| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Neznan partizan, Bukovščica |
— |
Bukovščica, pokopališče, v SZ vogalu ob zidu blizu mrliške vežice. |
TUKAJ POČIVA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 3. 4. 2019 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o.2065 Bukovščica, parc. št. 1/3 |
|
Maribor - Angel Besednjak |
Bronasti doprsni kip narodnega heroja Angela Besednjaka stoji na valjastem betonskem podstavku z apliciranimi črkami. Neposredno okolico obdaja gosto rastje v okrogli gredi, zamejeni s tlakovci. Kip, ki je nastal na pobudo Osnovne šole Angela Besednjaka je delo akademske kiparke Vlaste Zorko (ki je na tej šoli učila), odkrit je bil 27. novembra 1975. Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 531. Rakovec, Andreja. "Mariborski spomeniki znanim osebnostim: o vlogi naročnikov in umetnikov v drugi polovici 20. in na začetku 21. stoletja." Acta historiae artis Slovenica, let. 20, št. 1 (2015), str. 210-211. Rakovec, Andreja. Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru (zloženka). Maribor: Umetnostna galerija, s. d. |
Spomenik stoji pred vhodom v Osnovno šolo Angela Besednjaka na Celjski ulici 11. Na šolskem stopnišču se nahaja tudi okvir s portretom Angela Besednjaka in osnovnimi podatki o njegovem življenju. |
ANGEL BESEDNJAK - DON NARODNI HEROJ 1914-1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
31.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip na podstavku |
Maribor |
— |
|
Celjski četi, Gorica pri Slivnici |
Spominska plošča je bila verjetno prestavljena s pokopališča v Slivnici na Osnovno šolo Slivnica pri Celju v Gorici pri Slivnici.
|
Osnovna šola Slivnica pri Celju, Gorica pri Slivnici 61 |
TA ŠOLA JE BILA SEZIDANA . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 21. 8. 2021 |
5.1.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal besedilo in fotografije, 3.11.2022.
Dodal posnetek Borisa Beleja in oblikovano besedilo s plošče Zdenke Primožič. -- M. Hladnik 29. 12. 2022
Po opozorilu Zdenke Primožič zbrisal podvojeni Gradišnikov vpis te plošče z dne 26. 3. 2022. Na plošči je naveden tudi Jurij Tacer, ki ni bil borec Celjske čete (odpeljan je bil od doma). -- M. Hladnik 5. 1. 2022 |
Spominska plošča |
Šentjur |
— |
|
Postojanka OF, Maribor |
Kamnita spominska plošča z vklesanim napisom rdeče barve spominja na postojanko OF, ki je delovala v hiši Antona Marčinka med letoma 1943 in 1944 in kjer je potekalo mnogo sestankov, tudi srečanje sedemdesetih članic Slovenske protifašistične ženske zveze, na katerem so sprejele sklepe o nadaljevanju boja v Mariboru in okolici. Lastnika Marčinka s julija 1944 ubili gestapovci, ki so se izdajali za pripadnike Črne roke. Spominska plošča je bila odkrita 8. marca 1961, po slavnostnih govorih je bila plošča prevzeta v varstvo Občinskega ljudskega odbora Maribor-Tabor. Wikimedia: Odkritje spominske plošče v Ulici Pariške komune (1). Wikimedia: Odkritje spominske plošče v Ulici Pariške komune (2). Wikimedia: Odkritje spominske plošče v Ulici Pariške komune (3). Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 525-526. |
Spominska plošča je vzidana na pročelje zasebne stavbe na Ulici Pariške komune 18. |
V TEJ HIŠI JE BILA V LETU 1943-44 VAŽ NA POSTOJANKA NOB. V LETU 1944 JE BILA MNOŽIČNA KONFERENCA SPZŽ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
31.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Spomenik NOB Sveti Jurij ob Ščavnici |
Pred stavbo Kulturnega in upravnega središča Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Jurij ob Ščavnici 14 |
1941 BORCEM IN ŽRTVAM [zvezda] 1945 2. stranica: STRAJNŠAK ANTON SENČAR DRAGO PIHLER FELIKS TOTH JOŠKO ŽINKOVIČ PEPI ZORGER MARIŠKA KREMPL AVGUST SATLER IVAN IN MARICA POTOČNIK FRANC VEREŠ MATIJA STAJNKO FRANC VRBNJAK ANTON GOMZI ALOJZ ZEMLJIČ ALOJZ Tretja stranica: KNAFELJC FRANJO KLANEČEK STANKA LAPI TINICA BORKO IVAN GOLNAR ANTON KOROŠEC KARL BRATJE ZADRAVEC FRANC ANTON ALOJZ KOROŠAK DRAGO VRBNJAK ANTON VERZEL ALOJZ BUDJA ALOJZ BUDJA FRANC SERŠEN FRANC SINKO JOŽE DROBEC RADO HOLC LUDVIK ŠVARC STANKO PUH ANTON |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 10. julij 2020
Dopolnil D.Divjak, 30. november 2020 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
30.11.2020-dodal posnetek in napis, D.Divjak
M. Kermavnar, 26.11.2023, dodal fotografijo 2, katastrske podatke in spremenil status v "obiskan"
Dodal sveže posnetke in dodal besedilo M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Spomenik |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
K. o. 222 Jamna, parc. št. 848/10 |
||
Spomenik padlim iz Dolj in Gabrij |
Na ploščadi so trije pokončni kamniti kvadri. Na dveh so vklesana imena padlih, na srednjem, najvišjem pa posvetilni napis padlim iz vasi Dolje in Gabrje. Odkrit je bil 11. 7. 1982. EŠD 28083 |
Iz Tolmina po cesti proti Gabrjam in Volarjem po levi strani Soče. Ko se peljemo skuzi vas Dolje po cca 200 m iz vasi je na levi strani spomenik. |
ZA SVOBODO DOMOVINE SO DALI ŽIVLJENJA 1941-1945 SLAVA JIM! DOLJE BORCI NOV Benedejčič Jakob 1904-1943 Dobravec Mirko 1925-1945 Čujec Ivan 1914-1943 Kavčič Rafael 1926-1945 Klinkon Anton 1894-1944 Leban Marija 1923-1944 Leban Vencveslav 1922-1945 ŽRTVE FAŠIZMA Bajt Jožef 1920-1944 Bajt oskar 1927-1945 Ilinčič Andrej 1894-1944 GABRJE BORCI NOV Bizjak Ivan 1924-1944 Gabršček Albin 1927-1943 Ganršček Ivan 1926-1944 Gabršček Jožef 1922-1944 kenda Ciril 1926-1945 Leban Ivan 1925-1943 ŽERTVE FAŠIZMA Čujec Mihael 1898-1945 Leban Alojz 1918-1944 Tuta Ivanka 1900-1943 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 24. 4. 2019
1.marec 2021 dodal D.Divjak |
1.3.2021. 00:00 |
— |
1.3.2021 dodal podatke D.Divjak |
Spomenik |
Tolmin |
K.o.: 2233-DOLJE, št.parc.: 273/3 |
|
Doktorju Sigismundu |
31. marca 1945 je tu padel Sigismund Osser Paolo, sanitetni referent okrožnega komiteja KPS Brda. Spomenik, ki je bil odkrit 26. julija (?).
Spominsko obeležje predstavlja poševno postavljen kamnit kvader z napisom. Stoji na mestu smrti partizanskega zdravnika, ki je oskrboval tudi civilno prebivalstvo. Avtorja sta Darij Humar in Pavel Medvešček. Odkrito je bilo 24. 5. 1981.
Vir: Brda in Brici, Strokovni in znanstveni prispevki o Brdih, str.218, Občina Brda, Dobrovo november 2013 |
Spomenik priljubljenemu zdravniku stoji ob cesti pod vasjo Brdice pri Kožbani v bližini mesta, kjer so ga ustrelili, pri odcepu poti v Brezovk, južno od vasi, severovzhodno od domačije Brdice pri Kožbani 1. |
NA TEM MESTU JE 31. 3. 1945 PADEL DR. SIGISMUND OSER - PAOLO SANITETNI REFERENT OKROŽNEGA KOMITEJA KPS BRDA . 24.5.1981 AKTIVISTI Z.P.O. IN K.O. ZB NOV DOBROVO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 11. 2018
D.Divjak 10.1.2024 |
10.1.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografije M. Hladnik 21. 8. 2022
D.Divjak dodal tekst z obeležja 10.1.2024. |
nagnjen (padajoči) kamen |
Brda |
987/1 |
|
Pohorski partizani, Maribor |
Monumentalni relief, znan pod naslovoma Svobodno Pohorje oz. Pohorski partizani, prikazuje več skupin in dogodkov, med katerimi ima osrednje mesto zadnji boj Pohorskega bataljona, z umrlim Alfonzom Šarhom v sredini. Preostali deli reliefa upodabljajo partizane, talce, zastavonošo, družino idr. Avtorica reliefa je kiparka Vlasta Zorko, ki jo je pri ustvarjanju navdihovala pretresljivost upododobljenih dogodkov. Mojstri tovarne TAM so relief odlili v epoksidni smoli - aralditu. Po angažmaju takratnega ravnatelja II. gimnazije Fekonje je bil relief nameščen v gimnazijski stavbi in odkrit 25. aprila 1975. Zorko, Vlasta, Breda Kolar Sluga. "Vrnitev in obstanek v Mariboru sta bila zame edina možna in naravna, saj sem sama pol podeželanka in pol meščanka. In tak je še vedno Maribor." Dialogi, let. 52, št. 11/12 (2016), str. 23. |
Relief se nahaja na vrhu osrednjega stopnišča v stavbi II. gimnazije Maribor na Trgu Miloša Zidanška 1. |
VLASTA ZORKO TIHEC: POHORSKIM PARTIZANOM 25.04.1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
31.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Relief |
Maribor |
— |
|
Ustreljeni talci-Maribor |
Poleg spominskega obeležja ob Ulici talcev obstaja znotraj zidov sodnih zaporov še ena spominska plošča, posvečena talcem, ki so bili ustreljeni na zaporniškem dvorišču. Odkrita je bila leta 1959 in predelana leta 1984, nastala je po načrtu Branka Kocmuta. Ker v teh prostorih še danes deluje Zavod za prestajanje kazni in je dvorišče namenjeno gibanju kaznjencev, ogled obeležja ni mogoč. Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 526. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. |
Spominska plošča je vzidana na dvorišču Zavoda za prestajanje kazni na Vošnjakovi ulici 16, toda njen ogled ni mogoč. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
26.4.2020. 00:00 |
— |
Slike Bor1974, 05.V.2021 |
Spominska plošča |
Maribor |
657 MARIBOR-GRAD,1774 |
|
Zali Log, Spomenik na grobišču v Vrtovih |
Spomenik na grobišču v Vrtovih na Zalem Logu je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Davče, Sorice in z Zalega Loga ter devetim borcem garibaldincem. Spomenik na začetku vasi so odkrili 21. julija 1957, načrte zanj je izdelal arhitekt Edo Ravnikar. Med narodnoosvobodilno vojno je bilo z območja Davče, Sorice in Zalega Loga 68 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Na spomeniku je zapisanih 67 imen. V grobišču počiva tudi devet nepoznanih italijanskih partizanov garibaldincev, ki so padli v zadnji sovražnikovi ofenzivi spomladi 1945 na tem območju Selške doline. Nekateri Soričani, ki so živeli in delali v drugih krajih, zlasti v Železnikih in na Jesenicah, so se drugje vključili v partizansko vojsko in za svobodo tudi darovali svoja življenja. Podatki o njih so pomanjkljivi, njihova imena so vpisana na spomeniku na Zalem Logu. Več... Padli borci z Zalega Loga: Matevž Florjančič, rojen leta 1926 na Zalem Logu, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 2. maja 1944 pod Blegošem. Franc Frelih, rojen 4. aprila 1924 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 30. maja 1944 pod Blegošem. Janez Frelih, rojen 22. avgusta 1921 na Zalem Logu, gozdni delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 15. julija 1943 blizu Novakov pri Cerknem. Janez Habjan, rojen 20. decembra 1911 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. avgusta 1943, pogrešan je od 6. marca 1944, ko so ga Nemci zajeli na Stirpniku. Jožef Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Zg. Danjah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 19. novembra 1943 na Zalem Logu. Janez Kenda, rojen decembra 1902 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi 1943 in bil borec transportne čete Gorenjskega odreda, padel je 20. novembra 1943 na Zalem Logu. Matevž Koblar, rojen 6. septembra 1926 v Potoku, kmečki delavec, v partizane je vstopil 7. julija 1943, padel je leta 1944 na Komni. Peter Koblar, rojen 21. januarja 1920 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je konec marca 1945 v Zali. Franc Koblar, rojen 1. oktobra 1919, v Potoku, kmet, v partizane je vstopil 5. maja 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Urban Medižovec, rojen leta 1909 na Zalem Logu, voznik, v partizane je vstopil 1943, pogrešan od julija 1943 na Dolenjskem. Janez Veber, rojen 12. maja 1912 na Zalem Logu, kmečki delavec, 25. oktobra 1943 je vstopil v Prešernovo brigado, februarja 1944 je postal obveščevalec pri Narodni zaščiti. Padel je 17. aprila 1945 na Zalem Logu. Jože Zupanc, rojen 19. oktobra 1927 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1944, ranjen je bil ujet in je umrl 10. maja 1945 v Perčah pri Celovcu. Janez Zupanc, rojen 27. januarja 1917 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 28. decembra 1943 na Dolenjskem. Karel Zupanc, rojen 4. novembra 1920 na Zalem Logu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. junija 1942, padel je leta 1942 v Udinem borštu nad Tržičem. Žrtve nasilja z Zalega Loga: Matevž Čeferin, rojen 5. septembra 1905 v Davči, tesar, ustreljen je bil 29. marca 1945 v Davči. Matevž Čemažar, rojen 3. avgusta 1889 v Potoku, kmet, ustreljen je bil doma 3. avgusta 1942. Franc Frelih, rojen 27. januarja 1893 v Davči, kovač, aretiran in ustreljen 9. aprila 1945 na Pstini v Davči. Matevž Gaser, rojen 14. septembra 1890 v Ravnah, kmet, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je 9. junija 1944 v taborišču Natzweller v Nemčiji. Štefan Gaser, rojen leta 1916 v Ravnah, gozdni delavec, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je oktobra 1943 v Dachauu. Franc Kemperle, rojen leta 1888 v Ravnah, kmet, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je decembra 1943 v Dachauu. Janez Koblar (ni podatkov). Anica Lavtar, rojena leta 1917 na Zalem Logu, tovarniška delavka, aretirana je bila decembra 1942, umrla je 6. maja 1943 v Auschwitzu. Anton Rant, rojen 5. julija 1900 v Davči, kmet, od poletja 1942 je vsestransko pomagal partizanom, zbiral sanitetni material za bolnišnico »C« v Spodnji Davči in tja vozil ranjene partizane. Njegovo hišo na Žbontu so 23. marca požgali, njega pa 28. marca 1945 v Spodnji Davči iz zasede ustrelili. Franc Rant, rojen leta 1874 v Osojniku, kmečki delavec, ustreljen je bil 26. marca 1945 pod Osojnikom. Marica Rant, rojena 8. avgusta 1881 v Žetini, gospodinja, ustreljena je bila marca 1945 na domu v Zalem Logu. Ivan Žbontar, rojen 6. januarja 1920 na Zalem Logu, trgovski pomočnik, ujet je bil oktobra 1942, umrl je 19. decembra 1942 v taborišču Gusen. Padli borci iz Sorice: Janko Demšar, rojen 16. avgusta 1913 v Spodnji Sorici. Mihael Frelih, rojen 12. septembra 1913 v Zgornji Sorici. Franc Gartner, rojen leta 1927. Janez Gartner, rojen 27. decembra 1906 v Zgornjih Danjah, pogrešan od zadnjih bojev leta 1945 na Primorskem. Leopold Grohar, rojen 14. novembra 1915 v Zgornji Sorici, umrl je 1. aprila 1945 v Mauthausnu. Jože Jensterle, ni podatkov Peter Kejžar, rojen 2. avgusta 1909 v Spodnji Sorici, padel je kot borec Cankarjev brigade 16. marca 1944 na Javorovici. Viktor Kejžar, rojen 28. oktobra 1910 v Spodnji Sorici, padel je 28. avgusta 1942 v Poljanski dolini. Alojz Markelj, rojen 20. junija 1909 v Zgornji Sorici, padel je 13. oktobra 1943 v Podborštu. Alojzij Šuštar, rojen 12. junija 1917 v Zgornji Sorici. Franc Šuštar, rojen 4. oktobra 1910 v Zgornji Sorici. Franc Šuštar, rojen 19. januarja 1914 v Zgornji Sorici. Franc Thaler, rojen 21. novembra 1914 v Spodnjih Danjah, padel je 1. maja 1945. Žrtve nasilja iz Sorice: Franc Frelih Vinko Gartnar Leopold Grohar, rojen 14. novembra 1915 v Zgornjih Gorjah, umrl je 1. aprila 1945 v Mauthausnu. Padli borci iz Davče: Peter Ambrožič, rojen 18. novembra 1925 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 18. januarja 1944, padel 29. junija 1944 v Ledinah na Idrijskem. Franc Bevk, rojen 17. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih. Gabrijel Bevk, rojen 22. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen je bil v Jesenici na Primorskem. Peter Bevk, rojen 19. septembra 1926 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. marca 1945, padel je 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih. Štefan Biček, rojen 19. novembra 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. julija 1943, padel je 29. junija 1944 pri Vrsniku. Ludvik Frelih, rojen 29. julija 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 1. avgusta 1944 pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944 na Žirovskem vrhu. Jože Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Davči, gozdni delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem. Stanislav Hudolin, rojen 26. oktobra 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem. Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je na Žirovskem vrhu avgusta 1943. Jože Mohorič, rojen 21. marca 1901 v Davči, oglar, v partizane je vstopil marca 1945, padel je 27. marca 1945 v Davči. Ciril Peternelj, rojen 10. februarja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1943, ujet 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu. Janez Peternelj, rojen 26. novembra 1903 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem. Janez Peternelj, rojen 28. junija 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. marca 1945, padel je 3. aprila 1945 v Preski pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Alojz Prezelj, rojen 26. maja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 28. junija 1943, ponesrečil se je z bombo 3. maja 1945 v Davči. Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Jernej Prezelj, rojen 22. avgusta 1917 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, padel je 17. januarja 1945 v Trnovskem gozdu. Peter Prezelj, rojen 15. februarja 1901 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. oktobra 1943, pogrešan je od 22. novembra 1943 v Rovtah. Franc Šubic, rojen 27. januarja 1903 v Davči, kmet, v partizane je vstopil julija 1944, padel je 5. aprila 1945 na Otavniku pri Postojni. Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Janez Valentinčič, rojen 25. februarja 1912 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem. Žrtve nasilja iz Davče: Ludvik Frelih, rojen 21. avgusta 1906 v Davči, kmet, aretiran 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu. Franc Jenstrle, rojen 19. septembra 1915 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 19. julija 1942 v Mauthausnu. Franc Peternelj, rojen 2. septembra 1919 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 7. avgusta 1942 v Gusnu. Franc Prezelj, rojen 14. septembra 1919 v Davči, kmečki delavec, aretiran je bil 29. marca 1945, nadaljnja usoda ni znana. Janez Šubic, rojen 15. oktobra 1910 v Davči, čevljar, aretiran 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 370-373. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. |
Zali Log. Dostop od ceste 50 m po poti proti cerkvi na začetku vasi. |
v niši na sprednji strani stebra: IZ VAŠE SRČNE JE KRVI ZACVELA ZARJA DOMOVINI. O, HVALA VAM ZA LEPŠE DNI. ZA VAMI V NEMI BOLEČINI SRCE ŽALUJE, MISEL GOVORI: NE, NISTE MRTVI. VI LE SPITE, MED NAMI TISOČKRAT ŽIVITE. . pod nišo na vzhodni strani stebra: 9 NEPOZNANIH BORCEV GARIBALDINCEV PADLI L 1945 . na severni strani stebra: PADLI BORCI DAVČA AMBROŽIČ PETER BEVK PETER BEVK GABRIEL BEVK FRANC BIČEK ŠTEFAN FRELIH LUDVIK GOLJA FRANC HUDOLIN JOŽE HUDOLIN STANKO JENSTRLE ŠTEFAN MOHORIČ JOŽE PETERNELJ JANEZ PETERNELJ JANEZ PETERNELJ CIRIL PREZELJ JERNEJ ŠUBIC FRANC TUŠEK JOŽE VALENTINČIČ JANEZ PREZELJ PETER ZALI LOG FRELIH FRANC FRELIH JANEZ FLORJANČIČ MATEVŽ HABJAN JANEZ HUDOLIN JOŽE KENDA JANEZ KOBLAR PETER KOBLAR MATEVŽ KOBLAR FRANC MEDIŽEVEC URBAN VEBER JANEZ ZUPANC KAROL ZUPANC JANEZ ZUPANC JOŽE . pod nišo na južni strani stebra: PADLI BORCI SORICA DEMŠAR JANKO FRELIHMIHA GARTNER FRANC GARTNER JANEZ JENSTRLE JOŽE KEJŽAR PETER KEJŽAR VIKTOR MARKELJ ALOJZ ŠUŠTAR ALOJZIJ ŠUŠTAR FRANC ŠUŠTR FRANC TALER FRANC . na zahodni strani stebra: ŽRTVE NASILJA DAVČA FRELIH LUDVIK FRELIH FRANC FRELIH PETER JENSTRLE FRANC PETERNELJ FRANC PREZELJ FRANC PREZELJ JANKO PREZELJ ALOJZ ŠUBIC JANEZ ZALI LOG CEFERIN MATEVŽ ČEMAŽAR MATEVŽ GASER ŠTEFAN GASER MATEVŽ KEMPERLE FRANC LAVTAR ANICA KOBLAR JANEZ RANT FRANC RANT ANTON RANT MARICA ŽBONTAR IVAN SORICA FRELIH FRANC GARTNER VINKO GROHAR LEOPOLD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
29.7.2023. 00:00 |
— |
Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi, Loški razgledi 37 (1990), 314.
M.Kermavnar, 29.7.2023, dodal napis na spomeniku in fotografije 4/1 do 4/5 Zdenke Primožič |
Spomenik |
Železniki |
K. o. 2072 Zali Log, parc. št. 27/3, lastnik: |
|
Narodni heroj Jože Lacko, Sveti Jurij ob Ščavnici |
Na kiparski koloniji Od Gubca do Lacka pri Svetem Juriju ob Ščavnici leta 1972 je kipar Drago Košir iz Sodražice iz lesa izdelal kip Jožeta Lacka. Predstavlja ujetega in vklenjenega partizana Jožeta Lacka z obvezano glavo, kakršnega so Nemci razkazovali po Ptuju. Postavljen je na mesto, s katerega je govoril na slovesnosti ob otvoritvi doma Matije Gubca 30. julija 1939. leta. Kip so postavili in odkrili leta 1973. Leseni kip je najbrž propadel, namesto njega je tu kovinska skulptura. |
Nasproti doma Matije Gubca, ki je na Ulici Bratka Krefta 3, Sveti Jurij ob Ščavnici |
1939 1941 1945 1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 24. junij 2020 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
27.VIII.2021 slikal in slike 18.II.2022 dodal Bor1974
Dodal sveži sliki M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Lesen kip
Kovinska skulptura |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
k.O.: -SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI, št.parc.:645/2 |
|
ZREČE-Padlim za svobodo |
Konjiška planinska pot, 12 |
Včasih je stal pred tovarno UNIOR, zdaj stoji nad cesto ter nad bencinskim servisom. |
SLAVA PADLIM ZA SVOBODO VINTER BORIS KOMANDANT ŠLANDROVE BRIGADE ZREČE HREN MARTIN-HUS DUŠAN-MRAVLJAK MILAN-OROŽ ALOJZ-DR. POKORN MIRKO-POKORN KATJA-VUHERER DRAGO-VIŠNER ALBIN-RADANA VAS: BRGLEZ AVGUST-LAJLER ALOJZ-OČKO IVAN-PEKOŠEK MARTIN PADEŠKI VRH: BRDNIK LEOPOLD-MERNIK FRANC-RAVNJAK JOŽEF RESNIK HREN ALOJZ-ŠVAB MARTIN SKOMARJE: KAMENIK STANKO-LEDINEK JAKOB-MIKEK PAVEL-ŠVAB KARL-VODOVNIK ALOJZ KOROŠKA VAS: KROPEJ JOŽEF-MERNIK JURIJ-RUTNIK JANEZ DOBROVA: KALEB DOMINIK-OROŽ MAKS-OROŽ VIKTOR-PODGRAJŠEK IGNAC LOŠKA GORA: KOS FRANC GRAČIČ: LAMUT VLADIMIR PLANINA: MRAINŠEK FRANC-SADEK STANKO KUNIGUNDA: MERNIK ANTON RESNIK: RUTOVNIK MATEVŽ RADANA VAS: KROPEJ JANEZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik; Bor1974, 29.IX.2020, slike 2, 3 in 4-17.X.2020
22.marec dopolnil podatke D.Divjak
12.9.2021 dopolnil S.Gradišnik. |
22.3.2021. 00:00 |
— |
22.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
12.9.2021 dodal fotografije, manjka črka S.
S.Gradišnik. |
Kip |
Zreče |
K.o.: 1100-ZREČE, št.parc.: 884/2 |
|
Grobišče padlih borcev, Dorfarje |
Na vaškem pokopališču je urejeno grobišče petih partizanov. Spominska plošča (100 cm x 65 cm) je iz belega marmorja. Poleg bronastega znaka ZB je ob strani vklesan stiliziran meč kot simbol častnega bojevanja. Vklesan napis je pozlačen. V ta grob so bili leta 1945 pokopani prekopani partizani, ki so padli pri Rdečem mlinu v Spodnjem Bitnju in po bližnjih hribih. Načrt za nagrobno ploščo je napravil gradbeni tehnik Metod Oblak. Odkritje je bilo 16. junija 1952. VIRI: Pomniki narodnega osvobodilnega boja v občini Kranj, str. 197-198. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 235. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=22368 EŠD: 22368 Avtor verzov na spomeniku je Tone Šifrer, slovenski pesnik, pisatelj in esejist, * 8. junij 1911, Žabnica, † 20. april 1942, Mauthausen (Iz Wikipedije, proste enciklopedije) |
Pokopališče leži zahodno od cerkve sv. Urha, južno od ceste Škofja Loka - Kranj, na Dorfarskem polju. Grobišče je v severozahodnem vogalu pokopališča. |
ZA SVOBODO DOMOVINE SO DALI ŽIVLJENJE JERUC JOŽE roj. 13.11. 1917 padel 27. 3. 1942 FIDERER JANKO roj. 18. 5. 1922 padel 17. 3. 1943 ROZMAN MAKSA roj. 13. 2. 1921 padla 10.12. 1943 PODLESNIK NIKO roj. 20.11. 1913 padel 27. 3. 1942 EN NEPOZNAN PARTIZAN SLAVA PADLIM JUNAKOM . IN JE TO ZADNJI SPOMIN IN ZAHVALA, KO IZ KRVI IN TRPLJENJE JE POGNALA DRUGAČNA POMLAD IN JE ZRASEL NOV DAN TONE ŠIFRER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014 |
10.3.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10.3.2023, na pobudo Zdenke Primožič dodal v opis podatke o avtorju verzov na spomeniku |
spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2028 Dorfarje, parc. št. 280/6 |
|
Lojze Verzel |
Februarja 1945 so partizani priredili na domačiji Jožefe Krašovec, št. 31, partizanski miting. Udeležencem je govoril Janko Jurkovič, član okrajnega odbora OF Ljutomer-Gornja Radgona in jih seznanil s političnimi dogodki doma in po svetu ter s pomembnimi sklepi II. zasedanja AVNOJ-a. V sadovnjaku Franca Pelca, ob cesti je postavljen spomenik Lojzetu Vrzelu, ki so ga vlasovci po mitingu ubili.
Po Sistory je datum smrti 27. 12. 1944. |
V vrtu za živo mejo pri hiši Franca Pelca, Dragotinci 29 a. Plošča je obrnjena proti živi meji, zakrivajo jo rože, če je ne bi pokazal domačin, je ne bi našla. |
V spomin našemu rojaku |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 17. 10. 2023, dopolnil opis. |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo, popravil lokacijo na zemljevidu in označil kot obstoječe. M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Spomenik |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
— |
|
Josip Broz - Tito in konferenca KPJ |
V hiši Mihe Novaka v Tacnu je 9. in 10. junija 1939 potekalo državno posvetovanje vodstva KPJ. Na zasedanju, ki ga je vodil Miha Marinko, se je zbralo 31 udeležencev, med njimi delegati iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Vojvodine. Referate so imeli Edvard Kardelj, Ivo Lola Ribar, Franc Leskošek - Luka in Aleksandar Ranković. Josip Broz Tito je imel osrednji referat z naslovom Stanje v partiji. Na stavbi je bila v spomin na posvetovanje na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana-Šiška vzidana spominska plošča, ki je bila svečano odkrita 25. maja 1952. Plošče danes ni več na nekdanjem mestu. Viri: "Več tisoč ljudi na slavnosti v Tacnu", Slovenski poročevalec, 26. 5. 1952, str. 1 (vir slike 2) (povezava). Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 91-92. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 50-51. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 79-80 (vir slik 1 in 3). |
Plošča je bila vzidana na stavbi na Ulici bratov Novak 37 v Ljubljanskem Tacnu (nekoč naslov Tacen 4), vendar je tam več ni. |
V TEJ HIŠI JE JUNIJA 1939 TOVARIŠ TITO VODIL VSEDRŽAVNO PARTIJSKO KONFERENCO |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
3.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Novo mesto, Plošča okrožni tehniki |
Po aretaciji delavcev v ilegalni tehniki v hotelu Metropol je bila ustanovljena nova tehnika, ki se je ustalila v ilegalnem stanovanju okrožnega sekretarja KPS Novo mesto Viktorja Avblja-Rudija nad Oblakovo trgovino na Glavnem trgu. Tu je delovala do konca maja 1942, ko je okrožno vodstvo zapustilo mesto, znova pa je delo steklo na območju Šmarjete. Plošča na hiši št. 21 je bila odkrita leta 1952. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 147 |
Novo mesto, na hiši Glavni trg 21 |
TU STA BILA OD JESENI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 9. 5. 2021 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo 27. 7. 2021. M. Hladnik |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 1673 |
|
Spomenik žrtvam Orehovica pri Šentjerneju |
Arh. Dane Balkovec, svečano odkritje je bilo 1. maja 1951 (po drugem viru 1957) na pobudo KO ZB NOV Orehovica. Osrednji spomenik padlim pod Gorjanci je iz pokončnega kvadra in manjšega kamna nepravilnih oblik s plitvim reliefom. Posvečen je 36 borcem in aktivistom ter 15 žrtvam fašizma. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 9. EŠD 8726 |
Pred osnovno šolo, ob cesti Orehovica - Hrastje. |
NI MAR BILO VAM NE SMRTI NE TRPLJENJA ZAHVALA VAM, KI STE PRELILI KRI
BORCI
OREHOVICA KORBAR KAREL RANGUS ANTON
BOŽIČ JOŽE JAKŠE ANTON
MASTNIK JOŽE ZAGORC JANEZ ZORKO JANEZ
HRASTJE SREBRNJAK FRANC FRANKO JANEZ
FRANKO VIKTOR FRANKO FRANC
TOLSTI VRH DULAR ANTON KRANJC FRANC
MEDLE FRANČIŠKA ŠIŠKO MARTIN
ZAGORC FRANC
CEROVI LOG MIKLAVČIČ FRANC
PRAPROČE MEDLE FRANC
POLHOVICA GRUBAR JANEZ POLČAR FRANC
GOR. STARA VAS LUZAR ANTON
DOL. MOKRO POLJE PAVLIN FRANC
NI MAR BILO VAM SMRTI NE TRPLJENJA
AKTIVISTI
OREHOVICA ZAGORC STANKO
TOLSTI VRH GORJANC ALOJZ
GOR. STARA VAS KOSMAČ JANEZ KOSMAČ JOŽE
PRAPROČE NANIČ FRANC RADOVAN FRANC
POLHOVICA ERŠTE ALBIN GRUBAR FRANC
ZAPUŽE KOŽELJ STANKO
LOKA PAVLIČ JOŽE
CEROVI LOG BREGAR FRANC GORIŠEK MARTIN
LIPEJ JOŽE
GOR. MOKRO POLJE AMBROŽIČ JOŽE
ŽRTVE
CEROVI LOG BRATKOVIČ MARIJA ERJAVEC MARIJA
ERJAVEC IVAN
LOKA RADOVAN MARTIN PAVLIČ ANA PAVLIČ JOŽE
POLHOVICA TURK FRANC
GOR. STARA VAS UČJAK ANTON
ZAPUŽE SIMONČIČ MARTIN
TOLSTI VRH BOŽIČ FRANC MALI JOŽE
PRAPROČE ZORAN PEPCA RAJK FRANC
KUPLENIK JOŽE PRISTAVE JERELE MARTIN
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 27.04.2019, nedokončano
31. 8. 2020 fotografije in besedilo vnesel A. Petrovič |
31.8.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Šentjernej |
— |
|
LIPNIK 3a - spominsko znamenje Okrožni tehniki Okrožnega odbora OF Novo mesto |
EŠD: ni Kamnita plošča, svetle barve, velikosti 0,40 m x 0,60 m, z vklesanim napisom, je vzidana na obcestni strani hiše št. Lipnik 3a, med vrati glavnega vhoda in vrati v pomožne prostore, 1,80 m od tal. Čez cesto nasproti hiše Lipnik 3a, je ob cesti še spominsko znamenje - spomenik padlemu Eržek Mihi. V hiši Marije Eršte na Lipniku, Kuharjevi zidanici, je v letu 1944 delovala
tehnika okrožnega odbora OF Novo mesto. Spominska plošča na Erštetovi hiši, št.
3, je urejena po zamisli Jožeta Zamljena, on je prispeval tudi besedilo; odkrita
15.5.1954. |
Trebnje - Češnjevek (tudi Črešnjevek) Meglenik - Lipnik 3a,
|
V TEJ HIŠI JE BILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16.12.2023, po obvestilu Zdenke Primožič
T.Bizjak in L.Strajnar - 23.5.2024 |
23.5.2024. 00:00 |
— |
Nekdanja Kuharjeva zidanica na Erštetovi hiši Lipnik št.3, je sedaj stanovanjska hiša v lasti družine Žurga, naslov Lipnik št.3a. |
plošča, kamen-memorialna dediščina |
Trebnje |
k.o.1418 - Lukovek
parc. št.: 2944/3 |
|
Mengeš - Grobišče talcev na Zaloki |
Grobišče tridesetih talcev, ustreljenih tu 1944. Pripeljali so jih iz zaporov v Begunjah. Zvezali so jih po pet in jih postrelili s strojnico, medtem ko so morali teči proti Pšati. Oficir je potem še vsakega posebej ustrelil v glavo in jih pustil ležati do večera, ko so jih pokopali v skupinski grob. Kljub prepovedi so ga domačini okrasili s cvetjem. Poboj je bil maščevanje za partizansko likvidacijo šestih okupatorjevih sodelavcev, pred tem aktivistov OF. To so bili Slavko Kvartič in Bojan Sever iz Domžal, Alojz Mejač iz Komende, Franc Lipar iz Nasovč, Alojz Plemelj iz Cerkelj, Franc Polak iz Mengša. Eno skupino so justificirali pod sv. Trojico, drugo na Gobavici 29. nov. 1943, trupla pa so zmetali v brezno. Decembra so tu ustrelili še Janeza Savška, belogardistična simpatizerja Stanka Rihterja in Franca Šuštarja. Po krvavi rokavici so Nemci našli trupla in jih izvlekli iz brezna, nato pa za kazen 8. jan. 1944 postrelili talce. Bronasti kip je izdelal Jakob Savinšek. Na petih granitnih ploščah so imena talcev, na šesti pa datum eksekucije. Spomenik je bil odkrit 15. maja 1949.
Fotografija 4/3: Avtor ni naveden, Spomenik talcem v Mengšu, Občinski poročevalec, Leto VIII, Posebna številka, Domžale, 15. junija 1969, 1969, str. 6–7/16. Elektronski vir: Občinski poročevalec, Posebna številka15. junij 1969, str. 6–7 Dostop: 5. 3. 2024. |
Ob robu gozdnatega hriba Gobavica, zahodno od skakalnic na Zaloki pri Mengšu. Dostop do skakalnic z avtom od mosta čez Pšato na cesti Kranj-Mengeš, od tod naprej 100 m peš po stezi.
Pod skakalnico je tudi spomenik štirim mladim skakalcem, ki so umrli v prometni nesreči 1998. |
prvi kamen 8.1.1944 SO PRELILI KRI ZA SVOBODO TALCI . drugi kamen SPARAVELLI JULIO ŠILER ANTON ŠINIGOJ BOJAN ŠUŠTAR FRANC TRUSSINI GUERIAN URŠIČ VINCENC . tretji kamen OKORN KAREL PETRIČ IVAN POŽAR JOŽEF RAHOJ FRANC ROJC ANTON SIMČIČ LADISLAV . četrti kamen KRAŠOVEC LEOPOLD LACER IVAN LOVŠIN JAKOB MEDVEŠČAK ANTON MRAK FRANC NOSAN IVAN . peti kamen FLORJANČIČ IVAN GIONETTI VIKTOR GOLOB FRANC JANC FLORIAN JERŠIN IVAN KOBAL STANISLAV . šesti kamen ACCERBONI MARIO BELJAN KAREL BRCAR FRANC BRIZIL IVAN BRUS MILAN ČESEN KAREL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2018 |
15.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 7.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na članek v časopisu in fotografijo 4/3 iz leta 1969.
M.Kermavnar, 15. 12. 2024, po predlogi Mojce Luštrek popravil bededilo na spomeniku in dodal kolaže 3/2, 4/4 in 4/5 Luštrek Janija. |
nagrobniki in kip talca |
Mengeš |
1938 MENGEŠ, 1917/3 |
|
Matija Blejc - Matevž |
Blejčev grob je v obliki nizkega peterokotnika z brinom na sredi. Odkrit 27. julija 1964. Besedilo je sestavil France Bevk.
.Geslo: herojgrob1234 |
Severno od cerkve sv. Mihaela, vzhodno od male kapelice rodbine Stare (siva streha), v bližini drugih dveh partizanskih grobov.
Iskalnik grobov: MENGEŠ, P:C, V:006, S:003 |
KoT CVET SI VSTAL IZ RoDNIH TAL TUKAJ POČIVA KOMANDANT KOKRŠKEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2018 |
15.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.7.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Zdenke Primožič |
šesterokotni kamen |
Mengeš |
1938 MENGEŠ, 273 |
|
Apače |
Besedilo na starem spomeniku: Na tem mestu počivata borca II. grupe odredov, padla 25. 8. 1942 v borbi za svobodo slovenskega ljudstva. Slava padlima junakoma. Padla partizana sta bila četni komisar v Kranjčevem bataljonu Jože Vidergar - Senko in borec z imenom Škorc. Bila sta prva dva padla partizana na Koroškem. II. grupa odredov se je znašla na Koroškem pri poskusu preboja z Dolenjske na Štajersko, potem ko ji na južni strani Karavank to ni uspelo. Partizani so se utaborili nad kmetijo Lesjak na Robežah. V spopadu naj bi padlo 10 Nemcev. Vidergar je bil doma iz Polja pri Ljubljani, ilegalno ime si je nadel po hčerki. Ranjen v trebuh se je z bombo sam pokončal. Prvo ime na spomeniku je Jožef Kanzian, najstarejši Lesjakov sin, ki je padel 28. 12. 1944 na Zavrhu. Tam je na spominski plošči pisalo: Jožef Kanzian, p. d. Lesjakov sin v Robežah, je na tem mestu izgubil mlado življenje, ki mu ga je vzela kroglja, ko jo je sprožil hitlerjanski hlapec. Rojen 2. 9. 1927, padel 28. 12. 1944. Padlim za svobodo, 22-24
|
Pokopališče v Apačah (Abtei), Avstrija
hiša v bližini: Gallizien, Abtei 2 |
PADLIM JOŽEF KANZIJAN ŠKORC JOŽE VIDERGAR SENKO ZVEZA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano |
1.5.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3 |
klesan kamniti blok z reliefom |
Avstrija |
— |
|
Ljubljana - Padli delavci Tovarne kleja |
Spominska plošča dvanajstim padlim borcem, talcem in internirancem, ki so
delali v Tovarni kleja, je bila odkrita leta 1949 na pročelju tovarne na
Šmartinski cesti 50. Kasneje je bila prestavljena na Žale. |
Na pokopališču Žale v vogalu polja C90, na notranji strani zidu. |
(zvezda) ZA SVOBODO DOMOVINE SO DAROVALI ŽIVLJENJE BORCI - PARTIZANI DOVČ RADO HERFORT IVAN MOŽINA FRANC OVSENJAK JANEZ PER CVETKO TURK IVAN GODEC FRANC TALCI JEREB ANTON INTERNIRANCI RUDOLF IVAN RATAJC MIHAEL BOZOVIČAR URBAN PER MARIJA . SLAVA PADLIM JUNAKOM 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 30.3.2022 |
30.3.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.12.2022, dodal fotografijo 3/2 Mojce Luštrek |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K.o.: 1735 - STOŽICE, št.parc.: 1633/10 |
|
Dolnji Suhor, pokopališče, Govednik Anton |
SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Govednik, Oče: Anton, Mati: Marija, Datum rojstva: 22.05.1919, Kraj rojstva: Dolnji Suhor pri Metliki, Kraj bivanja: Dolnji Suhor pri Metliki, Zakonski stan: samski, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 05.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Šentjanž-Krmelj, Kraj pokopa: Sv. Jakob »3. GOVEDNIK Anton, komandir 1. čete 3. bataljona. Doma je bil iz Suhorja pri Metliki. Ob napadu na Šentjanž 5. decembra 1944 je bil težko ranjen. Soborci so ga uspeli izvleči iz boja, a je kmalu umrl. (Vir: M. Pavlin, 15. brigada, str. 341)« (Silvo Grgić, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 1. del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije v Ljubljani, 2002, str. 276) |
Pokopališče Dolnji Suhor, severno od cerkvenega zvonika, ob zidu zunaj starega dela pokopališča
Hiša v bližini: Bereča vas 73
|
GOVEDNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16. 11. 2023, po slikah in besedilu Mojce Luštrek |
2.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 2. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Zločini okupatorjevih sodelavcev. |
družinski nagrobnik |
Metlika |
K. o. 1505 Bušinja vas, parc. št. 3223/7 |
|
Grob štirih borcev |
Ena plošča je bila očitno naknadno dodana; navedeni sta le 2 imeni padlih borcev. Ploščo Ivanu Reberniku so postavili njegovi svojci, ploščo štirim padlim borcem pa pionirji Osnovne šole Rudolfa Robnika v Poljanah nad Škofjo Loko. Tu so padli Ivan Rebernik, Karol Zim Silni, Viktor Srečnik in Ludvik Benedičič. Trupla so pokopali po vojni na rob gozda v Dobjem pri Srednji vasi na drugi strani Sore.
|
Iz Žabje vasi naprej ob potoku mimo modro pobarvanega kozolca na travniku na drugi strani potoka. Čez potok levo zavije pešpot proti Vinharjem, a mi pri kažipotu za Vinharje skrenemo levo v smrekov gozd približno 200 m navzgor ob suhi strugi potoka; grob se nahaja v Čudetovem gozdu v Žabenski grabi. |
Tukaj počivajo štirje borci Poljanske čete padli 23. III. 1942 Slava jim! Pionirji osnovne šole Rudolfa Robnika Rebernik Ivan X 16. 8. 1921-23. 3. 1944 Srečnik Viktor 1913-1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
7.2.2022. 00:00 |
— |
Grobišče petih borcev, projektant Franc Potočnik, uredili svojci, odkrit 23. 3. 1955. Po kartoteki MNZ M. Hladnik 7.2. 2022 |
3-delni kamen |
Gorenja vas |
— |
|
Jevnica |
Spomenik, odkrit leta 1961, ima obliko visokega kvadrastega kamnitega obeliska, ki se na sredi rahlo razširi. Spredaj vklesano posvetilo z imeni v NOB padlih domačinov, ob straneh pa reliefni listnati vejici. EŠD 26797 |
Na peščeni ploščadi na južni strani križišča sredi vasi.
Hiša v bližini: Jevnica 33 |
V SPOMIN BENČIČ MARICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 8. 2017 |
16.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16.12.2024, dopisal imena na spomeniku po fotografijah 3/2 do 3/5 Zdenke Primožič. |
steber |
Litija |
1837 KRESNIŠKI VRH, 1385/12 |
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}