so vodile iz KL Dora na ranžirno postajo v centru Nordhausna nedotaknjene. Angleški bombniki so pobili tudi preko 1200 internirancev na »Appelplatzu« Boelke Kaserne.« (Spletni vir: Mag. Boris Nemec, Koncentracijski taborišče Mittelbau – Dora, https://www.svobodnabeseda.si/11-april-1945-osvobojeni-koncentracijski-taborisci-buchenwald-in-dora/ Pristop: 17. 6. 2023)

__________________________________________________________________________

Za Vinko Pavčič Sistory navaja Ime in priimek: Vincenc Pavčič, Oče: Jakob, Mati: Marija, Priimek matere: Breskvar, Datum rojstva: 11. 01. 1921, Kraj rojstva: Štepanja vas, Kraj bivanja: Štepanja vas, Poklic (soc. status):dijak, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 1945, Kraj smrti/izginotja: Bergen – Belsen, Kraj pokopa: Bergen – Belsen, Država pokopa: Nemčija.       

»Bergen-Belsen (ali Belsen) je bilo nacistično koncentracijsko taborišče v Spodnji Saški v severni Nemčiji, jugozahodno od mesta Bergen. Prvotno je bilo ustanovljeno taborišče vojnih ujetnikov, leta 1943 pa je postalo koncentracijsko taborišče. Sprva je bilo namenjeno izmenjavi vojnih ujetnikov, kjer so judovske talce izmenjevali z nemškimi vojnimi ujetniki. Taborišče se je kasneje razširilo za sprejem Judov iz drugih koncentracijskih taborišč. 

 Od leta 1941 do 1945 je skoraj 20.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in še dodatnih 50.000 drugih zapornikov umrlo v taborišču. 35.000 jih je umrlo za tifusom v prvih mesecih leta 1945, tik pred in po osvoboditvi.« (Spletni vir: http://vojnapotovanja.si/potovanja/nemcija/211-taborisce-bergen-belsen Dostop: 17. 6. 2023)

Pokopališče Štepanja vas, Ljubljana, Oddelek [10], Vrsta [4], Grob [9]

          PAVČIČ           [križ]               SOJER
OČE JAKOB    *1883   +1959   
SINOVA
JAKOB    * 1915    + 1944
VINKO    * 1921     + 1944       
UMRLA V NEMŠKEM TABORIŠČU      

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 17.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič

17.6.2023. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Ljubljana

K.o.: 1772 - Štepanja vas, št.parc.: 175

8452

Stožice, pokopališče, Mucher Anton

SIstory navaja Ime in priimek: Anton Muher, Oče: Anton, Mati: Marta, Datum rojstva: 10. 02. 1927, Kraj rojstva: Vrhnika, Kraj bivanja: Mala vas, Datum smrti/izginotja: 18.03. 1943, Kraj smrti/izginotja: Bakrc pri Ambrusu, Kraj pokopa: Cvibelj.

»Seznam članov in aktivistov Osvobodilne fronte slovenskega naroda […] Mala vas […]

74. MUCHER ANTON-MUHEC. rojen 1927, ključavničarski vajenec, odšel k partizanom na Dolenjsko leta 1942, padel leta 1943 na Dolenjskem.« (Miha Čerin, Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad,  2. zvezek, Ljubljana, 1985, str. 287)

Iskalnik grobov Žale, Stožice, https://grobovi.zale.si/# pokaže podatek za Anton Mucher (1901–1978).

Pokopališče Stožice, Ljubljana, Oddelek: [3], Vrsta: [7], Grob: [2].

[križ]
                             MUCHERJEVI

ANTON *10. 2. 1927  +18. 1. 1943 PADEL V N. O. V.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 10.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič

10.7.2023. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Ljubljana

K. o. 1735 Stožice, parc. št. 670

8469

Zgornje Gorje, pokopališče, Cundrič Ivan in Vinko

Ivan Cundrič – Sistory navaja Ime in priimek: Ivan Cundrič, Oče: Franc, Mati: Ivana, Priimek matere: Potočnik, Po domače: Pri Cundriču, Datum rojstva: 19. 09. 1926, Kraj rojstva: Podhom, Kraj bivanja: Podhom, Datum smrti/izginotja: 15. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Kamnje pri Ajdovščini, Kraj pokopa: Zgornje Gorje.

»[…] 15. CUNDRIČ IVAN Rojen 1926 v Podhomu; izučil se je v trgovini. Ko je prišel na vrsto njegov letnik, je tudi on šel v nemško vojsko. Po enem letu se mu je posrečilo pobegniti in 6. januarja 1945 se je priključil NOV. Bil je  v Bazoviški brigadi. Padel je na Primorskem 17. februarja 1945.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 433)

_________________________________________________________________________________ 

Vinko Cundrič – Sistory navaja Ime in priimek: Vincencij Cundrič, Oče: Franc, Mati: Ivanka, Priimek matere: Potočnik, Po domače: Pri Cundriču, Datum rojstva: 31. 03. 1924, Kraj rojstva: Jesenice, Kraj bivanja: Podhom, Datum smrti/izginotja: 23. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Cerkno, Kraj pokopa: Cerkno.

(Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 433)

»[…] 126. CUNDRIČ VINKO Rojen 1924 v Podhomu; kakor njegov brat, si je tudi on izbral trgovski poklic. Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Šele po osemnajstih mesecih se mu je posrečilo pobegniti in tako se je 26. januarja 1945 priključil partizanom. Potem je bil pri Zalem Logu ranjen in 25. marca 1945 je v bolnišnici »Franji« podlegel ranam.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 434)

Pokopališče Zgornje Gorje

                      LJUBI NEPOZABLJENI
CUNDRIČEVI      [križ]      POTOČNIKOVI

SINOVI: MILAN
               IVAN
*  20. 9. 1926.  + 15. 2. 1945.
              VINKO
*  31. 3. 1924.  + 23. 3. 1945.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 19.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič.

19.7.2023. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Gorje

K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2