Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
8373
Ljubljana, Žale, Družina Ziherl (Branko, Josip, Miloš, Ana, Boris)
Ljubljana, Pokopališče Žale, oddelek zid B, vrsta L2, grob 9

                R O D B I N A  Z I H E R L

BRANKO  * 9. 9. 1916   PADEL 1942 V KOČEVSKEM ROGU
JOSIP  * 7. 3. 1887  UMRL V DACHAU
MILOŠ  * 4. 8. 1914 -- 3. 2. 1945 V PARTIZ. BOLNICI
ANA ROJ. KOBAV  * 28. 7. 1887 -- 24. 3. 1958
BORIS  * 25. 9. 1910 -- 11. 2. 1976

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 1. 6. 2023, po slikah in besedilu M. Luštrek
1.6.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11
7194
Slivno

O postaviteljih plošče:

Jusi oz. srenje se v Italiji združujejo v agrarne skupnosti na ravni pokrajine, te agrarne skupnosti se nadalje združujejo v deželne agrarne skupnosti, predstavniki deželnih agrarnih skupnosti pa sestavljajo »Državno konzulto za skupno lastnino«, ki je organizirana na ravni države Italije in ima sedež na Padričah.

Na Z pročelju cerkve sv. Marije Magdalene v Slivnem.

                 PADLI VAŠČANI V N. O. B.
                           1939     1945
.
KOCMAN RADO              1925    1944    VOLČJI GRAD
KOSMINA SILVESTER    1923    1943    ŠKRILJE
KRALJ ALBERT               1927    1945    PRESTRANEK
LEBAN ALFONZ              1903    1945    MAUTHAUSEN
LEBAN MILAN                 1921    1945    SLIVNO
LEBAN MAKS                  1925    1945    MOSTAR
LEGIŠA MILAN                1926    1945    MOSTAR
MASTEN JOSIP               1926    1944    DRVAR
MAKOLE FRIDERIK        1917    1943    VRABČE
REBULA MIRKO              1917    1945    SLIVNO
UDRIH IVAN                     1902    1945    OPČINE
.
              ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
                          1939     1945
           TERČON MARTA      1924    1944
           KRALJ ROSANDA    1923    1945
           KRALJ VIDA              1919    1945
.
POSTAVIL JUS SLIVNO 1. DECEMBRA 2013

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 5.2.2022
7.2.2024. 00:00
M. Kermavnar, 7.2.2024, dodal besedilo na spomeniku.
Spominska plošča
Italija,
7008
Spomenik na sotočju Merčevega potoka in Vidmovca
Nad vasjo Gosteče je spomenik posvečen šestim partizanom, ki so padli v sovražnikovi hajki jeseni 1944. Spominsko obeležje sestavljajo kamnit zid debeline 20 cm, širine 159 cm in višine 147 cm, izdelan iz žaganih kvadrov hotaveljskega marmorja in dve napisni plošči. Zgornja 75 x 45 cm in spodnja 40 x 112 cm, iz sivega marmorja. Odkrito je bilo novembra 1981, vzdržuje ga krajevna skupnost Trata.

Na gozdnih pobočjih nad vasjo Gosteče so imeli leta 1943 svoj sedež okrajni odbori OF,  ZMS in SKOJ ter Okrajna gospodarska komisija Škofja Loka, v začetku leta 1944 pa tudi Okrajni komite KPS za Škofjo Loko. Jeseni 1943 se je sem priselila še puškarska delavnica A-13 Gorenjskega odreda. Tu se je odvijala široka politična dejavnost, kar sovražniku ni ostalo prikrito, še posebno ne škofjeloškim domobrancem.

24. oktobra 1944 so Nemci in domobranci odkrili sedež gospodarske komisije in ob tem ubili načelnika Antona Čadeža. Ranjenega so strahovito mučili in nato ustrelili. Hkrati z njim so ujeli mladega partizana, ki pa grozljivega mučenja ni zdržal in je izdal sedeže omenjenih organizacij. V veliki hajki 11. novembra 1944  so sovražniki obkolili celotno zaledje do demarkacijske črte in v zavetišču puškarske delavnice ujeli in ustrelili pet borcev.

Padli borci:
Ivan Bergant - Nejko, rojen 31. avgusta 1926 v Preski pri Medvodah, v partizane je vstopil 2. februarja 1944, bil je kurir postaje G-23 pod Studenčicami.
Ludvik Bizjak - Luka, rojen 19. avgusta 1922 v Preski pri Medvodah, v partizane je vstopil 1. junija 1944, bil je član gospodarske komisije rajona Medvode.
Anton Čadež, rojen 12. januarja 1914 v Delnicah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 13. marca 1944, ranjen, ujet in ustreljen je bil 24. oktobra 1944.
Jože Debenc - Lubnikar, rojen 26. februarja 1909 pri Sv. Barbari, lesni delavec, v partizane je vstopil 20. marca 1944, bil je ekonom v puškarski delavnici.
Stanko Jamnik, rojen 4. novembra 1916 v Podreči, kurir, vzdrževal je zvezo prek Save in se znašel ob sovražnikovi hajki na tem območju.
Adolf Mihelič - Kofendež, rojen 5. februarja 1907 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil 8. junija 1943, bil je v puškarski delavnici.

Spominska plošča posvečena tu navedenim padlim je tudi na gasilskem domu na Gostečah.

 

Viri:

Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 141-143.

Franc Podnar: https://zbnobskofjaloka.weebly.com/goste269e.html

 

Spomenik je na sotočju Merčevega potoka in Vidmovca J od Gosteč. Dostop do obeležja po grapi iz vasi Gosteče 0,4 km.

      Zgornja plošča ima napis:
  NA TEM PODROČJU SO 11.11.1944
                          PADLI
DEBENC JOŽE      ROJ. 1909 - BARBARA  
MIHELIČ ADOLF      ''      1907 -       SUHA
BIZANT LUDVIK       ''      1922 -    PRESKA  
BERGANT IVAN       ''      1926 -    PRESKA
JAMNIK STANKO     ''      1916 - PODREČA
ČADEŽ ANTON        ''      1916 -   DELNICE               
              PADEL 24-10-1944                 
                SLAVA PADLIM 
.
     Spodnja plošča ima napis:
V BLIŽNJI OKOLICI SO V ČASU NOB
IMELI SVOJ SEDEŽ: OKRAJNI ODBORI OF,
KPS, MLADINE IN SKOJ-A, GOSPODARSKA
KOMISIJA ŠKOFJA LOKA, TER PUŠKARSKA
DELAVNICA IN NOVOUSTANOVLJENA KOMANDA
MESTA ŠKOFJA LOKA
.                            ZB NOV GODEŠIČ
                                ZB NOV TRATA

Obstoječi spomeniki
Lado Nikšič
25.10.2021. 00:00
kamnit zid z dvema napisnima ploščama
Škofja Loka
991
Bonini, Karel Božič

Avtor spomenika in pobudnik postavitve je tovariš Serafin Turk rojen leta 1933 iz Pobegov.

Za ureditev skrbi Združenje ZB Pobegi.

Spomenik je sezidan iz grobo obdelanih kosov sivega kamna, na sredi je vzidana črna granitna plošča z napisom in zvezdo v rdeči barvi. Odkrit je bil  4. 7. 1976 v spomin na tem mestu padlemu borcu Komande Mesta Koper Karlu Božiču - Juretu.

  • EŠD 28420
  • JSNP 124
Iz vasi Boninov po cesti proti Pradam - Bertokom, med cesto, ki iz Boninov pelje v Vanganel in poljsko potjo, nasproti hiše Bonini 32, v zaselku Cerej nad Bertoki.

NA TEM MESTU JE ŽRTVOVAL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE ZA SVOBODO DNE, 21. 03. 1945 BOREC BOŽIČ KAREL KOMANDE MESTA KOPER.

Ivan Zorč 19. 02. 2017
30.4.2021. 00:00
M. Hladnik
Spomenik
Koper
2604 BERTOKI, 3014/2
9457
Sv. Peter, pokopališče, Kocjančič Franc in Emil

Emil Kocjančič: Sistory navaja: Ime in priimek: Emil Kocjančič, Oče: Štefan, Mati: Ana, Datum rojstva: 17. 10. 1923, Kraj rojstva: Sv. Peter, Kraj bivanja: Sv. Peter, Stara občina: Piran, Nova občina: Piran, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 27. 04. 1943, Kraj smrti/izginotja: Cagliari, Kraj pokopa: Cagliari, Država pokopa: Italija. Vojni status: italijanska vojska, Vzrok smrti: žrtev bombardiranja na letališču v Cagliariju.
Emil Kocjančič, Sistory
_____________________________________________________________________  

Franc Kocjančič: Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Kocjančič, Oče: Štefan, Mati: Ana, Datum rojstva: 05. 10. 1925, Kraj rojstva: Sv. Peter, Kraj bivanja: Sv. Peter, Stara občina: Piran, Nova občina: Piran, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 02. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Lisec (v gmajni), Kraj pokopa: Vrhovo.
»KOCJANČIČ FRANC (Štefan), Sv. Peter, rojen oktobra 1925, pripadal 4. SNOUB »Matije Gubca«, padel v Dobrniču na Dolenjskem« (Jože Hočevar [Ur.], Seznami žrtev po občinah, Piran, Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str. 793)

»KOCJANČIČ Franc, partizan. Rodil se je oktobra 1925 pri Sv. Petru, Piran. Padel je pri Dobrniču, verjetno 29. aprila 1944. (Vir: Zlata knjiga ZZB Piran, str. 34; L. Ambrožič, Gubčeva brigada, str. 633)
(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 88)
Opomba: Podatek o dnevu in mesecu smrti je v Sistory (2. 5.) drug kot v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev (29. 4.).
Franc Kocjančič, Sistory

Pokopališče Sv. Peter/Piran,Iskalnik grobov Piran, Oddelek: 20, Vrsta: 0 Številka groba: 57. [Elektronski vir] Iskalnik grobov Piran Dostop: 30. 12. 2024.

[križ]
KOCJANČIČ
[v uniformi na fotografiji v medaljonu]   

Emil                     1923  -  1943 

Franc                   1925  -  1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 4.1.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.
4.1.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Piran
K. o. 2633 RAVEN, parc. št. 1308
8482
Zgornje Gorje, pokopališče, Dežman Jože

Sistory navaja Ime in priimek: Jožef Dežman, Oče: Jožef, Mati: Marija, Po domače: Pri Miševcu v Sebenjah, Datum rojstva: 01. 08. 1910, Kraj rojstva: Podhom, Kraj bivanja: Sebenje, Datum smrti/izginotja: 23. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Spodnja Radovna, Kraj pokopa. Zgornje Gorje.

»[…] 22. DEŽMAN JOŽE Rojen 1900 v delavski družini v Podhomu in zaposlen v jeseniški tovarni. Že pred vojno je sodeloval v naprednih društvih. Po okupaciji je kmalu začel pomagati partizanom, v NOV pa se je vključil 12. aprila 1944. Postal je član rajonskega odbora OF in član KP. Padel je ubit iz zasede v Radovni dne 23. julija 1944.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 436 – ob fotografiji)

Pokopališče Zgornje Gorje

[križ]
         DEŽMAN
JOŽE    1910   - 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič.
20.7.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Gorje
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2
4506
Plošča relejni postaji P-7

.Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

Iz D. Trebuše po cesti Gorenjo Trebušo. Ko prispemo do križišča, kjer stoji mosrednji spomenik je na desni strani stavba starega Zadružnega doma. Plošča je na stavbi ob vhodu.

V GORENJI TREBUŠI JE V ČASU 
NOV DELOVALA OSREDNJA 
RELEJNA KURIRSKA POSTAJA P-7 
IN ŠTAB II.RELEJNEGA SEKTORJA 
PRIMORSKA.
.
Bolj kot življenje 
ste svobodo ljubili, 
ne smrt ne trpljenje 
vas nista zlomili.
S svojo ste žrtvijo 
nas vse zadolžili, 
si srčno zahvalo 
nas vseh pridobili.
.
          PADLI KURIRJI P-7:

EDVARD BAGON         1910-1945
JOŽEF FELC                1918-1943
CVETKO KOVAČIČ     1925-1943
ŠTEFAN KUMAR         1920-1945
ALOJZ PAVŠIČ            1925-1945
DARKO ŠULIGOJ        1927-1945
VIKTOR TRATNIK        1911-1945
STANISLAV VOVK       1922-1944

       SOBORCI IN VAŠČANI 1983

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič, 28.9.2019
25.5.2023. 00:00
M.Kermavnar, 25. 5. 2023, prestavil zvezdico na dejansko lokacijo na hiši štev. 41popravki in dopolnitve besedila M. Luštrek
Spominska plošča
Tolmin
9142
Ihan, pokopališče, Kvas Anton

Sistory navaja: Ime in priimek: Anton Kvas, Oče: Jurij, Mati: Marija, Datum rojstva: 30. 05. 1902, Kraj rojstva: Prelog, Kraj bivanja: Prelog, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): mizar, Datum smrti/izginotja: 05. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Sv. Križ pri Moravčah, Kraj pokopa: Ihan.

»188. KVAS Anton-Damjan, iz Preloga pri Domžalah, aktivist OF. Najprej so kamniški domobranci ujeli dva kurirja v Vinjah. Drugi dan, 5. oktobra 1944, so ujeli njega in tri aktiviste in jih ubili. (Vir: Dr. Tone Ferenc, Ljudska oblast v kamniškem okrožju 1944, str. 171, Zbornik, Kamnik 1479–1979)«
(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 178)

Iskalnik grobov Domžale, Ihan

Pokopališče Ihan, Iskalnik grobov Domžale, Ihan, P: C, V: 1, S: 1 1 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 12. 6. 2024)

[razpelo]
RODBINA KVAS

ANTON      30. 5. 1902  -  5. 10. 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 12.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič
12.6.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151
6160
Brje, Plošča posvečena padlim v NOB in žrtvam

Napisna plošča je pravokotne oblike (124  120 cm)iz sivega marmorja, napis je vklesan in obarvan. Datum odkritja: 5.5.1955

Vir foto 1 in 2: Google maps

Vir foto 4/2: Zavod za spomeniško varstvo Gorica, 1982

Vsa imena na plošči so napisana na bližnjem spomeniku padlim.

Na cestni fasadi (nekdanje) osnovne šole, Brje 53 26.8.2021 je fasada šole sanirana. Na njej ni nobene spominske plošče, ki je vidna še na Street View iz leta 2013. Usode plošče nisem raziskoval. V zgradbi je sedaj Center za promocijo in predelavo kmetijskih pridelkov. MK


                     PADLIM
                         ZA
[zvezda]    SVOBODO    [zvezda]

                     BORCI

BIRSA MIROSLAV                   1918 - 1943
BIRSA FLORA                         1924 - 1943
BIRSA VOJKO                         1926 -1944
BIRSA SREČKO                      1920 - 1944
BESEDNJAK RUDI                  1927 - 1944
COLJA STANKO                      1925 - 1944
CINK MIRKO                           1915 - 1945
FURLAN BRANKO                  1918 - 1943
FURLAN AVGUŠTIN               1916 - 1945
HARP VIKTOR                        1922 - 1944
HARP RADIVOJ                      1926 - 1945
KODRIČ ANTON                     1926 - 1945
LIČEN ŽITKO                          1912 - 1943
LOZAR MIRKO                        1925 - 1944
LIČEN BORIS                          1924 - 1945
OREL RADO                            1917 - 1944
PEČENKO DRAGOTIN           1912 - 1945
PEČENKO SLAVKO                1913 - 1945

        ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA

ŽUPNIK BANDELJ ERNEST   1915 - 1945
CIGOJ ALOJZ                          1913 - 1944
ČRMELJ VIKTOR                    1895 - 1945
FURLAN IVAN                         1904 - 1945
LIČEN STANKO                      1907 - 1942
TRPIN FRANC                        1890 - 1943
VIDMAR FRANC                     1864 - 1945

                     SLAVA JIM!
                                          BRJE, 5.5.1955                

5. 5. 1955
Uničeni spomeniki
M. Kermavnar
28.8.2020. 00:00
30.12.2025. 19:01
6.7.2021 dodal posnetka D.Divjak M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografije 3, 4/1 in 4/2 ter sprememba lokacije
Spominska plošča
Ajdovščina
2395 Brje, 859/3
9143
Ihan, pokopališče, Rape Vladimir in Marjan

Vladimir Rape: Sistory navaja: Ime in priimek: Vladimir Rape, Oče: Jože, Mati: Alojzija, Po domače: Rapetov, Datum rojstva: 25. 07. 1925, Kraj rojstva: Zaboršt, Kraj bivanja: Zaboršt, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 13. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Martinj vrh, Kraj pokopa: Ljubljana.

Opomba: Podatek o dnevu rojstva je v Sistory (25.) drug kot na nagrobniku (6.).Vladimir Rape je napisan tudi na spomeniku v Spominskem parku pri cerkvi Sv. Martina v Stražišču pri Kranju.
___________________________________________________________________

Marjan Rape: Sistory navaja: Ime in priimek: Marijan Rape, Oče: Jože, Mati: Alojzija, Po domače: Rapetov, Datum rojstva: 09. 09. 1927, Kraj rojstva: Domžale, Kraj bivanja: Zaboršt, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti/izginotja: 28. 09. 1945, Kraj smrti/izginotja: pri Drganjih Selih, Kraj pokopa: Dolenjske Toplice. 

Opomba: Sistory navaja letnico smrti 1945. Marjan Rape je napisan tudi na spominski plošči 13 padlim dijakom srednje šole v Domžalah.

Iskalnik grobov Domžale, Ihan

Pokopališče Ihan, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Ihan, P: C, V: 1, S: 7 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 12. 6. 2024).

[križ]
RAPETOVI

MARJAN         9. 9. 1927   pad. 28. 9. 1944
VLADIMIR       6. 7. 1925   pad. 13. 2. 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 12.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič
12.6.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151
5229
Žarščina


V zaselku Žarščina je delovala v baraki nad vasjo telefonska centrala. Bila je izdana in enota X. Mass jih je obkolila ter tri partizane ustrelila.

Iz Kanala se peljemo na Lig in po Kanalskem Kolovratu proti Brdam. Pod Korado, kjer je križišče in spomenik prisege borcem zavijemo desno in se spustimo po cesti do zaselka Žarščina, kjer je spoominska plošča. Plošča je bila obnovljena v mesecu marcu 2020.


V LETIH 1944 -1945 JE DELOVALA 
V ZARŠČINI TELEFONSKA CENTRALA 
ZVEZ 9. KORPUSA NOV IN POJ
[zvezda]
IZ TE CENTRALE SO PADLI V TEM KRAJU 
BORCI TELEFONISTI:
MUŽINA JOŽEF IZ PODGORE - ITALIJA
PERŠOLJA DRAGUTIN IZ GONJAČ
RUSJAN IZIDOR IZ KOZANE
             SLAVA JIM!
                                  VEZISTI NOV
1986 LETA                 IN KRAJANI

1986
Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič
6.4.2020. 00:00
27.12.2025. 17:32
Spomenik
Kanal ob Soči
2275 PLAVE, 1752
8574
Dunaj -- selske žrtve

Na marmorni plošči je pod besedilom pritrjenih 13 lesenih jagod in leseno rezilo sekire, ki simbolizirajo glave žrtev in giljotino.

V spominsko sobo, v kateri je ta plošča, vodijo vrata z napisom "GEDENKSTÄTTE". Skoznja vstopimo v predprostor, ki je za sedaj prazen, a predsednik sodišče Friedrich Forsthuber je napovedal, da bo spomladi 2024 v njej urejena širša predstavitev žrtev nacionalsocialističnega sodnega režima. Na nekdanje morišče vstopimo skozi naslednja vrata z napisom "ZUM HINRICHTUNGSRAUM". Na levi steni je velika fotografija giljotine, s kakršno so nacisti pokončevali obsojence. V kotu, obloženem s keramičnimi ploščicami, je oltar in ob njem pipa, na katero je bila pritrjena cev za splakovanje krvi. Na tleh je odtok za kri, sedaj prekrit z mrežo -- stojalom za sveče. Vse spominske plošče so na desni steni. Na zadnjo steno je obešenih več trakov v barvah avstrijske zastave in z napisom "Niemals vergessen".
.

Po priključitvi Avstrije k Tretjemu rajhu leta 1938 so bili mnogi tamkajšnji Slovenci vpoklicani v Wermacht. Nekateri se pozivu niso odzvali, ampak so se skrili, mnogi na ozemlje sosednje Jugoslavije. Podobno velja za nekatere, ki so vojaščino že služili. Med njimi je bil tudi Tomaž Olip iz Sel. Ko so Nemci leta 1941 zasedli še Jugoslavijo, se je vrnil v domačo vas in si junija 1942 v Hlipovčnikovem jarku zgradil skrivni bunker. Tako kot številni drugi dezerterji, ki se jih je oprijel naziv »zeleni kader«, je velikokrat pomagal partizanom, a se jim ni pridružil. Po izdaji zajetega Petra Blažiča je gestapo 1. decembra vdrl v bunker ter v njem prijel Olipa in Jaka Oražeja. V bunkerju je našel tudi Olipov dnevnik. V prvih mesecih 1943 so sledile številne aretacije koroških aktivistov, nekaterih razkritih tudi na podlagi Olipovega dnevnika. Proti 134 je celovški gestapo vložil ovadbe zaradi veleizdaje. Petintridesetim, vključno z omenjenima, so začeli na ljudskem sodišču v Celovcu soditi 7. aprila. Zloglasni sodnik Roland Freisler, ki je za to priložnost prišel iz Berlina, jih je dva dni kasneje trinajst obsodil na smrt. Prepeljali so jih v »sivo hišo« na Dunaj, kjer so jih 29. aprila obglavili z giljotino. Čeprav niso bili vsi prav iz Sel, ampak so bili nekateri tudi iz okoliških krajev, so znani kot "selske žrtve". (Povzeto po Brigitte Entner: Kaj človek vse doživi!/Was der Mensch alles erlebt! Mohorjeva družba, Celovec 2018)

.

Ploščo so ob 50. obletnici zločina postavili Center avstrijskih narodnosti in vaščani Sel.

.

Soba je javnosti dostopna vsak prvi torek v mesecu ob 15. uri. O tem obveščata stekleni plošči v nemščini in angleščini obakraj vhoda na sodišče.

.

Glej obeležje na cerkvi na avstrijskem Koroškem, Sele - Fara

Dunaj, Plošča je nameščena v spominski sobi (nekdanjem prostoru za usmrtitve) v pritličju deželnega sodišča za kazenske zadeve ("siva hiša") na Landesgerichtsstrasse 11.
IM GEDENKEN AN DIE OPFER DER NS-GEWALTHERRSCHAFT,
DIE AUFGRUND IHRER VOLKSGRUPPENZUGEHÖRIGKEIT UND
IHRER DEMOKRATISCHEN GESINNUNG VERFOLGT WURDEN
V SPOMIN IN OPOMIN! NJIM NA ČAST! DICSÖSÉG
EMLÉKÜKNEK! ČEST JEJICH PAMATCE! PATIW
TUMENGE! ERRICHTET AM 50. JAHRESTAG DER ENT-
HAUPTUNG DER 13 OPFER AUS ZELL/SELE UND DEN
BENACHBARTEN SÜDKÄRNTNER GEMEINDEN. IN AUF-
RECHTER EHRERBIETUNG * ÖSTERREICHISCHES VOLKS-
GRUPPENZENTRUM * BÜRGER AUS ZELL/SELE * 29.4.1993

Nad to ploščo je še deset medeninastih plošč s 536 imeni žrtev nacionalsocialističnega sodnega režima v letih 1942 do 1945. Med njimi je tudi več slovensko zvenečih imen in seveda vseh 13 "selskih žrtev". Njihova imena so zapisana po nemško:
.
DOUJAK JOHANN
GREGORITSCH FRANZ
KELICH FLORIAN
KELICH ULRICH
OLIP MARIA
OLIP THOMAS
ORASCHE BARTHOLOMÄUS
ORASCHE JAKOB
ORASCHE JOHANN
PASTERK GEORG
PRISTOVNIK FRANZ
SCHUPANZ MICHAEL
WEINZERL FRANZ

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, po besedilu in fotografijah Mojce in Janija Luštrek
26.9.2023. 00:00
spominska plošča
Avstrija
3923
Partizanska bolnišnica R6 Javoršica-Loka pri Žusmu

Delno vkopan objekt pravokotnega tlorisa je zgrajen iz brun, prekrit s strešno lepenko, na katero je bila nasuta zemlja. Bolnica z oznako R6 je bila zgrajena leta 1944. V njej je bilo prostora za 12 ranjencev, bolničarko, kuharico in oskrbnika.

Obnovljena je bila leta 1977 in 2002.

EŠD 15616

https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Partizanska-bolnisnica-R-6-v-Javorsici/

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Ob lokalni cesti Loka pri Žusmu-Virštanj. Dostop: z avtom: iz smeri Gorica pri Slivnici—Dobrina—Virštanj do domačije na levi strani, označeno z informativno tablo. peš: od domačije Žlender-Bah (kjer se nahaja tudi ključ od bolnice) 700 m po kolovozu
Obstoječi spomeniki
Bor1974, 30.03.2019
30.3.2020. 00:00
Rekonstrukcija partizanske bolnišnice-zemljanke
Šentjur
8157
Ljubljana, Žale, Medvedšek Viktor

Sistory: Ime in priimek: Viktor Medvedšek, Datum rojstva: 16.01.1923, Kraj rojstva: Ljubljana, Dravlje, Datum smrti / izginotja: 08.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Allach/Dachau, Kraj pokopa: Allach

Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [11B], vrsta [2], grob [3]. Iskalnik grobov ga ne najde.

RODBINA MEDVEDŠEK 
VIKTOR   1923 - 1945   DACHAU

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek
9.3.2023. 00:00
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis.
Grob(išče)
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11
5620
PLOŠČA PADLIM GARIBALDINCEM

Informacija ANPI Čedad.

V Bači pri Modreju zavijemo za Podbrdo in po 2 km je na desni strani most - brv. Plošča je stebru mosta.

V NOČI 1. JANUARJA 1945 

JE NA TEJ BRVI ČEZ REKO BAČO BRIGADA "GUIDO PICELLI"

 JURIŠNE DIVIZIJE GARIBALDI-NATISONE, 

KI JI JE POVELJEVAL GINO LIZZERO "ETORE", 

KASNEJE ODLIKOVAN Z VOJAŠKO MEDALJO 

ZA HRABROST, PADLA V NACISTIČNO ZASEDO. 

V SPOPADU JE PADLO 17 PARTIZANOV, 

23 PA SO JIH UJELI IN ODPELJALI 

V IZGNANSTVO V NEMČIJO. 

SMRT FAŠIZMU- SVOBODA NARODU

  LETO 2020

.

LA NOTTE DEL 1°GENNAIO 1945, 

SU QUESTA PASSARELA ATTRAVERSANTE IL FIUME BAČA,

 LA BRIGATA "GUIDO PICELLI" DELLA DIVISIONE D`ASSALTO 

GARIBALDI-NATISONE, COMANDATA DA GINO LIZZERO "ETORE" 

 MEDAGLIA D`ARGENTO AL VALOR MILITARE, CADE VITTIMA 

DI UNA IMBOSCATA NAZISTA: 17 FURONO I PARTIGIANI UCCISI 

IN COMBATTIMENTO MENTRE ALTRI 23 VENNERO CATTURATI E

 DEPORTATI IN GERMANIA. 

MORTE AL FASCISISMO-LIBERA`AI POPOLI 

ANNO 2020

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič 1.september 2020 Dopolnil D.Divjak-18.januar 2021
18.1.2021. 00:00
18.1.2021-dopilnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Tolmin
K.o.: 2246-MOST NA SOČI, št.parc.: 1190/1
7525
Družina Planinc

Spominska plošča v spomin družine Planinc. Planinc Franc-Utaha je bil skavtski organizator in sekretar SKOJ v Celju. Julija 1941 je bil aretiran in 10. avgusta 1941 ustreljen. V akciji proti sorodnikom borcev, talcev in aktivistov NOV je bila avgusta 1942 družina aretirana in odgnana v koncentracijsko taborišče. 

  • Pomniki NOB občine Celje.

Planinc Franc, krojač, posledice intern.Planinc Jožefa, gospodinja, internirankaPlaninc Franc, krojač, talecPlaninc Anton, brivski pom., borecPlaninc Ivanka, gosp. pom., internacijaPlaninc Jožefa, šivilja, interniranka

Cinkarniška pot 2, Celje
[zvezda]
V TEJ HIŠI JE DO 1941 ŽIVELA
ZVESTA DRUŽINA PLANINČEVIH
FRANC, JOŽEFA,
FRANC, ANTON, IVANKA, JOŽICA,
DVA SINOVA, DVE HČERI IN MATI.

ŽIVLJENJE SO MORALI DATI
ZA NJIMI ŠE OČE. NJIH KRI
V SVOBODO KOT LUČ NAM ŽARI.
SMRT FAŠIZMU -- SVOBODO NARODU
ZVEZA BORCEV NOV GABERJE
22. XII. 1957

Obstoječi spomeniki
s.Gradišnik 28. 4. 2022
21.8.2022. 00:00
Fotografije Urh Ferlež 21. 8. 2022.
Spominska plošča
Celje
1074 SPODNJA HUDINJA, 1647
4623
Sveti Lovrenc, gasilski dom

Plošča je posvečena 27 smrtnim žrtvam. Vas se je po vojni imenovala Gornja vas.

KLS, Žalec

Gasilski dom Sveti Lovrenc 25, 3312 Prebold

             1941        [zvezda]        1945
.
ŠRIBAR IVAN                       LEBIČ KARL
SAVNIK JOŽEF                    CESTNIK ANTON
FORŠNER FRANC              CESTNIK IVAN
FORŠNER JOŽEF               CESTNIK MARIJA
STENOVEC TEREZIJA I     SITAR FRANČIŠKA
ŽLIČAR ANICA                    KUPEC RUDOLF
VREČER FRANCI               ŽLIČAR MARTIN
KUPEC FRANC                   KAČ JOŽEF
RANDL JOŽEF                    KUPEC VINKO
PEČOVNIK FRANC             STENOVEC TEREZIJA II
VEDENIK VINKO                 STENOVEC MARIJA
GOLIČ VINKO                     CESTNIK FRANC
VREČER FRANC II             GRENKO IVAN
                      LIKOVIČ LJUDMILA
.
Uprli smo se kakor eden     Za Vas življenje novo vstaja
Hoteli nismo biti raja!        iz vseh nas žrtev dvajsetsedem

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano nedokončano Stane Gradišnik 3. 5. 2020
8.2.2024. 00:00
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku in katastrske podatke
Spominska plošča na zidu.
Prebold
K. o. 1004 Gornja vas, parc. št. 778/3
8714
Ribnica, Jože Petek, pokopališče Hrovača

Na družinskem grobu Petkovih je napisan tudi Jože Petek, ki je padel 3. januarja 1945 ob napadu Nemcev na Lučko kočo nad Lučami. Na plošči je napisan datum smrti 5. januar 1945.

https://www.ribnica24.eu/ribnica/joze-petek-110-let-rojstva-in-50-letnica-petkove-galerije/

Krajevno pokopališče v Hrovači po glavni poti mimo cerkve proti novemu delu. Nagrobnik je ob sami poti na desni strani, na drugi strani je grob ribniškim duhovnikom

DRUŽINA  PETEK

JOŽE  *31.8.1912 +5.1.1945

.

Opomba: datum smrti je bil 3.1.1945, 5.1.195 so Nemci usmrtili ostale zajete partizane/D. D.

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 20.11.2023, 28.0.2024
28.10.2024. 00:00
D. Divjak dodal posnetke, 28.10.2024
Grob
Ribnica
K.o.: 1626-GORIČA VAS, št.parc.:1019/2
6929
LJUBLJANA - Spominska plošča ureditvi objekta ob obletnici KPJ

Spominska plošča je bila odkrita septembra 1959 na pobudo uprave Gostinskega šolskega centra Ljubljana na objektu Pod gozdom 12.

Plošča je posvečena ureditvi šolske delavnice Gostinskega šolskega centra v Ljubljani v prostorih tedanjega hotela Bellevue, ki so jo odprli ob priložnosti praznovanja 40. obletnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije (beograjski kongres leta 1919 in vukovarski kongres leta 1920).

Čeprav je objekt danes v skrajno zanemarjenem stanju, je plošča na njem še vedno vzidana.

Vir:

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 44.

Plošča je vzidana na pročelju razpadajočega hotela Bellevue na naslovu Pod gozdom 12, na vogalu levo od glavnega vhoda. V bližini hale Tivoli, dostop po Vodnikovi cesti, ki se nadaljuje v Pod gozdom, ali mimo hale Tivoli po Cesti na Bellevue.

GOSTINSKI ŠOLSKI

CENTER LJUBLJANA

ŠOLSKA DELAVNICA HOTEL

BELLEVUE PREUREJENA V

ČASU 40 OBLETNICE KPJ

SEPTEMBRA 1959

Obstoječi spomeniki
22. avgust 2021 D. Divjak
29.3.2024. 00:00
Hotel je pogorel in je le še razvalina; fotografije so iz leta 2008. M. Hladnik 3. 9. 2021 M. Kermavnar, 29. 3. 2024, dodal fotografijo 1 iz knjige Spomin je moč. I. Smiljanić 30. 4. 2025 dodal fotografiji 2 in 3 in spremenil status v ohranjen.
Spominska plošča
Ljubljana
K.o.: 1740 - SPODNJA ŠIŠKA, št.parc.:1312/1
8483
Zgornje Gorje, pokopališče, Šoklič Vinko

SIstory navaja Ime in priimek: Vincenc Soklič, Oče: Vinko, Mati: Ivana, Po domače: Pri Medvedu, Datum rojstva: 23. 03. 1903, Kraj rojstva. Zgornje Laze, Kraj bivanja: Zgornje Laze, Datum smrti/izginotja: 30. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Sinji vrh, Kraj pokopa: NULL.

»[…]127. SOKLIČ VINCENC Rojen 13. marca 1903 na Zgornjih Lazah v kmečki družini. Kmalu po prihodu okupatorja je začel sodelovati s partizani. Nazadnje pa se je februarja 1945 priključil borcem tudi sam. Dodeljen je bil Gradnikovi brigadi, v boju za Sinji vrh pa je 30. aprila 1945 padel.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 471- ob fotografiji)

Pokopališče Zgornje Gorje

                                                         [križ]
                       MEDVEDOVI
ŠOKLIČ VINKO  *13. 3. 1903    +30. 3. 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič.
20.7.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Gorje
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2
405
Spominska plošča na Ravniharjevi, p.d. Kalanova hiša

Spominska plošča, odkrita 18. decembra 1950, je posvečena članom te družine, ki so dali življenje za svobodo. 

14. decembra 1941 so se bratje Joško, Janko, Polde in Lojze odzvali klicu k ljudski vstaji. Vstopili so v Jelovško četo Cankarjevega bataljona in se udeležili največjih bojev tega bataljona.

Pomniki NOB na Škofjeloškem (glavni in odgovorni urednik Krapež Stane). Ljubljana: Borec, 1980, str. 167-168. 

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 255.

Dostop je iz Stare Loke ccr. 4,5 km do Križne Gore. Hiša stoji nad Gostilno pri Boštjanu proti Planici.

V SPOMIN JUNAKOM NOB

IZ TE HIŠE SO SE BRATJE RAVNIHAR PRVI V LETU 1941

ODZVALI KLICU K NARODNI VSTAJI VSTOPILI V OBOROŽENO BORBOPROTI FAŠISTIČNIM OKUPATORJEM IN NJIHOVIM DOMAČIM PLAČANCEM TER DALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO IN NEODVISNOST

JOŠKO   ROJEN 27. 5. 1916   PADEL   27.3.1942

JANKO        "        28.3.1924         "        9.9.  1942

POLDE        "      28.10.1918         "        9.9.  1942

LOJZE         "        18.6.1917         "       14.3. 1943

MINKA         "      10.11.1914         "        23.3.1945

SLAVA NEPOZNANIM BORCEM ZA SVOBODO!

                                            KO - ZBNOB

                                            STARA LOKA

Obstoječi spomeniki
Gantar Lado in Gantar Davor
13.9.2023. 00:00
Prestavil oznako z napačne lokacije na h. št. 8 na dejansko na h. št. 9 in dodal sveži boljši sliki. -- M. Hladnik 13. 9. 2023
Spominska plošča iz hotaveljskega marmorja, velikosti 70 krat 60 m
Škofja Loka
6683
Franc Gomilšek, Benedikt

Ob nemški ofenzivi 27. oktobra 1943 je dekan Gomilšek skušal skušal posredovati pri nemških vojakih. Naletel je na dr. Hermanna Görgerja, ki ga je prepoznal iz časa ptujskih zaporov, kar je bilo zanj usodno. Po izropanju njegovega stanovanja so ga odpeljali in ga 29. oktobra na cesti iz Dobrniča pri Rdečem Kalu dvesto metrov od prve hiše ustrelili. Pokopan je v Dobrniču. 

  • Franc Gomilšek. Wikipedija.
  • Glej tudi grob Franca Gomilška na pokopališču v Dobrniču
  • Glej tudi zapis s kraja smrti, Rdeči Kal 1
Levo od glavnega vhoda v cerkev sv. Benedikta, Sveti Benedikt v Slovenskih goricah.

[kelih]                    Spomin
           na nekdanjega tukajšnjega župnika
           in dekana Franca sal GOMILŠEK,
           ki je bil goreč dušni pastir, kot
kaplan 1903 – 1906 in župnik 1919 – 1941,
           Ko je bil izgnan od okupatorja
       ubit 27. X. 1943 v Dobrniču na Dol.

Ob 25 letnici njegove smrti –
                                      Hvaležni župljani

Obstoječi spomeniki
M, Hladnik 6.5.2021 D.Divjak 26.8.2022, 24.3.2023 R. Zupanec, 23. 9. 2023
23.6.2024. 00:00
D.Divjak,dodal povezavi in dopolnil podatke 26.8.2022, dodal posnetek 24.3.2023 Označil kot obstoječe, popravil mikrolokacijo, dodal tri lastne fotografije, popravil besedilo lokacije, k.o. in parcele. R. Zupanec, 23. 9. 2023 M. Kermavnar, 23.6.2024, dopisal besedilo na plošči.
Spominska plošča
Benedikt
520 Benedikt, *71
3639
Plošča relejni kurirski postaji P 26

Ni podatkov.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

Ko se peljemo iz vasi Krn proti parkirišču na planini Kuhinja ob cesti kjer je pet hiš na levi strani na stavbi št.21, stoji plošča.

                                 [zvezda]
          NA TEM OBMOČJU JE MED NOB OD
 AVGUSTA 1943 DO KONCA VOJNE 1945 DELOVALA
          RELEJNA KURIRSKA POSTAJA - P 26.
             KURIR JOŽE SKUBIN ROJ. 1922
        JEZERCA - DREŽNICA JE BIL UJET IN
        USTRELJEN KOT TALEC APRILA 1945
.
                                           KURIRJI NOV, ZB
           1985                             IN KS VRSNO

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič 26.12.2018 1.marec 2021 dopolnil D.Divjak
1.3.2021. 00:00
1.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 26. 8. 2023, fotografija 3/2 Mojce Luštrek
Spominska plošča
Kobarid
K.o..: 2226-VRSNO, št.parc.:607/2
9633
Marija Draksler - Marjana

Bronasti doprsni kip na kamnitem podstavku je bil posvečen Mariji Draksler - Marjani (1903-1973), v Ljubljani rojeni šivilji, ki se je med obema vojnama začela politično udejstvovati in je bila zaradi podpore komunizmu do leta 1941 desetkrat v zaporu. Postala je članica pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo in članica mestnega partijskega komiteja za Ljubljano. Med drugo svetovno vojno se je po kratkotrajni aretaciji umaknila v ilegalo in v ljubljanski Šiški aktivno delovala pri organizaciji upora, zbiranju orožja in drugih akcijah. Poleti 1942 je odšla v partizane, kjer je kot politična aktivistka delovala na različnih področjih. Po vojni je opravljala številne politične funkcije, med drugim je bila ljudska poslanka v slovenski republiški skupščini in članica glavnega odbora AFŽ, delala pa je tudi v zgodovinskem arhivu.

Na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Dravlje so ji v avli doma za starejše občane, ki je nosil njeno ime, odkrili doprsni kip, delo akademskega kiparja Antona Sigulina. Svečano odkritje je bilo 26. aprila 1983, ob deseti obletnici njene smrti.

Danes kipa ni več v prostorih DSO, kljub poizvedbam njegova usoda ni jasna.

Viri:

Jože Čurin, "V spomin na Marijo Draksler - Marjano", Javna tribuna, maj 1983, str. 17 (vir slike 2) (povezava).

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 61-62 (vir slike 1).

Kip je stal v avli Doma starejših občanov Ljubljana-Šiška na Kunaverjevi ulici 15, vendar ga tam ni več.

MARJANA 

DRAKSLER 

Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić
30.4.2025. 00:00
Doprsni kip
Ljubljana
4261
Pavlu Pancetu, Čepovan

Na marmorni spominski plošči je vklesan napis padlemu borcu v NOV Pavlu Pancetu. Postavljena je bila leta 1947.

EŠD 21931

Na skali na desni strani ceste Čepovan - Lokovec. Koordinate: S 46.04159, V 13.77840.

               [križ]
Tu je padel 10. 4. 1945.
od nemške krogle zadet

       PAVEL PANCE

iz Kranja, roj. 10. 3. 1927.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, Mara Bolčina, Čepovan, foto 1988, dopolnila P. K. 19. 5. 2020
3.7.2024. 00:00
M.Kermavnar, 3. 7. 2024, uredil besedilo na plošči in dodal fotografiji 3/1 do 3/3 Mojce Luštrek, dodal koordinate, premaknil zvezdico na rob ceste, kjer v resnici stoji in čeprav je stala na koordinatah zapisanih v Lokaciji.
spominska plošča
Nova Gorica
K. o. Čepovan. parc. št. 149, Kmetijska lastniška skupnost