| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Obeležje NOB bitke pri Sv. Urbanu |
Obeležje predstavlja ploščo iz marmorja, ki je postavljena na betonskem podstavku. Okoli obeležja je ograja z verigo. Obeležje ima napis z imeni padlih. V celodnevnem boju so po prvotnih podatkih padli trije partizani. Nekatera pričevanja so navajala še četrtega nepoznanega borca, ki naj bi bil po rodnosti Hrvat. Padel je hrabri borec iz Moskve, ki so ga imenovali v enoti kot Ruski Ivan. V prvem jutranjem napadu je bil hudo ranjen Gabrijel Helbing s Kaple, kasneje pa je nanj naletela še ena od okupatorjevih enot. Na spomeniku ki je bil postavljen precej kasneje, je med padlimi naveden tudi Leopold Koh, ki ga v uradnih zapiskih bitke ne omenjajo. Verjetno je bil prvotno voden v skupini pogrešanih in se je šele kasneje izkazalo, da je padel. Boj je bil kljub umiku označen za uspešnega, saj je dal okupatorju vedeti, da v bodoče tudi na tem območju ne bo imel več miru.
|
300 m SZ od cerkve sv. Urbana, pred državno mejo v/na Radelci. |
NA
TEM HRIBU SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO DOMOVINE NASLEDNJI BORCI:
HELBINK GABRIEL, KOH LEOPOLD, RUSKI IVAN IN NEPOZNANI BOREC, KRAJANI
REMŠNIKA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
17.11.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Radlje ob Dravi |
— |
|
Spomenik politične šole v Toplicah |
Spomenik stoji ob cesti Zagorje-Izlake v parku nad bivšo rudniško restavracijo. Tvori ga velik betonski blok, na katerem je odprta knjiga, na sprednji strani paq plošča s posvetilom. Postavila ga je KS Rudnik-Toplice leta 1978 in spominja na politično šolo, ki je jeseni leta 1919 delovala v prostorih rudniške restavracije. Spomenik je zasnoval dipl. arh. Ludvik Fain.Vir: B.Omahne, Kaplje preteklosti |
Spominski park med Kopališko in ulico B.Kidriča. |
V RUDNIŠKI RESTAVRACIJI JE BILA LETA 1919 PRVA MARKSISTIČNA ŠOLA ZA VZGOJO PARTIJSKIH IN SINDIKALNIH AKTIVISTOV ZAGORJA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
2.6.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 2. 6. 2023 |
odprta knjiga s posvetilom |
Zagorje ob Savi |
— |
|
GORNJA LOKVICA-Spomin padlima borcema ob cesti Gorenja Lokvica - Krvavičji vrh |
Obeležje iz naravnega lomljenega kamna je posvečeno borcema 13. proletarske brigade, ki sta padla na tem mestu leta 1943. Spomenik je bil postavljen leta 1978, oblikoval ga je Vinko Kepic. EŠD 11029 Padla borca 13.proleterske brigade "Rade Končar" V noči na 17. april 1943 so hrvaška 13. proleterska brigada "Rade Končar", Priorsko-gorjanski odref V. operativne cone hrvatske in Gubčeva brigada napadli železniško progo med postajama Gradac in Dobravice. Boji z italijanskimi in belogardističnimi oddelki, ki so posredovali iz Črnomlja in Metlike , so trajali še dopoldne 17. aprila. Sovražnik je požigal v treh vaseh na območju spopadov. Dne 19. aprila 1943 sta bila dva borca 13. proleterske brigade, Djoko Gledić in Ivo Matić na pogrebu dveh žrtev iz Dolnjih Dobravic. Ob letalskem mitraljiranju sta bila smrtno ranjena. Spominski kamen, oblikovan po zamislu Vinka Kepica, stoji okoli 500 m zahodno od vasi ob poti proti Krvavčjem vrhu, kjer sta pokopana padla borc. Leta 1981 ga je odkril OO ZZB NOV Metlika. Vir: arhiv ZB NOV Metlika (28) |
Ob cesti Gornja Lokvica - Krvavičji vrh, na kraju Stari kali. |
19.4.1943 sta tukaj padla borca XIII proleterske brigade Gledić Đoko Matić Ivo kdor zanjo umira se dviga v življenje ko pada v smrt |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Dušan Škodič, 10.4.2020
19.2.2022 D.Divjak |
10.2.2022. 00:00 |
— |
10.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 28.3.2023, prestavil zvezdico cca 340 m SV v skladu z gradivom:
https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf |
Kamnit obelisk |
Metlika |
K.o.: 1506 - LOKVICA, št.parc.; 2700 |
|
Talcem, Moravče |
Plošča, posvečena 7 talcem, ustreljenim 22. 3. 1943 na tem kraju. Pripeljali so jih iz Begunj. Talcu Cirilu Javoršku je uspelo uiti, druge pa so pustili privezane ob drvarnico cel dan. Odkrita 18. 7. 1946. Talce so ustrelili za maščevanje zaradi uboja nemškega učitelja v Morav čah Henrika Pferscherja in učiteljice 16. 3. 1943, ki so ga izvedli Tone Poljanšek Branko, Franc Pasterk Lenart in še nekdo, preoblečeni v nemške oficirje. Kamniški bataljon je istega dne napadel Moravče in uničil pošto in hranilnico in obsreljeval orožniško postajo.
|
Trg svobode 9, Moravče. Hiša stoji na južni strani trga v Moravčah, južno od cerkve. |
NA TEM MESTU SO BILI JAVORŠEK CIRIL IZ ZALOGA VAŠA KRI – NAŠA SVOBODA! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 6. 2019 |
15.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.4.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopisal imena na plošči, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in katastrske podatke |
— |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 5/2 |
|
Janini in Tatjani, Lajše |
OPIS SPOMENIKA: Spominska plošča iz temno rdečega marmorja je pritrjena na šestero-robni betonski steber, visok 2 m, s peterokrako zvezdo na vrhu (kot na sliki 1). Obeležje je bilo odkrito 12. julija 1980. OPIS DOGODKA: Po končani spomladanski nemški ofenzivi 1945 so bili mnogi gorenjski borci in aktivisti poslani na Primorsko. Skupina kranjskih aktivistov: Mavricij Borc - Šimen, Vida Šinkovec - Janina, sekretarka SKOJ in članica okrožnega komiteja KP Kranj ter Cilka Odar - Tatjana, sekretarka AFŽ in članica okrožnega odbora OF Kranj, je bila namenjena prek Selških Lajš na Primorsko. 19.aprila 1945 je skupina padla v zasedo domobrancev pri cerkvi sv. Jederti nad Selškimi Lajšami. Mavriciju Borcu se je posrečil umik, medtem ko so Cilko Odar in Vido Šinkovec ujeli, telesno popolnoma pohabili in ustrelili. Pričevanje Milene Dežman, nečakinje Vide Šinkovec: "Cilka Tatjana Odar In Vida Janina Šinkovec sta bili namenjeni v Trst. Vedeli sta, da se vojna končuje in sta hoteli biti urejeni za slovesni sprejem ob koncu vojne. Sestra Marica je Vidi po kurirju poslala obleko, ki jo je imela zanjo pripravljeno za konec vojne. Na poti v Trst sta v spremstvu še dveh partizanov naleteli na zasedo belogardistov, ki so bili nastanjeni v Lajšah. Partizana sta se rešila, dekleti pa so ujeli in jih mučili. Vaščani so bili zaprepadeni nad grozljiivostjo njihovih dejanj (izživljanje nad mladima dekletoma do najhujše okrutnosti). Vidi so pri živem telesu z nožem na hrbet napisali: smrt fašizmu, Cilki pa s puškinim kopitom zlomili čeljust. Po vojni so kranjske žrtve fašizma v krstah ležale v avli Narodnega doma. Pokloniti se jim je prišla večina prebivalcev Kranja in okolice. Pogrebna slovesnost za žrtve se je pričela v Narodnem domu, od koder so prijatelji krste nosili vso pot do kranjskega pokopališča. Tam so jih pričakali svojci in jih pokopali v svoje grobove in vsakemu od njih tam postavili obeležje." OPOMBA: kmalu po letu 1991 je bilo spominsko obeležje vandalsko iznakaženo, odstranjena rdeča zvezda na vrhu betonskega stebra nadomeščena z ne-estetskim kosom betona (slika 2). Storilec oskrunitve tega, v državni register kulturne dediščine vpisanega spominskega obeležja ni bil ugotovljen in tako tudi ne kaznovan po obstoječi zakonodaji (ZVKD-1).Po zaslugi ZB NOB Škofja Loka, OO ZB NOB Železniki, KO ZB NOB Selca, s predhodnim dopisom (koncem leta 2016) Komisije za partizanska spominska obeležja pri IO ZB NOB Kranj, so posledice vandalizma odpravljene, rdeča zvezda ponovno nameščena (sl 3), v maju 2018.
|
Nad Zg.Lajšami, pod cesto Kropa - Dražgoše, 200 m naprej od odcepa proti Lajšam |
Na plošči je iz kovinskih črk napis: ZA SVOBODO STA ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE 19. APRILA 1945 ŠINKOVEC VIDA - JANINA SEKRETAR SKOJA IN ČLAN OKROŽ. KOMITEJA KPS ODAR CILKA - TATJANA SEKRETAR AFŽ IN ČLAN OKROŽ. ODB. OF OO ZZB NOV KRANJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič dec. 2014 in maj 2018, M. Hladnik 16. avg. 2018
9.12.2021 D.Divjak |
8.1.2023. 00:00 |
— |
9.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Poglej še v podlistek o Cilki Odar v Gorenjskem glasu, glasilu OF za Gorenjsko 2. 6. in 9. 6. 1949 (št. 22, 22--23), ki na dlibu še ni v javnem dostopu. -- M. Hladnik |
spominska plošča na betonskem stebru z zvezdo |
Železniki |
K.o.: 2063 - KALIŠE, št.parc.: 563/6 |
|
ŠENTGOTARD- Grob na pokopališču |
Luka Novak: SIstory navaja: Ime in priimek: Luka Novak, Oče: Franc, Mati:
Frančiška, Priimek matere: Klopčič, Po domače: NULL, Datum rojstva: 16.10.1903,
Kraj rojstva: Levenice, Kraj bivanja: Učak, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc.
status): posestnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 03.06.1942, Kraj
smrti / izginotja: Maribor, Kraj pokopa: Gradec, Država pokopa: Avstrija |
Na pokopališču v Šentgotardu.
Hiša v bližini: Šentgotard11 |
NOVAK RODBINA NOVAK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 28.5.2020
4.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
24.4.2024. 00:00 |
— |
4.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 24.4.2024, dopisal podatke iz Sistory |
nagrobnika |
Zagorje ob Savi |
K.o.: 1873 - HRASTNIK PRI TROJANAH, št.parc.: 388/1 |
|
Dol pri Hrastniku |
Spomenik 108 padlim borcem, talcem in taboriščnikom je bil urejen 1952 po načrtu arhitekta Petra Trpina in vključuje steber spomenika prvi svetovni vojni iz Trbovelj. Spomenik in njegova okolica sta bila ponovno preurejena leta 2000. EŠD 28349 |
Dol pri Hrastniku, v centru pred cerkvijo sv. Jakoba. |
Napis na podstavku stebra: ŽIVELI SMO SREDI VOJNE, SREDI BITK – UMRLI ZATO DA ŽIVITE VI SVOBODNI NA SLOVENSKI ZEMLJI KAJUH
28. VI. OF [zvezda] 1941 . PADLI KOT ŽRTVE V BORBI ZA NAS . PADLI SO: ALT VILI ČUDOVAN FRANC SUŠEC FRANC ZAKOŠEK JOŽE GORENC EMIL BORŠTNAR ALOJZ DOKLER JOŽE FLISEK FRANC |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 2. 3. in 21. 7. 2019 |
29.4.2024. 00:00 |
— |
Sliki "4" Bor1974, 06.X.2021
M. Kermavnar, 29.4.2024, dodal imena na spomeniku. |
— |
Hrastnik |
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 723/1 |
|
7. september |
Granitni kvader s kovinskim napisom (odkrit 7. septembra 1977) je posvečen štirim skojevcem, ki so se 7. septembra 1941 v bližini spopadli z Italijani.
»Oborožen spopad v naši občini s sovražnikom Bela marmorna plošča, vzidana v hišo štev. 35 v Mali vasi z napisom '7.
septembra 1941. leta je na tem mestu borbena grupa Ježice prvič napadla
italijanske fašiste' spominja na borbeno dejavnost naše mladine. Ploščo je
postavil terenski odbor ZB »Danila Kumar«, Ježica, po svojih načrtih 6.
septembra 1955.« |
Na ploščadi v parku med Dunajsko cesto in Ulico 7. septembra, Ljubljana. |
7. SEPTEMBER 1941 V NEPOSREDNI BLIŽINI TEGA OBELEŽJA OB TITOVI CESTI SO SE ŠTIRJE SKOJEVCI ŽE 7. SEPTEMBRA 1941 SPOPADLI Z OKUPATORJEVO ITALIJANSKO PATRULJO IN RANILI DVA SOVRAŽNIKA ZB NOV DANILE KUMAR -- POSAVJE 77 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 5. 2020 |
31.3.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.5.2022: Združil z novejšim zapisom/dvojnikom po podatkih iz VPP (S. Gradišnik, 23.3.2022, lokacija 46°5'20.78" N 14°30'40.19" E). Dvojnik izbrisal.
Zdenka Primožič 31. 3. 2025 dodala v Opis besedilo iz časnika SZDL Ljubljana - Bežigrad. |
— |
Ljubljana |
1735 STOŽICE, 255 |
|
Blagovica |
Vklesanih je 33 imen padlih borcev, talcev in umrlih v taborišču med NOB. Spomenik je v parkcu. Postavila ga je krajevna organizacija ZZB NOV Blagovica, odkrit je bil 23. 8. 1964.
|
Spomenik stoji pred pošto (h. št. 9a) v Blagovici, v kateri je bila pred leti pošta; ob glavni cesti skozi vas, južno od cerkve. |
PADLIM BORCEM V NOV BARLIČ JOŽE 1924 – 1945 BOŠTELE ANTON 1874 – 1945 GRILJ JOŽE 1925 – 1943 UMRLI V TABORIŠČIH JERIN TOMAŽ 1914 – 1945 AVGUSTA 1964. PADLIM BORCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopoln. 30. 8. 2018
8.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
11. 6. 2022 dopolnil S.Gradišnik |
1.5.2024. 00:00 |
— |
8.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak
11. 6. 2022 dodal fotografije in besedilo S.Gradišnik
Čiščenje zapisa v delavnici 25. 3. 2024
M. Kermavnar, 1.5.2024, Dopisal imena na spomeniku. |
granitni obelisk |
Lukovica |
K.o.: 1927 - BLAGOVICA, št.parc.: 3/4 |
|
Spomenik talcem, Borovnica |
Pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom je vzidana v dvodelen kamnit podstavek in posvečena šestim talcem, ustreljenim na tem kraju. Spomenik je bil odkrit leta 1952, obnovljeno pa 2008. Na tem mestu so Italijani 16. 7. 1942 ustrelili 6 talcev, pripeljanih iz ljubljanskih zaporov. Ustreljeni so bili naslednji talci: Šteblaj Nikolaj, roj. 3. dec. 1905 v Skriljah, Bencina Adolf, roj. 24. sept. 1909 v Polju, Bizjak Julij, roj. 23. maja 1910 v Gorici, Prašnikar inž. Bogomir, roj. 30. junija 1912 v Ljubljani, Cetinjski Andrej, roj. 30. nov. 1903 v Moravi. Za Čibej Ivana ni osebnih podatkov. Talce so pokopali na tem mestu, po osvoboditvi pa so jih prekopali na pokopališče v Borovnici, oz. v njihovih rojstnih krajih. Arhiv ZB NOB Borovnica Časopis za slovensko krajevno zgodovino, kronika, letnik II, zvezek 3: Ljubljana 1954 Evidenčna številka po registru nepremične kulturne dediščine: 11534 |
Spomenik stoji na travniku ob Belem potoku, jugozahodno od Zalarjeve ceste in podhoda pod železniško progo, za stanovanjsko hišo Zalarjeva cesta 60. |
KOT ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA SO BILI NA TEM MESTU USTRELJENI DNE 16. 7. 1942 NASLEDNJI BORCI ZA SVOBODO ČIBEJ IVAN IZ LJUBLJANE ŠTEBLAJ NIKOLAJ IZ ŠKRILJ PRI IGU BENČINA ADOLF IZ LJUBLJANA POLJE BIZJAK EMIL IZ LJUBLJANA POLJE PRAŠNIKAR BOGOLJUB IZ LJUBLJANE CETINSKI ANDREJ IZ NOVA SELA PRI KOČEVJU SLAVA JIM |
— |
— |
— |
— |
Peter Palčič 10. marec 2017 |
5.2.2022. 00:00 |
— |
Po opozorilu Matije Matvoza popravil lokacijo na zemljevidu 100 m proti JZ, tako da ustreza opisu. -- M. Hladnik 5. 2. 2022 |
Kamnit dvojni kvader |
Borovnica |
K.o.: 2004 . BOROVNICA, št.parc.: 2261/4 |
|
SAVELJSKA CESTA 98, spominska plošča belogardistična postojanka |
V Savljah je bil septembra 1942 do septembra 1943 eden najujših zaporov in mučilnic za pripadnike Osvobodilne fronte. V kletnih prostorih so osumljene mučili, pote pa jih odvlekli do Save, jih tam ustrelili in trupla vrgli v reko. Spominska plošča je bila odkrita 7. septembra 1955. Narejena je iz svetlega marmorja, širine 65 in višine 50 cm, vključno s 5 cm široko iz enakega materiala. Pod njo je nastavek za venček dolg 7, višine 7 in širine 5 cm. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 14. |
Z obvoznice preko izvoza Savlje naravnost v naselje Savlje je na desni strani stanovanjska hiša Saveljska cesta 98, ki se nahaja ob križišču. Ali po cesti skozi naselje in v križišču s postajališčem mestnega prometa proti obvoznici. |
V TEJ HIŠI SO BELOGARDISTI V ČASU NOB OD SEPT. 1942 DO SEPT. 1943 UBIJALI IN MUČILI PRISTAŠE OF ZB NOV DANILA KUMAR 1955 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 28. maj 2019 |
15.3.2022. 00:00 |
— |
Popravljena h. št. 96 > 98 in dodana slika. M. Luštrek 15. 3. 2022 |
Spominska plošča |
Ljubljana |
1734 JEŽICA, 887 |
|
Viktor Jurkas - Bine |
Viktor
Jurkas - Bine je
bil tehnik v tiskarni Meta na Jelovici. Padel je v bunkerju tiskarne na
Mišačah.
|
Celjska ulica 29a, Ljubljana; pred preimenovanjem je bila to hiša Topniška 6. |
[zvezda] V TEJ HIŠI JE BIL DNE 4. SEPTEMBRA 1941 USTANOVLJEN PRVI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE ZA KVART 4/A BEŽIGRADA VODIL GA JE IN BIL NJEGOV PRVI SEKRETAR TOVARIŠ VIKTOR JURKAS - BINE PREDVOJNI KOMUNIST IN PRVOBOREC NOV JUNAŠKO JE PADEL 7. OKTOBRA 1943 V BOJU Z NEMŠKIM OKUPATORJEM KOT VODJA TEHNIKE 'METE' V MIŠAČAH NA GORENJSKEM V LJUBLJANI 26. NOV. 1980 V SPOMIN POSTAVIL KRAJEVNI ODBOR ZB NOV BORIS KIDRIČ LJUBLJANA - BEŽIGRAD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Mojce Župančič. 12. 5. 2022 |
25.11.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25. 11. 2024, po predlogi Mojce Luštrek popravil napaki v besedilu na spomeniku in dodal fotografiji 4/3 in 4/4 ter katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 2636 BEŽIGRAD, parc. št. 1091 |
|
Nagrobni kamen padlim borcem 2. grupe odredov |
V začetku julija 1942 sta se na Pasjo ravan
čez razmejitveno črto prebila Zdravkov in Simonov bataljon 2. grupe odredov, z
njima sta bila tudi komandant 2. grupe odredov Franc Rozman - Stane in politični
komisar Dušan Kveder - Tomaž. Vodič Rafael Buh - Ježev je borce pripeljal s
Pasje ravni prek Poljanske doline na Gabrško goro. Do prvih spopadov s
sovražnikom je prišlo 14. julija 1942, ko so močne nemške policijske enote
obkolile in napadle taborišče 2. grupe odredov. Padlo je osem
borcev. Spomenik je bil odkrit 2. decembra 1962. Več ... Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267. Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 283-285. |
Dostop do obeležja je po vojaški cesti iz Podpulferce za Javorje, 60m od odcepa za Sopotnico. Hiša v bližini: Sopotnica 38. |
OSMIM BORCEM Plošča na podnožju: L. 2010 PREKOPANI NA POKOPALIŠČE LIPICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič 21. 3. 2020 |
26.3.2024. 00:00 |
— |
Dodal svežo sliko in prepisal napis o prekopu na dodani plošči. M. Hladnik 26. 3. 2024 |
Spomenik iz naravne skale s ploščo |
Škofja Loka |
K. o. 2036 Sopotnica, parc. št. 1186/5 |
|
Češnjice pri Moravčah |
Posvečen štirim aktivistom NOB: Stanetu Cerarju, Gvidu Cerarju, Mihu Pirnatu in neznanemu borcu, ki so bili ustreljeni 21. 4. 1945 na tem kraju. Spomenik je postavila ZZB NOB Moravče 16. junija 1947. Trije aktivisti so uspeli pobegniti, med njimi Franc Avbelj Pajk, ki je vodil kurirsko postajo 1/7 na Murovici, ki so jo domobranci ves čas ogrožali in ulovili več njenih kurirjev.
Srečko Kosec (84, na fotografiji), ki je bil ob dogodku star 8 let, ima živo v spominu, kako razmesarjena trupla so pokopavali: enemu so manjkali prsti, drugi je imel razparan trebuh, tretji zdrobljeno glavo. Nekateri od domobrancev so se po tem dogodku priključili partizanom. Srečko je bil zadnji, 13. otrok v družini, pri partizanih sta padla dva njegova brata, eden pri mostu na Posavcu pri Otočah, vendar tam na spomeniku ni njegovega imena. Opomba 1: Poletne ujme leta 2023 so okolico spomenika nevarno poškodovale. Padlo je nekaj velikih dreves, voda je tudi močno poškodovala podnožje spomenika in dostopno pot. Tekom meseca oktobra 2023 je bil spomenik prenovljen in na novo urejena okolica. Vir: Novice iz Moravške doline, letnik 2023 - številka 9 , str. 7 |
V gozdu južno od vasi, 200 m jugozahodno od hiše Češnjice pri Moravčah 27. Hiša je v bregu južno nad vasjo, do nje pelje asfaltna cesta. Na ovinku pod hišo zavije desno kolovoz, po katerem je sicer mogoče z avtom do 100 m oddaljenega spomenika levo ob njem, vendar je bolje avto pustiti na tem ovinku.
Latitude:
46.119230 N 46° 07' 09''
Longitude:
14.737072 E 14° 44' 13'' |
[zvezda] + 21. 4. 1945 Mučeniki *13. 8. 1913 Krašce Gvido Cerar - Polh mojst. IV. oper. zoni Neznani borec XI SNOB MZ Škofja Loka Ko narod živel v črnih dnevih |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 6. 2020 |
8.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.5.2024, na osnovi sporočila Zdenke Primožič v Opis dodal Opombo 1 o prenovi spomenika oktobra 2023, fotografijo 3/2 in katastrske podatke. |
nagrobnik s križem |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 594 |
|
Kip Karla Destovnika Kajuha |
Bronasto doprsje (kipar Aladar Zahariaš) pesnika in partizana Karla Destovnika-Kajuha (1922-1944), postavljeno na visokem betonskem podstavku, je bilo odkrito leta 1976. EŠD 22752 Bronasti kip so neznanci februarja 2014 ukradli. Našli so ga ob Ljubljanici in shranili v depo Muzeja in galerij mesta Ljubljane z obljubo, da bodo original nadomestili s kopijo. Maja 2020 kipa pred šolo ni. Ostal je samo podstavek. foto 1: fotografija kipa pred šolo objavljena v Delu 6.3.2014. https://www.delo.si/kultura/dediscina/policisti-so-nasli-kip-karla-destovnika-kajuha.html Fotografija 2: 15.5.2020 Ponovna postavitev in preimenovanje šole nazaj v OŠ Karla Destovnika - Kajuha. Vir: FB,24. 5. 2023 svobodnabeseda.si/2023/06/ stran 15 |
Na tlakovani ploščadi zahodno od osnovne šole v Štepanjskem naselju, Jakčeva ulica 42, Ljubljana. |
KAREL DESTOVNIK KAJUH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik. Dopolnil: M.Kermavnar, 15.5.2020
Dopolnil S.Gradišnik, 25. 5. 2023 |
25.11.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 25. 5. 2023
M. Kermavnar, 25.11.2024, dodal fotografije 3/2 do 3/4 in dopisal besedilo na spomeniku. |
Kip |
Ljubljana |
K. o. 1732 Štepanja vas, parc. št. 200/45 |
|
Dobeno |
Postavila Zveza borcev NOV Loka pri Mengšu 24. marca 1946. Spomenik je bil obnovljen 1966. Spodnji del spomenika je iz reliefnih kamnitih sedmih lipovih listov. Nemci so prve tri talce aretirali 3. maja 1943, čez nekaj dni pa še Janeza in Katarino Kosec. Moške so ustrelili kot talce, ženski pa deportirali v taborišče, kjer sta umrli. O tem, kako je Koščeva hiša na robu vasi skrbela za partizane in skrivala ranjence, je Majdi Sadar pripovedovala nečakinja padlih Cilka Kosec, katere fant in pozneje mož je kot železničar tudi oskrboval partizane. Domače je Nemcem izdal sorodnik, zaposlen pri Nemcih v Kranju, ki je tudi zahteval, da jih ubijejo. Ena sestra je umrla na poti domov iz taborišča.
|
V ovinku nad cesto skozi Dobeno, tik pod novo hišo brez št. oz. 100 m pred gostilno Dobenski hram. |
ŽRTVE KRUTEGA VIKTOR RUČIGAJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2018 |
11.6.2020. 00:00 |
— |
— |
trikotna iz skal zidana piramida |
Mengeš |
1939 DOBENO, 376/8 |
|
Pri Ribci |
Nad Polano pri Jurkloštru je partizanski dom in znamenje na mestu, kjer so imeli partizani od leta 1943 dalje stalno zavetje, imenovano Pri Ribci. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 495 . Najraje smo se mudili Pri Ribci - Petanovi družini v Lahovem grabnu. Domačija je stala na hribu na samem. To so bili zelo dobri ljudje. Radost pri hiši pa sta bili domači hčerki Ribca (Emica Petan) in Sinička (Justi Petan). Sleherni partizan, pa tudi aktivist, namenjen čez Savinjo na Kozjansko, se je ustavil pri tej hiši. Tako je zaslovel partizanski dom Pri Ribci širom po Štajerski in Dolenjski. Vir: Pavel Baloh, Po poteh revolucije, str. 275. Fotografiji 3/1 in 3/2 sta iz osebne zbirke Rozi Pavlovič. Opomba 1: Med vojno je partizanska družina Petanovih stanovala na samotni domačiji Polana 53. Hiše ni več, zdaj so tam drugi lastniki. Po vojni so na hišo postavili omenjeno spominsko tablo. Ko so se Petanovi preselili niže proti dolini, je brat Ribce in Siničke ploščo fotografiral in jo odnesel s seboj. Njena usoda ni znana, a zna biti, da je še ohranjena. Ribca je bila med vojno izvoljena v vodstvo KNOO. |
Domačija Petan nad Polano v Lahovem grabnu, Polana 53 pri Jurkloštru. |
[peterokraka] PARTIZANSKI DOM PRI RIBCI OD 1943 L |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 22. 10. 2023
|
28.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 28. 3. 2024, po predlogi Mojce Luštrek zapisal besedilo na plošči, dopolnil Opis z Opombo 1 in Lokacijo, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 ter popravil status na "odstranjen". |
Spominska plošča |
Laško |
K. o. 1042 Paneče, parc. št. *133 |
|
Selo pri Batujah, Grobnica padlih |
Grobnica 21 padlih borcev NOV in žrtev vojnega nasilja To je grobišče enaindvajsetih znanih borcev NOV. Grobno polje je ograjeno, grobnica je v celoti kamnita. Spominska plošča je vzidana v pokopališki zid. .
Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče Selo. Hiša v bližini: Selo 11c, grob je blizu vežice ob zidu nasproti vhoda. |
NARODNI HEROJ KOSOVEL IVAN
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 14.8.2020
26.avgust 2021 dopolnil D.Divak |
26.8.2021. 00:00 |
— |
26.8.2021 dodal fotografije in dopolnil podatke D.Divjak |
Grob |
Ajdovščina |
K.o.: 2387 - SELO, št.parc.: 42 |
|
Spominska plošča padlemu Milanu Šviglju - Marku, Borovnica |
Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom, vzidana v skalo, je posvečena Milanu Šviglju-Marku, operativnemu oficirju Šercerjevega bataljona, padlemu na tem kraju 10. 6. 1942. Plošča je vzidana v naravno skalo, desno v smeri Pokojišča. 10. junija 1942 so Hribovci iz udarnega voda 3. čete Šercerjevega bataljona izvedli do tedaj največjo akcijo, saj je pomenila nekakšen ognjeni krst enote. Iz zasede so napadli italijansko kolono, ki je oskrbovala posadko na Zavrhu. Ob napadu je bil težko ranjen Milan Švigelj – Marko. Partizani so ga ob umiku skrili nedaleč stran, vendar so ga italijanski vojaki našli in ubili. Pokopan je na pokopališču v Borovnici. Po Milanu Šviglju - Marku se danes imenuje Švigljeva ulica V Borovnici. Anton Debevec, Na hribih je večkrat gorelo, Naš časopis, Vrhnika, julij 1981 (dec 1980 do apr 1982) Arhiv ZB NOB Borovnica Evidenčna številka po registru kulturne dediščine: 11591 Foto: Miloš Toni |
Spomenik stoji desno ob cesti Borovnica - Pokojišče v Kraljevi dolini nad Belim potokom. |
ŠVIGELJ MILAN – MARKO ROJEN 28. 4. 1914 PADEL V BOJU Z ITALIJANI 10. 6. 1942 KOT OPERATIVNI OFICIR 1. BATALJONA LJUBE ŠERCERJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Palčič marec 2017
1.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
1.6.2021. 00:00 |
— |
1.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
kamnita plošča |
Borovnica |
K.o.: 2004 l BOROVNICA, št.parc.:, 3273, cesta |
|
Osrednji spomenik NOB, Domžale |
Verze je napisal Mile Klopčič prav za ta spomenik, za vsakega od petih kipov: uporniku, borcu, materi, internirancu in ubežniku. To je spomenik z največ vklesanega pesemskega besedila. Kiparja sta bila Peter Loboda in Frančišek Smerdu, upodobljeni so upornik, borec, mati, interniranec, ubežnik iz taborišča, odkrit je bil 15. 8. 1954.
|
V parku nasproti občinske stavbe in pošte, v križišču Ljubljanske ceste in Kolodvorske ceste, za h. št. Ljubljanska cesta 66, Domžale. |
RDEČI VENEC RAN JE ODCVETEL DOSLEJ NEZNANO GROZO ZRLE SO OČI. IZBRISAL BOM TVOJ ROD IN TVOJ SPOMIN, SRCE PREŽIVO V MRAKU ŠTIRIH STEN, O GORE, POLJA, TRATE ROSNE! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 6. 2017
D.Divjak 6.11.2022 |
20.7.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 6.11.2022
M.Kermavnar, 20.7.2024, dodal fotografije 3/2 in 3/3 ter kolaže 4/1 do 4/5 |
klesani kvadri s kipi |
Domžale |
K.o.: 1959 - DOMŽALE, št.parc.: 3834 |
|
Požgana Jamnikova domačija, Sv. Barbara |
OPIS SPOMENIKA: Spominska plošča je bila na grobišču južno od ruševin nekdanje Jamnikove domačije pri Sv.Barbari. Posvečena je bila sedmim borcem Škofjeloške čete, ki so padli 11. marca 1942. Ploščo so postavili Severjevi iz Ljubljane v letu 1964. Grobišče in ploščo je vzdrževala lovska družina Šk. Loka Grob se je nahajal ob požgani domačiji (3 objekti) Jamnik desno pod potjo - če gledamo s smeri od kmetije Žirovnik, Sv. Barbara 9. (precej kasneje): Na pobudo ZB NOB Škofja Loka so ostanke 24. 4. 2010 prekopali v skupno spominsko pokopališče Lipica v Šk. Loki, nagrobni kamen pa so deponirali v muzeju na Gradu v Škofji Loki. Po besedah predsednika ZB NOB Šk. Loka s svojci nekaterih dokumentacijo o prekopu še urejajo. Za prekop in pokop je poskrbelo podjetje Akris, Mišače. Prosimo ZBNOB Šk. Loka, da ta zapis prilagodi dejanskemu stanju! OPIS DOGODKOV: Po Dražgoški bitki in po ostrem spopadu na Mošenjski planini je bil 14. jan. 1942 Cankarjev bataljon razdeljen na jeseniško, kamniško, poljansko, selško in škofjeloško partizansko skupino. Po dogovoru so skupine krenile v domače kraje, da bi tam lažje prezimile, se izmikale sovražniku in spomladi na novo pričele delovati v svojem kraju. V škofjeloški skupini, je bilo dvanajst Ločanov in pet borcev iz drugih krajev. Kasneje se jim je pridružil še Ivan Bucik. 8. febr. 1942 je skupina na Stirpniku izgubila svojega komandirja Jako Bernarda s Koritna pri Bledu in intendanta Toneta Demšarja iz ŠK.L. 10. febr. se je skupini, na kmetijo Jamnik, pridružila posebna skupina 12 dobro opremljenih ter oboroženih prostovoljcev iz LJ. Bili so diverzanti, sodelovali že v raznih akcijah, opremljeni s smučmi, za bojevanje pozimi. Tako je škofjeloška skupina narasla na 30 borcev. Nastanitev škofjeloške partizanske skupine v neposredni bližini razmejitvene črte je znatno skrajšala in olajšala kurirsko zvezo med poveljstvom gorenjskih partizanov in glavnim poveljstvom. To je bil, razen zime, tudi razlog, da se je četa tu dolgo zadrževala. 26. febr. so skupino obiskali Jože Gregorčič, Lojze Kebe in Maks Krmelj-Matija. Imeli so vojaško-politični posvet o decembrskih in januarskih dogodkih na Gorenjskem. Tedaj so pri Jamniku iz obeh skupin ustanovili Škofjeloško četo. Za komandirja so postavili Janeza Bernika-Valjhuna iz ljubljanske skupine, za polit-komisarja pa Franca Kavčiča iz škofjeloške skupine. Zaradi povečane aktivnosti čete, dolgega zadrževanja na istem mestu in izdaje je sovražnik zvedel, kje se četa zadržuje. Napadel jo je 11. marca 1942, ko so borci v hiši zajtrkovali. Obkolili so jih v belo oblečeni Nemci, opazili so jih šele na kakih 15 m. Umikali so se v dveh skupinah. Skupina, ki se je umikala v smeri jugozahod in na vzhod, ni imela sreče. Nedaleč od hiše je padlo 7 borcev.
Seznam prekopanih iz grobišča Sv. Barbara na Lipico je iz odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o vpisu novega grobišča v register vojnih grobišč in izbrisu izpraznjenih grobišč (Odločba št. 131-40/2010, izdana 9. 3. 2011). Več zgodovinskih dejstev. |
Iz Šk. Loke peljemo 8,7 km po dolini Hrastnice, nato pri Logarju zavijemo levo v hrib ter še enkrat levo do kmetije Žerovnik, naprej se z avtom ne da; od tod pa približno 20 minut peš navkreber (še 120 m višine) do ruševin Jamnikove kmetije.
Mimo razvalin Jamnikove domačije vodi lepa pešpot do vrha Gore (še okrog 20 min. hoje), od koder je lep razgled na Sv. Barbaro, Sv. Andreja, Lubnik, Blegoš, na drugi strani se vidi Tošč. |
Severjevi so postavili belo marmorno ploščo, velikosti 40x60 cm, z napisom: 11. III. 1942 PADLI ZA NAŠO SVOBODO BERNIK JANEZ * BUCIK IVAN * 26. XII. 1919 POTOČNIK BOJAN * 7. XI. 1919 SEVER MARJAN * 10. IV. 1917 Plošče na mestu, kjer se je zgodil poboj ni več, imena padlih so dopisana na spomeniku skupne grobnice v Škofji Loki. Imena padlih: Janez Arnolj, roj. 16. 5. 1905 Janez Bernik, roj. 28. 8. 1915 Bojan Potočnik, roj. 7. 11. 1919 Franc Resnik, roj. 1910 Marjan Sever - Nace, roj. 10. 4. 1917 Ivan Bucik, roj. 25. 11. 1919 neznani borec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik in Lado Nikšič 6. 9. 2020 |
7.7.2021. 00:00 |
— |
Dne 3. septembra 2020 je ZB NOB Škofja Loka, ob skromni slovesnosti, spominsko ploščo ponovno umestila na prvotno lokacijo ob Jamnikovi domačiji (sl. 4).
Zapisujem pričevanje Alenke Župančič, da je bil padli Marjan Sever - Nace fant hčerke Otona Župančiča Jasne Župančič Kmet. Prerešetal ga je rafal s 16 streli, nato je dobil še milostni strel. Oton Župančič je napisal dve pesmi o njem: Partizanovi materi ... posvečena Zalki Severjevi (Zbrano delo, 137) in Z rdečim cvetjem (ZD, 263).-- M. Hladnik 7. 7. 2021 |
plošča - prestavljena |
Škofja Loka |
— |
|
Ljubljana-Judovski spotikavci,Oton Baumgarten, Križevniška ulica |
Postavljeno 6. 8. 2018.
|
V tlaku pred vhodom v hišo Križevniška 7, Ljubljana. |
TUKAJ JE PREBIVAL OTON BAUMGARTEN ROJ. 1913 ARETIRAN 12. IX. 1944 DEPORTIRAN V DACHAU UMORJEN 28. II. 1945 V NEUENGAMMEJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 5. 4. 2019 po podatkih Vuka Čosića
11. februar 2021 - dopolnil D.Divjak |
11.2.2021. 00:00 |
— |
11.2.2021 - uskladil napis in dopolnil D.Divjak |
Spotikavec |
Ljubljana |
Ljubljana mesto, 154/2 |
|
Maribor-Judovski spotikavci:Drago, Erna, Milan Singer |
|
Nasipna ulica 68, Maribor |
TUKAJ JE PREBIVAL DRAGO SINGER ROJ. 1897 V ČAKOVEC ODPELJAN 1944 V AUSCHWITZ PREŽIVEL TUKAJ JE PREBIVAL MILAN SINGER ROJ. 1931 V ČAKOVEC ODPELJAN 1944 V AUSCHWITZ UMORJEN 1944 TUKAJ JE PREBIVALA ERNA SINGER ROJ. KOHNSTEIN ROJ. 1904 V ČAKOVEC ODPELJANA 1944 V AUSCHWITZ UMORJENA 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Hladnik |
31.1.2021. 00:00 |
— |
— |
spotikavci |
Maribor |
— |
|
Partizanska bolnišnica Ogenjca, Loški Potok |
Bunker je v kraški jami Ogenca, vzhodno od vrha Ogence. Odlok razglasitvi partizanske bolnišnice Ogenjca v kraški jami za kulturni spomenik, Ur.l. RS, št. 47/2000-2300 Skupščina občine Ribnica ( stara občina je obsegala območja današnjih občin
Ribnica, Sodražica in Loški Potok- op.D.Divjak) je dne 7. februarja 1977
podelila domicil partizanski bolnici na Ogenjci zaradi izjemnosti dogodka ob
italijanski ofenzivi 31.julija 1942 in tudi zato, ker je to bila prva za
takratne razmere velika in dobro organizirana bolnica, pomembna ne samo za
območje te občine, ampak tudi sosednjih občin Kočevje, Cerknica, Čabar pa vse do
Ljubljane. Tudi na izkušnjah te bolnice so bile kasneje zgrajene bolnice pod
Snežnikom.
. Peta skala zajema dva in sicer TU JE PARTIZAN LISJAK in DUŠAN ZGONC. To sta dva, je pa res, da je Dušan Zgonc podlegel ranam dan pred napadom in bil pokopan v bližini jame, po vojni prekopan na Žale v Ljubljani ter kasneje v družinski grob v Jurjevici. (D. Divjak) Opomba 2: Opozarjam na neenotnost poročanja o številu žrtev. Na eni od skal je napisan tudi Ivan Rupnik, ki ga dr. Gala v svoji knjigi Ogenjca. Tragedija partizanskih ranjencev (Partizanska knjiga 1977) ne omenja, Karel Mikulič pa ga je uvrstil v svojo knjigo Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje. Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov žleb (stran 121). Opomba 3: Nad skalami je še relief, na katerem so upodobljene žrtve in jama (vhod vanjo). Avtor reliefa je dr. Aleksander Gala Peter, ki je izdelal lesorez po katerem je bila izdelana bronasta plošča. Na osnovi razpoložljivih podatkov so nad vhodom v okviru postavitve napisov in plošče bili shranjeni leta 1976 najdeni posmrtni ostanki bolničarke Mimice. Prav tako so tedaj bili najdeni tudi posmrtni ostanki Gregorja Gornika iz Zamostca. Odkritje napisov in reliefa je bilo leta 1977 ob obeležitvi 35 letnice tragičnega dogodka (D.Divjak) Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 Besedilo je nastalo l. 1944 v Črnomlju ali nekje drugje v Beli krajini po pripovedovanju nekega Notranjca konec l. 1943 o grozljivi usodi izdanih bolnikov v neki kraški jami – zasilni partizanski bolnici – imenovani Ogenjca. Rokopis, zapisan s svinčnikom, in tipkopisni prepis besedila hrani avtor. SM 2077–2080, Se 165. Balada iz kraške jame - Dvanajst živih, jutri mrtvih,
|
Od Doma na Travni gori gremo proti jugu, mimo Krajčevega vrha, v križišču desno in spet proti jugu vse do Repišča, kjer v križišču gremo desno, okoli 200 m, nato pa levo 100 m in pridemo do Doma dr. A. Gala - Petra. Jama - bunker je v neposredni bližini.
Dostop je možen tudi s ceste Hrib -Travnik v smer naselja Bela voda in nato slediti smerokazom Ogenjca.
Dostop po cesti iz Sodražice je možen tudi po asfaltirani cesti, ki se pred naseljem Hrib odcepi levo in po njej pridemo v zgornji del naselja Hrib ter nato nadaljujemo po njej s smerokazi do Ogenjce. |
napisi na devetih skalah: prva skala: PARTIZANSKA BOLNIŠNICA druga skala: tretja skala: četrta skala: peta skala: šesta skala: sedma skala: osma skala: deveta skala: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M, Hladnik 26. 4. 2017, foto 29. 7. 2007
S.Gradišnik,10.02.2020
D. Divjak 4.10.2021, 5.4.2025 |
5.4.2025. 00:00 |
— |
4.10.2021 dopolnil opis D.Divjak
K Ogenjci spadata še dve bližnji lokaciji. Do njiju pridemo od kozolčka z usmerjevalno tablo ob cesti (slika). Od nje ni daleč do Doma dr. Aleksandra Gala - Petra, ki je v opisu sicer omenjen, slike pa ni nobene (prilagam). V njem je muzej (tako napis), a je bil zaprt, zato o njem ne veva ničesar. Na tej mali brunarici so (prazna) vpisna skrinjica in žig (na njem je nadmorska višina 1031 m) ter besedila o partizanski bolnici in roški ofenzivi v slovenščini in angleščini (slika). Če sledimo kažipotu Bolnica in se na kratko, a kar strmo povzpnemo nad brunarico, dosežemo uravnavo, na kateri je s štirimi koli označena lokacija partizanske bolnice. Ob njej sta napisa Lokacija bolnice na dveh deščicah in Partizanska bolnica 1942 z rdečo peterokrako na srčastem kosu lesa (slika). -- Mojca in Jani Luštrek avg. 2022
Zdenka Primožič 12. 10. 2024 dodala v Opis pesemsko besedilo Milana Vrtačnika.
M.Kermavnar, 1.3.2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku, dodal fotografijo 3/2 in Opombe 1 do 3.
D. Divjak dodal opis plošče in Mimici ter dopolnitev glede števila žrtev,5.4.2025 |
skale, jama - bunker, bolnica, muzej, infotabla |
LOŠKI POTOK |
K.o.:1642, parc. št.3308/2 |
|
Obešenima partizanoma, Glavni trg, Novo mesto |
Spomenik stoji na Glavnem trgu, nasproti Rotovža na mestu, kjer sta bila 30.12. 1943 obešena partizana Alojz Gabrovec in Franc Janc. Osnovni element spomenika je gotski steber iz hiše Glavni trg 26. Je na podstavku, na vrhu zaključka je bronast stiliziran Triglav z zvezdo. Obdajajo ga stebriči. Postavljen 1952, avtor Marijan Mušič. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 168. EŠD 8720 |
Glavni trg v Novem mestu (pri hišni št. 29), nasproti Rotovža |
Tu sta 30 XII. bila obešena partizana Janc Franc in Gabrovec Alojz. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
L.H., 25.2.2018 |
30.5.2022. 00:00 |
— |
Spomenik je v Krečičevem katalogu pripisan Jožetu Plečniku, čeprav brez njegovega imena. Postavljen naj bi bil 29. 10. 1953. -- M. Hladnik 30. 5. 2022 |
Spomenik |
Novo mesto |
k.o. Novo mesto, 1643 (MONM) |