Odkrit 4. 7. 1976, avtor Izidor Simčič.
JSNP, 147

[zvezda]NA TEM MESTU JE BILA
12. 9. 1943 USTANOVLJENA
GORIŠKA BRIGADA
KI SE JE BORILA NA GORIŠKI FRONTI
VOGERSKO 4. JULIJ 1974

[križ]

KOVAČEVI

 IVAN   23. 12. 1893 V MARIBORU 

USTRELJEN 4. 11. 1942

"S prijaznim komunalcem sem pogledal, kateri grobovi sovpisani pod rubriko NOB [v Starem trgu pri Kolpi]. Našel sem še en ne vpisan partizanski grob, ki pa ni označen kot partizanski. To je grob številka 276:Tatalovič Milica 1893-1945Tatalovič Dušan 1924-1944Edina informacija je, da so to priseljeni padli Srbi med NOB. Prilagam še fotografijo." Pavle Majerle Kukin 23. 2. 2025

TATALOVIČ
MILICA
1893--1945
DUŠAN
1924--1944

Doprsni kip Edvarda Kardelja je bil leta 1980 postavljen v avli mariborske Pedagoške fakultete. Avtor kipa je bil akademski kipar Stojan Batič. Kasneje je bil spomenik odstranjen in je danes v hrambi Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru.

Rakovec, Andreja. "Mariborski spomeniki znanim osebnostim: o vlogi naročnikov in umetnikov v drugi polovici 20. in na začetku 21. stoletja." Acta historiae artis Slovenica, let. 20, št. 1 (2015), str. 212.

Fotografija: Hrobat Irena Geneanet, Pokopališče Vipavski Križ, str. 31

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

[kamniti steber na levi strani spomenika]

[rdeča zvezda, fotografija v medaljonu] 

NE GLEDE NA
TVOJE RAHLO
ZDRAVJE DELALA
SI NEUMORNO
ZA PARTIJO
ZA NAROD
SLAVA TI

[leva marmornata plošča]
[materina? fotografija v medaljonu] 

HROBAT IRENA
29. 11. 1920    + 10. 12. 1950

• Saba Mlekuž. Sistory.
  datum rojstva: 16. 8. 1926, kraj rojstva: Čepovan, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: X. SNOUB Ljubljanska, 3.č.,1.b., namest.polit.kom., datum smrti: 19. 11. 1944, kraj smrti: pri Kočevju, kraj pokopa: Kočevje, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: 
   
• Fotografija: Sava Mlekuž Pokopališče Čepovan, Geneanet, str. 4. 

»8. MLEKUŽ SAVO-Branko, politični komisar 3. čete 1. bataljona. Rodil se je 16. avgusta 1926 v Čepovanu pri Novi Gorici. V NOV je bil od 9. septembra 1943. Padel je 19. novembra 1944 ob napadu na Kočevje. (Vir: Vestnik Rdečega križa Slovenije, št. 18/45; Ars II, kartoteka padlih; B. Lah, Ljubljanska brigada, str. 313 in 431)

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 445.

MLEKUŽEVI

SAVA   * 1926     + 1944
              PADEL V NOB

• Ladislav Kotar. Sistory.
  datum rojstva: 10. 8. 1914, kraj rojstva: Zabukovje pri Raki, vojni status: Civilist, datum smrti: 2. 2. 1944, kraj smrti: Loksen ali Colditz, država smrti: Nemčija, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v izgnanstvu, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  
  
• Fotografija:  KOTAR LADISLAV - SLAVKO Pokopališče Leskovec pri Krškem, Geneanet, str. 54. 
• 
  »SLAVKO KOTAR,
  sin Leopolda, je bil rojen 10. avgusta 1914 v Zabukovju 26 pri Raki.
  11. novembra 1941 je bil izseljen v Nemčijo, kjer je obolel za TBC in februarja 1944 umrl.«
  Šribar Slavko, Škaler Stanko, Padli v ognju revolucije, Krško: Zveza ZB NOV občine Krško, 1971, str. 229.

»Izgnanci, umrli v Nemčiji, na okupiranih ozemljih Poljske in Francije(Šlezije, Alzacije in Lorene) ter na poti v domovino na Češkem, Madžarske v Srbiji in na Hrvaškem
[…]
Zap. št.:277
Priimek in ime: KOTAR LADISLAV
Datum in kraj rojstva oz. izgona: 10. 08. 1914, Leskovec pri Krškem
Datum in kraj smrti: 02. 02. 1944,Colditz«

• Slovenski izgnanci 19411945, umrli v tujini, Seznam, Ljubljana: Društvo izgnancev Slovenije 1941−1945, 1995, str. 10.

KOTAR
LADISLAV – SLAVKO
* 10. 8. 1914  + 1. 2. 1944
V NEMČIJI - ZSCHADRASS

• Janez Kosovan. Sistory.
  datum rojstva: 3. 4. 1873, kraj rojstva: Jelše, vojni status: Civilist, datum smrti: 12. 6. 1943, kraj smrti: Dresden, država smrti: Nemčija, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v izgnanstvu, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  
  
• Fotografija: Kosovan Janez Geneanet, Pokopališče Leskovec pri Krškem, str. 46.

»Izgnanci, umrli v Nemčiji, na okupiranih ozemljih Poljske in Francije (Šlezije, Alzacije in Lorene) ter na poti v domovino na Češkem, Madžarske v Srbiji in na Hrvaškem
[…]
Zap. št.:271
Priimek in ime: KOSOVAN JANEZ
Datum in kraj rojstva oz. izgona: 03. 04. 1873, Jelše
Datum in kraj smrti: 08. 06. 1943, Dresden«

• Slovenski izgnanci 19411945, umrli v tujini, Seznam, Ljubljana: Društvo izgnancev Slovenije 1941−1945, 1995, str. 9.

[križ, ovit  z vrtnicami]

KOSOVAN

JANEZ    1873 – 1943 V NEMČIJI

• Franc Zorič. Sistory.
  datum rojstva: 11. 1. 1909, kraj rojstva: Drnovo, vojni status: Civilist, datum smrti: , kraj smrti: Melk/Mauthausen, država smrti: Avstrija, kraj pokopa: Melk/Mauthausen, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  
  
• Jože Zorič. Sistory.
  datum rojstva: 22. 2. 1922, kraj rojstva: Drnovo, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: V. SNOUB Ivana Cankarja, datum smrti: 12. 2. 1942, kraj smrti: pri Vidovini, kraj pokopa: neznan, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Ustaši

• Fotografija: Franc Zorič, Jože Zorič  pokopališče Leskovec pri Krškem, Geneanet, str. 46.

»JOŽE ZORIČ, [fotografija]
sin Ivana in Neže, roj. Arh, je bil rojen22. februarja 1922 na Bregah. Osnovno šolo je obiskoval v Leskovcu. Izučil se je kovaške obrti in se zaposlil pri svojem mojstru v Krškem pri kovaču Šobaku.
Po kapitulaciji Jugoslavije se je zaposlil v Gradcu, vendar se je leta 1942 vrnil na italijansko območje. Že aprila 1942 se je priključil Gorjanskemu bataljonu. Decembra istega leta je bil kot borec dodeljen Cankarjevi brigadi. Februarja 1943 je imela Cankarjeva brigada hude boje z ustaši pri Vidovini – Žumberak. V tej borbi je padel, a grob ni znan. […]
FRANC ZORIČ,
sin Franca, je bil rojen 11. januarja 1909 na Drnovem štev. 19. Po poklicu je bil posestnik, poročen, oče enega otroka. V jeseni leta 1941 je bil z družino izseljen v Nemčijo. Leta 1944 je bil vpoklican v nemško vojsko. Temu se je uprl. Nemci so ga aretirali. V kazenskem taborišču je umrl 27. februarja 1945.« 

• Šribar Slavko, Škaler Stanko, Padli v ognju revolucije, Krško: Zveza ZB NOV občine Krško, 1971, str. 142, 232.

»Izgnanci, umrli v Nemčiji, na okupiranih ozemljih Poljske in Francije(Šlezije, Alzacije in Lorene) ter na poti v domovino na Češkem, Madžarske v Srbiji in na Hrvaškem
[…]
Zap. št.: 646
 Priimek in ime: ZORIČ FRANC
Datum in kraj rojstva oz. izgona …, Drnovo – Krško
Datum in kraj smrti: 27. 02. 1945, Melk«

• Slovenski izgnanci 19411945, umrli v tujini, Seznam, Ljubljana: Društvo izgnancev Slovenije 1941−1945, 1995, str. 18.

[križ]

FRANC ZORIČ
DRNOVO

JOŽE PADEL V NOV 1943
FRANCI  + V DACHAU 1945

DRAGIM V SPOMIN: ŽANEK

Spomenik v Trnovem je bil postavljen v spomin žrtvam osvobodilne vojne 1941-1945 v Trnovem in Koleziji. Načrt je bil narisan leta 1951, izveden pa šele leta 1954. Arhitekt: Jože Plečnik. Naročila ga je Zveza borcev v Trnovem in Koleziji. Pri tem spomeniku je sodeloval tudi Anton Bitenc. Gre za predelavo Plečnikove neuresničene zamisli spomenika Gutenbergu na Dunaju 1897.

Ta spomenik je med Plečnikovimi spomeniki najbolj monumentalen. Prav zaradi njegove velikosti in zahtevnosti postavitve je njegova izvedba trajala dve leti. Visok je pet metrov. Spomenik je sestavljen iz treh osnovnih geometrijskih teles, ki ležijo eno na drugem, to so valj, kocka in krogla. Kroglo si lahko razlagamo kot simbol novega sveta, ki ga podpirajo štiri zvezde. Na ta način je simbol zvezde obravnavan kot povezovalni arhitekturni element. Na geometrijskih telesih so dekoracije in napisi ter verzi Mileta Klopčiča. Da bi povečal učinek spomenika, si ga je Plečnik zamislil dvignjenega na umetni griček. Spomenik je v celoti iz kamna, štiri zvezde, ki podpirajo kroglo pa so bronaste. Spomenik je bil obnovljen leta 2012.

Hrausky, Andrej et al. Plečnikova Ljubljana. Ljubljana: DESSA, 1996.

Hrausky, Andrej et al. Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2006.

Krečič, Peter. Jože Plečnik. Ljubljana: DZS, 1992.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 72.

Foto: Neža Jogan

EŠD 5726

Žrtvam osvobodilne vojne

1941-1945

Zveza borcev v Trnovem in Koleziji

Leta 1954

Doma in na tujem pod zemljo ležimo

Ker v hudih smo časih poznali dolžnost

Prisezite vsi vi ki tod greste mimo

Da boste ljubili branili prostost

Da uresničili davne bi sanje

Boj so izbrali sprejeli trpljenje

In žrtvovali najdražje - življenje

Večen med nami spomin naj bo nanje

Postojmo tu in počastimo žrtve

Ki njih je kri v prostost odprla pot

In v mislih nanje na junake mrtve

Nov svet gradimo za naš novi rod

Nagrobnik v obliki naravne skale stoji v kvadratnem omejenem grobišču, ki je bilo urejeno 1957 po predlogi D. Balkovca. V grobnici je pokopanih več kot sto padlih borcev in žrtev druge svetovne vojne.

EŠD 4217

BORCI IN ŽRTVE PADLI  
ZA SVOBODO     1941 - 1945  

      BORCI:  
ANTONIČ JOŽE,   BARLE GUSTAV,   
BELE ALOJZ,   BRULC MARTIN,   
BRUNSKOLE FRANC,   FINK JOŽE,   
FINK LOJZE,   FURLANIČ MARTIN,   
                                                            [zvezda]  
GERDENC FRANC,   GOLOB FRANC,   
HACIN ALOJZ,   HRASTAR FRANC,   HROVAT ANTON,   
HROVAT FRANC,   JAKOPIN MAKS,   
JAKOVČIČ JULIJ,   JAKŠE FRANC,   KALČIČ JOŽE,   
KEJŽAR PETER,   KIRN RUDOLF,   KLEINDIENST FRANCI,   
KNAFELC ANTON,   KOČEVAR JOŽE,   KOPITAR KRISTINA,   
KOŠIR METOD,   KOŠIR MILAN,   KOVAČIČ STANISLAV,   
KUMP VILJEM,   LAPANJA MARJAN,   LUKŠIČ FRANC,   
LUZAR MARIJA,   MALI IVAN,   MATOH FRANC,   
MATOH JANEZ,   MEGLIČ STANE,   MERČJAK MILAN,
MIHELIČ FRANC,   MODIC MAKS,   NOVAK MARJAN,   
OPREŠNIK STOJAN,   PEKOLJ VIKTOR,   PETRIČ JOŽE,   
PODGORNIK RAJKO,   POGAČAR DUŠAN,   ROŽENBERGER FRANC,   
ROŽENBERGER ROMAN,   ŠMAJDEK ALBIN,   ŠPRAJCER LOJZE,   
TRATAR ANTON,   UDERMAN LJUBO,   VALANTIČ VIDA,   
VIDIC ANTON,   ZUPANČIČ JOŽE,   ŽAGAR ALOJZ,   
ŽIBERT FRANC,   ŽUPEVC ŽAN,   PETRIČ ŽARKO

      ŽRTVE:  
BOŠTJANČIČ ANTON,   BRUDAR JOŽE,   
DINGHAUSER MARA,   ERAT ANTON,   FINK ALOJZIJ,   FRIC FRANC,   
FURLANIČ KOZMA,   FURLANIČ NINA,   GAŠPER FRANC,   
GAŠPER JANEZ,   GOLOB CVETA,   GOLOB TOMO,   
GORNIK VIKTOR,   HREN STANKO,   HROVAT JOŽE,  
HROVATIČ ANTON,   JERIČEK JOŽE,   JERMAN FRANCKA,   
KNAJTER ANTE,   KNAFELJC JANEZ,   KRAUCAR MAJDA,   
KRAUCAR MARIJA,   LEŠNJAK MARIJA,   MAROLT APOLONIJA,   
MAROLT FRANC,   MATKO JOŽE,   MURN RUDOLF,   
NOVAK FRANC,   OVNIČEK JANEZ,   OVNIČEK MARIJA,   
RAKOŠE NEŽA,   SEDLAR STANKA,   
MIŠJAK IVAN

      napis na plošči desno od osrednje plošče:  
STANIŠA IVAN  
STANIŠA ZOFIJA  
ŠETINA JANEZ  
ŠTRAUS IVAN  
ŠUŠTARŠIČ JOŽE  
TESTEN IVANA  
UDERMAN DUŠAN  
VALANTIČ ALMA  
VALANTIČ ALOJZ-ST.  
VALANTIČ ALOJZ-ML  
VALANTIČ MARIJA  
VESEL FRANC  
ZUPANČIČ MARIJA  
ZUPANČIČ PAVEL  
ŽAGAR ANTON  

TER ŠE NEZNANI  
BORCI IN ŽRTVE  

POSTAVLJENO 1. 11. 1957  
OBNOVLJENO 1. 11. 1986  
ZB NOV NOVO MESTO  

17. maja 1942 so v Predgradu Italijani zajeli štiri moške. Kralj Marka, Rauh Petra st. in Rauh Petra ml. ter Fortuna Alojza.

Marko Kralj (18. 12. 1895 - 17. 5. 1942) je bil samohranilec šestih otrok. Najstarejša Angela (16 let)  in najmlajši Marko (6 let). Kraljeva mama je umrla za tuberkulozo pred vojno. Zajete odpeljali v Stari Trg. Celo noč so jih mučili. Kriki so se slišali po celem Starem trgu. Ko so zvedeli da bodo ustreljeni so prosili za poslednje obhajilo. Župnika Jarc in Saveli jim ga nista hotela podeliti. Zjutraj pred sončnim vzhodom so jih odpeljali na začetek Deskove vasi proti Predgradu. Postrojili so jih ob poti pri kapeli, ki gleda proti Predgradu. Ob sončnem vzhodu so jih ustrelili.

Na dan Pogreba Klalj Marka in ostalih žrtev, je umrl tudi stari ata Kralj Marko. Šest sirot, pet deklet od 8. do 16. leta ter šestletni Marko je ostalo samih. Angela je skrbela za njih  do konca vojne in s šolanjem tudi po njej. 

[križ] KRALJ-evi

oče MARKO 1895--1942

st. oče MARKO 1865--1942

Spomenik 18 padlim borcem in 34 žrtvam okupatorjev iz Krmelja. Ob kapitulaciji Italije je bil kraj za krajši čas osvobojen. Septembra 1943 so partizani rudniške naprave onesposobili. Domačini so organizirali vaško stražo, 13 jih je nemški okupator 22. oktobra ustrelil na Hincah.

Spomenik iz betonskih kvadrov in marmornate plošče je postavil rudnik Krmelj 2. oktobra 1952. Arh. Majda Majcen.  

                             1941    [zvezda]    1945     
        ŽIVLJENJE                                          MAŠČUJTE
            SVOBODI                                               NAS
.          
                           V SPOMIN RUDARJEM     
          PADLIM KOT ŽRTVE FAŠIZMA V ČASU NOB
.
                                       BORCI     
JELENC BRANKO    1943     BRZIN IGNAC               1944
MARINČIČ MILČE    1943     STRITAR KARL             1942
PRAZNIK ALOJZ      1943     LJUBEVŠEK RAFAEL   1945
ERMAN JOŽE           1945     DEBEVC VINKO           1945
ŽITNIK ALOJZ           1944     REPŠE IVAN                1943
MLAKAR SLAVKO    1945     ŽUŽEK VINKO              1943
MOŽINA VINKO        1943     ŽUŽEK FRANC             1943
MOŽINA ANTON       1942     ŽUŽEK CIRIL                 1943
LENARČIČ IVAN       1943     JERMAN ŽAN               1943
.
                                      TALCI     
BAH MIHAEL            1943     VITMAN FRANC            1943
KOS IVAN                 1943     LESJAK ANTON            1943
KEŠE LUDVIK          1943     SIVKA JAKOB                1943
PRELOGAR KARL    1943     TOMAŽIČ MARTIN        1943
HAROH ALOJZ         1943     GLUŠIČ IVAN                1943
JELIČIČ JOŽE           1943     ZORE FRANC               1943
FLAJS RUDI              1943     ZUPAN FRANC             1943
MIKLAVČIČ FRANC  1943     SIMONČIČ MARTIN      1944
KOS MARTIN            1943     JELENC ANTON            1943
MARINČIČ MIHAEL  1943     RAJNER BRUNO           1943
RAZBORNIK JOŽE   1943     ŠTIH JAKOB                  1943
PAPEŽ ALOJZ           1943     PRAZNIK FRANČIŠKA  1944
KOS IVAN                  1943     SIVKA NEŽA                  1943
KOBAL ANDREJ        1943     GRUDEN MIRKO          1942
JAVORŠEK MIHAEL  1943     ZORE LADO                  1943
REPOVŽ JOŽE          1943     SLAPŠAK MARTIN        1943
HOČEVAR IVAN        1943     VIDMAR ALOJZ             1943
.
                                                  RUDNIK KRMELJ