| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Železniška postaja Jesenice |
ŽP je načrtoval Stanislav Rohrman 1955. Plošči padlim železničarjem v NOB in graditeljem kolodvora. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203. EŠD 14990 |
Prva plošča je notranjščini, druga pa na peronski fasadi jeseniške železniške postaje, št. 19. |
1941 1945 CUZNAR ANTON TALCI LEBAN STANE INTERNIRANCI SLIVNIK STANE BOREC VIDIC FRANC ŠMID FRANC KOLEKTIV POSTAJE JESENICE 1961 . OB 10. OBLETNICI MLADINSKIH 1. APRILA 1956 JESENIŠKA MLADINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 4. 2017, foto 14. 10. 2012 |
28.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28.4.2024, dodal imena na plošči . |
Spominski plošči |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1428 |
|
Lovrenc na Pohorju, Padlim Lovrenčanom |
— |
Lovrenc na Pohorju, na cestni fasadi zgradbe Spodnji trg 2 |
ŽRTVE LOVRENČANOV v N.O.B. 1941 - 1945 VRESNIK ŠTEFAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 5. 4. 2022 |
30.12.2022. 00:00 |
— |
Dodal tri sveže slike. M. Hladnik 30. 12. 2022 |
spominska plošča |
Lovrenc na Pohorju |
669 LOVRENC NA POHORJU, 47/2 |
|
Šenčur - Spomenik talcem NOB |
OPIS SPOMENIKA: Kip talca ob zidanem stebru z emblemom OF na vrhu in osem granitnih kvadrov z imeni 40 ustreljenih talcev 24. 1. 1944. OPIS DOGODKA: Spomenik je posvečen štiridesetim ustreljenim talcem, ki so padli na tem mestu kot nemški maščevalni ukrep. Nekaj dni pred tem tragičnim dogodkom so pripadniki VOS v bližnjem Cvetovem gozdu napadli žandarmerijsko patruljo iz Šenčurja. Pri tem so bili trije Nemci ubiti, četrti pa le huje ranjen. Vse njihovo orožje so partizani pobrali. 24. januarja 1944 sta okrog 13. ure pripeljala dva močno zastražena avtobusa štirideset jetnikov iz begunskih zaporov. Jetniki so se morali takoj postaviti v vrste po osem mož. Vsako posebej so Nemci pobili, na koncu pa še slehernemu talcu s pištolo prestrelili glavo. Poseben kamion, nastlan s slamo in žagovino, je odpeljal trupla žrtev nazaj v Begunje, kjer so jih pokopali. Imena ustreljenih se da ugotoviti iz razglasa generala Roesenerja. Spomenik ustreljenim talcem je dal postaviti takratni občinski odbor ZB NOV Šenčur. Načrt za spomenik je napravil Franc Žvan, kip pa je izdelal Janez Gregorka. Odkritje je bilo 13. oktobra 1946. Obnovljeno in ponovno odkrito 4. julija 1984. OPOMBA 1 (julij 2014): sedanja oblika varjene ograje, ki ograjuje obeležje, ne ustreza obliki s slike iz vira (2) - odstranjena (1991) je v ograjo privarjena železna zvezda. OPOMBA 2 (julij 2014): vklesana zvezda nad vrhom Triglava je obtolčena (1991), poškodovana. OPOMBA 3 (november 2019): po sanaciji spomenika (oktober 2019), ki sta ju izvedli ZVKDS OE Kranj in občina Šenčur (brez vednosti OO ZB NOB Šenčur), je izgled ograje (še vedno) v vandaliziranem stanju (brez obeh zvezd v železni ograji, sl. 3) in z (še vedno) obtolčeno marmorno zvezdo. EŠD: 14141, memorialna dediščina VIRI: "V Šenčurju bomo odkrili spomenik padlim talcem", Ljudska pravica, 12. 10. 1946, str. 8 (povezava). Zbornik: Šenčursko območje med nemško okupacijo in NOB Pomniki NOB v občini Kranj, str. 161-163. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 226. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 39-42 (2), |
Spomenik stoji zahodno ob cesti Šenčur - Visoko, približno 500 metrov severno od šenčurske osnovne šole.
Hiša v bližini: Pipanova cesta 57, Šenčur
|
NA TEM MESTU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Datum vnosa pred migracijo: 0015/07/28 20:07:30 |
Lado Nikšič in Franc Kržan za KO ZBNOB Šenčur, jul.2014, nov.2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 6. 11. 2022, dodal imena talcev na granitnih kvadrih, fotografiji 4/1, 4/2
L. Nikšič, 28.3.2024, v l. 1991 vandalsko odstranjeni zvezdi iz železne ograje spomenika še vedno nista nameščeni, obveza ZVKDS OE Kranj in občine Šenčur ostaja neizpolnjena! |
kip ob zidanem stebru z emblemom OF, granitni kvadri |
Šenčur |
Šenčur, 489/2, Občina Šenčur |
|
Partizanska bolnica, Grumo Appula, Spulija, Italija |
Vir: cnj.it |
— |
A RICORDO DEL CONTRIBUTO DATO QUESTO LUOGO ALLORA OSPEDALE AI PARTIGIANI YUGOSLAVI DAL 1944 DA 1945 GRUMO 25. APRILE 1977 . KI GA JE OD LETA 1944 DO 1945 DAL TA KRAJ, TAKRATNJA BOLNIŠNICA JUGOSLOVANSKIM PARTIZANOM GRUMO 25. 4. 1977 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 6.1.2025 |
6.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Grumo v občini Bari, Apulija, Italija |
— |
|
Olševek - Grobišče žrtev druge svetovne vojne |
Nagrobnik je izdelan iz belega dalmatinskega marmorja (višina stebra 190 cm, premer 44 cm). Nanj je pritrjena plošča z napisom. Nagrobnik je postavil krajevni odbor ZB NOV Visoko, odkrit pa je bil v juliju 1961. V tem grobišču so tudi pokopani Viktor Rozman, Ivanka Slanovec in Franc Križaj. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 182. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 72-73. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14239 EŠD: 14239 |
Grobišče z nagrobnikom je v osrednjem delu krajevnega pokopališča na Olševku. |
ZA SVOBODO SO PADLI ROZMAN VIKTOR SLANOVEC IVANKA KRIŽAJ FRANC ŠIMENC ANTON ŠOLAR ANTON PERČIČ JOŽE STRUŽNIK FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZBNOB KO Visoko |
7.3.2023. 00:00 |
— |
Drugih partizanskih nagrobnikov na pokopališču po pregledu Zdenke Primožič ni, zato sem odstranil modro zvezdico na pokopališču. -- M. Hladnik 7. 3. 2023, pokopališče pregledano |
nagrobnik s ploščo |
Šenčur |
Olševek, 96/2, Župnija Šenčur |
|
Gradbeno-remontni oddelek Železarne Jesenice |
Ni v RKD. Posentek hrani Zgornjesavski muzej. Plošča je bila v Gradbeno-remontnem oddelku, mizarna (garderoba in jedilnica). Odkrita 29. 11. 1953. Material: lesena plošča z imeni (črke izvedene v lesu), ob strani marmorna stebrička z lesenima reliefoma umirajočega borca in talca.
|
Plošče ni več oz. se ne ve, kje je. |
Padli za svobodo |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 8. 2017 |
8.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.2.2024, z imeni dopolnil Besedilo na spomeniku |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 915 |
|
Spomenik NOB |
Sredi trga stoji v Črni na Koroškem spomenik, ki je posvečen 230 padlim borcem NOB in vsem žrtvam nacizma v I. II. svetovni vojni iz bivše občine Črna na Koroškem. Spomenik, delo arhitekta Jožeta Plečnika, so odkrili 31. avgusta 1952. Visok je nekaj čez 6 metrov in raste iz otočka sredi trga. Njegovo zasnovo sestavlja kvadratni steber, ki je obložen z neobdelanimi okroglimi kamni. Na njegovem vrhu je na podstavku izklesana moška glava s trpečim izrazom. V spodnjem delu priteka voda iz štirih pip in curlja v osem skledastih kamnitih korit, od tod pa se steka v kvadratni bazen v vznožju spomenika. Sredi stebra sta z dveh strani vzidana knežji kamen in relief otroške glave. Nad koriti je v dvojnem vencu posvetilni napis. EŠD 7714 |
Na središču krožišča Črna na Koroškem. |
napis na dvojnem vencu: POSTOJ TOVARIŠ SPOMNI SE NA MRTVE TO ŽRTEV BORB IN ZMAG JE SPOMENIK
napis na posebni kovinski plošči ob vznožju spomnika: ČRNA |
— |
— |
— |
— |
Neža Jogan, 14.12.2016 |
30.5.2022. 00:00 |
— |
Arh. Jože Plečnik, risala pa je po Krečičevem katalogu Milica Detoni. -- M. Hladnik 30. 5. 2022 |
Steber z vodnjakom |
Črna na Koroškem |
Črna, parcela 560/20, Občina Črna na Koroškem |
|
Spominska plošča padlim gasilcem |
5 gasilcev s priimkom Skornšek izhaja iz iste družine iz Gaberk. |
Na gasilskem domu v Gaberkah, v spomin gasilcem Družmirja in Gaberk.
Lokacija: Gaberke 100. |
V SPOMIN TALCI BORCI SKORNŠEK FRANC *1906 +1941 MLINER ANTON *1898 +1942 SLAVA NJIM. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik,28.02.2020 |
6.6.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dodal imena na plošči, lokacijo in katastrske podatke. |
Plošča na fasadi gasilskega doma. |
Šoštanj |
K. o. 0958 GABERKE, parc. št. 1023/6 |
|
Kamnik, pokopališče Žale, Vengust, Albin, Ivan, Dominik |
Albin Vengust: Ivan Vengust: Sistory navaja: Ime in priimek: Janez Vengust, Oče: Janez, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 14. 10. 1914, Kraj rojstva: Duplica, Kraj bivanja: Duplica, Stara občina: Kamnik, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): mizar, Datum smrti/izginotja: 24. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stranje, Kraj pokopa: Črna pri Kamniku. Dominik Vengust: Sistory navaja: Ime in priimek: Dominik Vengust, Oče: Janez,
Mati: Frančiška, Datum rojstva: 29. 07. 1923, Kraj rojstva: Duplica, Kraj
bivanja: Duplica, Stara občina: Kamnik, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc.
status): strojni ključavničar, Datum smrti/izginotja: 21. 07. 1943, Kraj
smrti/izginotja: Gorenja vas, Kraj pokopa: NULL. |
Pokopališče Kamnik, Žale, od pokopališkega vhoda pri cvetličarni po poti levo, 3. grob levo od poti (nekaj vrst naprej desno glavni vhod v pokopališko cerkev).
|
ALBIN 1921 - 2005 VENGUST |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.8.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
6.8.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kamnik |
K. o. 1911 Kamnik, parc. št. 604/3 |
|
Spomin na Ustanovitev mestnega odbora OF |
Na prostoru, kjer je stala Rakunova hiša, je pred blokom postavljen steber s spominsko ploščo v spomin na ustanovitev Mestnega odbora OF Celje, 6.julija 1941. MO OF Celjeso ustanovili predstavniki komunistične partije Slovenije in krščanskih socialistov na sestanku v stanovanju Cirila Debeljaka, krščanskega socialista, grafika-tiskarja v Mohorjevi družbi. Sestanka so se udeležili:Tone Grčar, KPSDrago Hojkar, simpatizer KPSMirko Gorenjak, KPS, Avgust Lešnik, krščanski socialistMetod Hočevar, krščanski socialist,Ciril Debeljak, krščanski socialistMarica Frece, krščanski socialist.MO OF je deloval do maja 1942, ko je bil zaradi izdaj razbit in uničen. V razvoju osvobodilnega gibanja v mestu Celje je odigral pomembni vlogo. Vsi njegovi člani, razen Marice Frece, ki se je vrnila iz koncentracijskega taborišča, so žrtvovali svoja življenja v NOB. Vir: Pomniki NOB Celje. |
Na stebru med Ljubljansko cesta 27 in 29; 3000 Celje |
DNE 6. JULIJA 1941 JE BIL V HIŠI KI JE STALA NA TEM MESTU USTANOVLJEN MESTNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 28. 4. 2022 |
15.8.2022. 00:00 |
— |
Foto Urh Ferlež 15. 8. 2022 |
Spominska plošča |
Celje |
1077 CELJE, 915 |
|
VRSNO-Spomenik padlim iz vasi Vrsno |
Prosto stoječ spomenik z napisi na soških kamnih. med njimi teče voda.
Na zelenici je 14 grobo obdelanih kamnov z imeni žrtev. Razporejeni so v tri skupine, ki simbolizirajo vasi Krn, Vrsno in Libušnje. Na petnajstem kamnu je posvetilni napis. Postavljen je bil 28.9.1980. |
Ko se pripeljemo v vas Vrsno, pred vzponom ceste za vas Krn na desni stoji spomenik. |
Med NOB padlim borcem in umrlim v internaciji iz vasi Krn, Vrsno in Libušnje. ŠAVLI FRANC 1922 - 1944 RUTAR IGNAC 1907 - 1944 RUTAR IVAN 1898 - 1944 SIVEC CIRIL 1904 - 1943 RUTAR LEOPOLD 1920 - 1945 SKOČIR STANKO 1911 - 1943 SKOČIR MAKS 1925 - 1943 SKOČIR MILKA 1927 - 1945 SKOČIR MARIJA 1922 - 1945 GREGORČIČ FILIP 1924 - 1944 GREGORČIČ JOŽE ¸1883 - 1945 SKOČIR ANTON 1896 - 1944 BRIC FRANC 1901 - 1943 SKOČIR MARIJA 1894 - 1945 SKOČIR ROZALIJA 1894 - 1944 SIVEC FERDO 1921 - 1944 GABRŠČEK IGNAC 1922 - 1944 Vrsno 1980, KS in ZB |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018
1.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
1.3.2021. 00:00 |
— |
1.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Prosto stoječi spomenik |
Kobarid |
K.o.: 2226-VRSNO, št.parc.: 786/6 |
|
Žebljarna Železarne Jesenice |
Odkrita 27. 4. 1958. Fotografija plošče je iz Zgornjesavskega muzeja. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203-204. |
Cesta železarjev 8b, Jesenice, nasproti nekdanjega Delavskega doma.
Leta 2009 je bila plošča še v zapuščenem obratu žebljarne (foto P1410014). Tam je bila še leta 2013 ob pripravah na razstavo Delu čast in oblast. Predelovalni obrati jeseniške železarne. Takrat je bil v nekdanji žebljarni VDC Jesenice. -- Po podatkih Marka Mugerlija |
[ZVEZDA] ZA SVOBODO IN 1941—1945 SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! KOLEKTIV ŽEBLJARNE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 8. 2017 |
10.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 5.4.2024, dopisal imena na plošči
Plošča odkrita v začasnem depoju na področju Stare Save. M. Hladnik po podatkih Jane Erzar Medić in fotografiji Marka Mugerlija. 10. 4. 2024 |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 905/2 |
|
Sedlarjevo - Spomenik prihodu 14. divizije na Štajersko in 1. brigadi NOV ter 221 padlim borcem |
V obsoteljskem Sedlarjevem je prišlo v prvi polovici leta 1944 za slovensko narodnoosvobodilno borbo do izjemno pomembnega dogodka - tj. prihod prve slovenske narodnoosvobodilne divizije na okupirano štajersko ozemlje. Njen prvi komandant je postal Mirko Bračič - Bradač, politični komisar pa dr. Jože Brilej - Bolko. Novonastala divizija je bila simbol širjenja in nadgrajevanja slovenskega partizanskega gibanja ter nadaljevanje preraščanja slovenske narodnoosvobodilne vojske v redno armado v okviru NOVJ. Ker so bile v začetku leta 1944 partizanske enote napram okupatorskim četam in enotam vermanšafta na slovenskem Štajerskem mnogo šibkejše, se je glavni štab NOV in PO Slovenije v soglasju z vrhovnim štabom NOV in PO Jugoslavije odločil poslati izdatne okrepitve, da spodbudi in okrepi partizanski boj na Štajerskem. V načrtu je bila 14. divizija, ki je imela že bogate izkušnje, prekaljeno poveljniško vodstvo, bila je dobro oborožena z avtomatskim in težkim orožjem. Poslana divizija naj bi izboljšala moč partizanskih bojnih oddelkov na Štajerskem, uničila okupatorjeve prometne zveze, omogočila širšo mobilizacijo in vzporedno s tem onemogočila Nemcem, da bi v svoje vrste vpoklicali vse tiste letnike, ki še niso bili vpoklicani (teh je bilo na Štajerskem še precej) in bi jih krvavo potrebovali za vzhodno fronto ter prevesila tehtnico v korist narodnoosvobodilne vojne do te mere, da bi se lahko na Štajerskem sprožila partizanska ofenziva. Zaradi interesa po čim manjših izgubah in transportnih preprekah ter učinkovitejši bojni moči je padla odločitev, da napravijo velik krog mimo Zagreba in nato prečkajo Sotlo v skrajnem vzhodnem delu severne Štajerske, kjer se naj bi naslonili tudi na pomoč partizanskih enot severozahodne Hrvaške. Divizija, ki je v svojem organizacijsko-vojaškem sestavu vključevala dobro oboroženo Tomšičevo, Šercerjevo in Bračičevo brigado, je 6. 1. 1944 krenila na pot proti Štajerski iz Suhorja v Beli krajini. 14. januarja ponoči je divizija pri vaseh Veleševec in Ruča, približno 30 km jugovzhodno od Zagreba, že prečkala reko Savo. V 13 dneh je divizija prehodila več kot 180 km. Nato se je povzpela na Moslovačko goro in 17. januarja slovesno vkorakala v Čazmo. 21. januarja pa je bila že v bližini vzhodne meje Štajerske. Pot je zatem nadaljevala proti Kalniškemu gorju in okoli Varaždinskih Toplic v Hrvatsko Zagorje. Potem, ko se je divizija oddaljila od prvotno zastavljenega cilja (vdor v Haloze in tamkajšnja mobilizacija), se je odločila za pohod proti Kozjanskemu. Po enomesečnem pohodu je 14. bojna divizija v noči na 7. februar 1944 pri Sedlarjevem, južno od Podčetrtka, stopila na zasilni most, ki so ga izgradili pridni zagorski kmetje in prečkala reko Sotlo ter po točno mesecu dni ponovno stopila na okupirana slovenska tla, tokrat na Štajerskem. Po 310 km dolgem obhodu je imela v svojem sestavu še vedno 1025 borcev in bork (7 jih je padlo, 29 je bilo ranjencev, 34 je bilo bolnih, 10 partizanskih aktivistov pa je ostalo pri zalogah streliva in med drugim skrbelo tudi za zvezo). 82-letni Franci Kliček se še dandanes v živo spominja, kako je 14. divizija prečkala Sotlo in prišla na okupirano štajersko zemljo. Partizanski borci se naj bi onkraj meje pojavili nekje okoli 10. ali 11. ure zvečer. Ko so odpravili šibke obmejne nemške policijske straže in oborožene nemške naseljence so se napotili v vas po hrano. Spominski plošči je dal postaviti takratni Občinski odbor ZZB narodnoosvobodilne vojne Šmarje pri Jelšah. Znamenje, ki danes stoji na malenkost drugačni lokaciji kot v prvotnem izvirniku, je bilo v Sedlarjevem postavljeno takoj po koncu vojne. Spominsko obeležje je dobro ohranjeno, primerno vzdrževano, njegovo sporočilo pa jasno razvidno oz. berljivo. Evidenčna številka vasi Sedlarjevo: 638 V obeleženje spomina na prihod 14. divizije so na lokaciji njenega prehoda čez Sotlo zgradili betonski »Most bratstva in enotnosti«, ki danes na območju lokalnega mejnega prehoda Sedlarjevo-Plavić povezuje Hrvaško in Slovenijo. Viri: 1. Klanjšček, Zdravko et. al. Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945. Ljubljana: Vojaški zgodovinski inštitut jugoslovanske ljudske armade in inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, 1976, 658. Povzeto po: Lado Ambrožič, Pohod Štirinajste, 55-78. 2. Benedik, Franc et. al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, 588-589. 3. Pogovor s Francijem Kličkom, Sedlarjevo, 3. 12. 2016. |
Spomenik se nahaja v neposredni bližini območja mejnega prehoda Sedlarjevo-Plavić v kraju Sedlarjevo (takoj za krajem Imeno). Spominski plošči se nahajata v središču tega majhnega obmejnega kraja, in sicer direktno pred hišo s številko 10 (ob vstopu v Sedlarjevo med prvimi hišami na levi strani ceste). Dostop oz. ogled spomenika časovno ni omejen. |
Zgornja plošča: ODBOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Siter, 17. 12. 2016 |
10.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku, dodal fotografijo prvotnega spomenika 3/2 iz knjige Tomaža Teropšiča Štajerska v plamenih – taktika, orožje in oprema štirih vojsk na Štajerskem v drugi svetovni vojni (Posavski muzej, Brežice, 2012, str. 71) ter avtorsko fotografijo 3/3. |
Prosto stoječi spomenik oz. spominski plošči iz marmornatih plošč z delno zasnovo emblema OF (Triglav) na vrhu spomenika |
Podčetrtek |
1240 Sedlarjevo, 1640/2, podatek o lastniku ni javen |
|
CIRKULANE-Grob padlih pripadnikov NOV |
Na pokopališču stoji nagrobnik šestim borcem IV. armade, ki so 9. maja 1945 padli v bojih z Nemci in ustaši v Gradiščah. Spomenik je izdelal kamnosek Mrevlje iz Ptuja, postavili so ga 29. novembra 1961. Vir slika in tekst: Kamr, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Vir: 556-Vodnik |
Na lokalnem pokopališču, natančna lokacija ni določena. |
(zvezda) TU JE POKOPANIH ŠEST NEZNANIH BORCEV IV. ARMIJE NOV, KI SO PADLI 9.5.1945 V GRADIŠČAH V BOJU Z ZADNJIMI UMIKAJOČIMI ODDELKI NEMŠKE VOJSKE SLAVA JIM! KO ZVEZE BORCEV NOV CIRKULANE 1961 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak, 19.april 2020 |
19.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Cirkulane |
K.o.: 474-CIRKULANE, št.parc.: 113/2 |
|
Medvedjek pri Korenitki - spomenik napada II. grupe odredov na italijansko vojaško kolono |
EŠD 10176 kip partizana-mitraljezca, ki stoji na tem prostoru, spominja na bitko II: grupe odredov. Komaj 12 borcem je 18.4.1942 uspelo uničiti večjo skupino italijanskih vojakov in prevoznih sredstev, pri tem so le ti imeli žrtev več kot 20, partizani le 3. Odločilno vlogo v bitki so imeli partizanski mitraljezi, zato je tudi kip borca oblikovan temu primerno. Kip je izdelal kipar samorastnik Alojz Jerčič. Otvoritev kipa je bila 18.4.1971. Do sedaj je bil spomenik dvakrat obnovljen in to: - l.2015, obnovljena okolica z nasadom, - 2017, obnovljen kip in podstavek. |
Dostop do spomenika je iz smeri izvoz iz avtoceste Bič v smeri Velikega Gabra proti Trebnjem (državna cesta), cca. 3 km ali iz smeri Velika Loka v smeri Veliki Gaber, cca. 2 km, ( izvoz iz avtoceste Štefan).
Spomenik se nahaja ob cesti, kjer je možno parkirati na zelenici. V okolici spomenika so nameščene klopi prostor je obdan s kamenjem in ni dovoljeno po prostoru spomenika uporabljati prevozna sredstva.
spomenik dokončno urejen april 2017.
|
ENOTE II. GRUPE ODREDOV NOV PRVA SLOVENSKE BRIGADE SO 18.4.1942 TU ZMAGALE V BITKI S FAŠISTI. 18.4.1971 ODBOR II. GRUPE ODREDOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
B. Jerčič 23. 4. 2017, dopl.5.2.2018. dop. M. Hladnik 5. 12. 2020
D. Divjak 5.9.2024 |
5.9.2024. 00:00 |
— |
Koga sta zmotila spominski napis in bronasta podoba partizanskega mitraljezca, ni znano. Je pa jasno, da si je nekdo med letošnjimi prvomajskimi prazniki, najbrž v zavetju noči, vzel čas in z belo barvo pobarval velik del spomenika. Prebarval je predvsem glavo partizana in na njej titovko z rdečo peterokrako zvezdo. »Eden izmed naših članov je pred prvim majem urejal okolico spomenika in takrat je bilo še vse v redu, nato pa je v nedeljo predsednik krajevne organizacije Velika Loka dobil obvestilo, da je nekdo pobarval spomenilk,«
pripoveduje predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Trebnje Boštjan Sladič. To je drugič v 15 letih, da se je nekdo znesel nad spomenikom partizana, ki ga je lepo videti tudi z avtoceste. Takrat ga je nekdo pripel za verigo in s traktorjem prevrnil, pripoveduje Sladič. -- Svobodna beseda sept. 2020
https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2020/10/sb59-web.pdf |
bronasti kip partizana - mitraljezca na kamnitem podstavku, avtor spomenika alojz jerčič-kipar, spomenik obnovljen 18.4.2017., kraj zgod. dogodka |
Trebnje |
R. Slovenija-DDCS (k.o. 1426, parc.št. 864/93) |
|
Družini Ebenspanger in Mikolaš, Ljubljana |
— |
Tomšičeva 12, Ljubljana, pred Društvom slovenskih pisateljev. |
TUKAJ JE PREBIVAL OSKAR EBENSPANGER ROJ. 1879 ARETIRAN 11. IX .1944 DEPORTIRAN UMORJEN 18. III. 1945 V MAUTHAUSNU . TUKAJ JE PREBIVALA ADELA EBENSPANGER ROJ. HAMMERSCHMIDT, 1884 ARETIRANA 11. IX .1944 ZAPRTA V SODNIH ZAPORIH V LJUBLJANI IZPUŠČENA . DR. ING. BRUNO MIKOLAŠ ARETIRAN 28. IX. 1943 V SPLITU ODPELJAN V BEOGRAD UMORJEN 1944 V JAJINCIH . TUKAJ JE PREBIVALA MARIJA LUIZA MIKOLAŠ ROJ. EBENSPANGER, 1910 ARETIRANA 11. IX. 1944 ZAPRTA V SODNIH ZAPORIH V LJUBLJANI IZPUŠČENA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič, 5. 9. 2021 |
14.4.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16.11.2024, po informaciji Zdenke Primožič izbrisal napačno postavljeni, neobiskani dvojnik zapisa M. Hladnika na Celovški cesti 44. Prenesel fotografiji 3/1 in 3/2 iz dvojnika.
M.Kermavnar, 14.4.2025, dodal fotografije 4/1 do 4/4 Zdenke Primožič. |
spotikavci |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3304 |
|
Družina Škruba, Gaberke |
Med vojno je izgubilo življenje sedem članov te družine. Kmet Lovrenc Škruba in njegov sin Franc sta bila ustreljena v Mariboru leta 1942. Lovrenčeva žena Elizabeta, ostali trije sinovi, Ivan, Mihael in Vincenc ter hčerka Rozalija pa so umrli v koncentracijskih taboriščih Auschwitz in Mauthausen. »Elizabeta Škruba, rojena 26. oktobra 1886, kmetica, preminila v taborišču Auschwitz 24. septembra 1942. Franc Škruba, rojen 8. septembra 1920, kmečki sin, ustreljen 8. junija 1942 v Mariboru. Ivan Škruba, rojen 23. novembra 1922, kmečki sin, preminil v taborišču Auschwitz 24. septembra 1942. Lovrenc Škruba, roj. 26. julija 1880, kmet, ustreljen 8. junija 1942 v Mariboru. Mihael Škruba, rojen 7. septembra 1916, kmečki sin, preminil v taborišču Mauthausen 4. novembra 1942. Rozalija Škruba, rojena 22. avgusta 1918, kmečka hči, preminila v taborišču Auschwitz 14. novembra 1942. Vincenc Škruba, rojen 17. julija 1913, delavec, preminil v taborišču Mauthausen 13. januarja 1943.« (Milan Ževart in Stane Terčak, Od vstaje do zmage, Narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, Maribor: Založba Obzorja, 1966, str.194) |
Iz Gaberk na Pristavo,do kmečkega turizma Apat.
Gaberke 214 |
V DRUŽINI ŠKRUBA JE SEDEM ČLANOV OČE LOVRENC 1880 - 1942 SLAVA JIM! OO ZZB NOV VELENJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik,28.02.2020 |
6.6.2025. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 17. 11. 2024 dopolnila besedilo na plošči in v Opis dodala podatke iz knjige Od zmage do zmage.
M.Kermavnar, 6. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil imena na spomeniku, dodal fotografijo 4/2 in katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Šoštanj |
K. o. 0949 RAVNE, parc. št. 777/3 |
|
Padlim in pogrešanim v NOB ter žrtvam fašističnega nasilja, Tominje |
Spomenik je izdelan iz obdelanega kamna in je sezidan v obliki stiliziranega Triglava. Nad srednjim vrhom je rdeča zvezda. Na spomenik je pritrjena plošča z imeni padlih in pogrešanih v NOB ter žrtev vojne. |
Nahaja se ob igrišču v vasi Tominje, takoj za križiščem, v katerem se od ceste, ki pelje iz Harij proti Pregarjem, odcepi cesta v vas Tominje. |
PADLI IN POGREŠANI V NOB BOŠTJANČIČ ALOJZ ŠT. 43 ROJ 28-IV-1927 18-XI-1945 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA 18 - V – 1944 CETIN FRANC ŠT 39 ROJ 16-V-1896 SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., fotografije Ujčič D. in Potepan S., 26. 8. 2017, M. Hladnik 11. 12. 2020 |
11.12.2020. 00:00 |
— |
Odkrit 22. 10. 1957. Javni spomeniki na Primorskem 96. -- M. Hladnik |
Prostostoječi spomenik |
Ilirska Bistrica |
2534 TOMINJE, 809/2 |
|
Dolanci |
Skala višine 140 cm z napisom je posvečena volilnemu protifašističnemu zborovanju poleti 1944. Več tisoč Primorcev se je izreklo za priključitev k matičnemu narodu. Odkrito je bilo 31. 8. 1975. Arhitekt Alojz Jeranče. Veliko zborovanje v Preluzah pri Dolancih v Gornji Branici se je odvijalo 30. 7. 1944. Udeležilo se ga je okrog 6000 ljudi iz Primorske. Prisotni so bili tudi predstavniki vojaških misij pri IX. korpusu na čelu s komandantom Novljanom. Poročali so o sporazumu Tito-Šubašić in o priključitvi Primorske k matični domovini po osvoboditvi. Govorcev je bilo veliko, med njimi Lidija Šentjurc, dr. Joža Vilfan, Miha Marinko, Janez Hribar, Peter Stante - Skala, Janez Stanovnik, člani vojaških misij. Na odru so bili tudi predstavniki cerkve in dr. Danilo Lokar. O tem zborovanju je pisalo več časopisov, poročal je tudi radio London. V kulturnem programu so nastopala dekleta iz sosednje vasi Gaberje (Rado Jejčič, 2025).
|
V Kalenkah, severozahodno od vasi, ob kolovozu v predel Zabreg (na zemljevidih je sicer narisano tik ob cesti skozi vas).
Dostop od mosta cca 600 m pred Dolanci iz smeri Sp. Branica. Tam je ob cesti zid iz obdelanega kamna s smerokazom. Držite se desnega pritoka potoka, ki teče po dolini. |
[zvezda] NA TEM KRAJU JE BILO OKROŽNI ODBOR OF ZA SREDNJE PRIMORSKO OKROŽJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano |
12.3.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2022, fotografiji 3 in 4/1, 4/2, dopolnitev opisa lokacije
Dodal troje fotografij z opisom, ki jih je poslal Rado Jejčič, M. Hladnik 12. 3. 2025 |
kamen trikotne oblike na obzidanem prostoru |
Komen |
2701 DOLANCI, 864 |
|
VRHNIKA, krajevno pokopališče - Jurij Franc PETKOVŠEK, padli borec NOV |
— |
Kenotaf Jurija Petkovška je v zgornjem desnem kvadrantu starega dela pokopališča. |
PETKOVŠKOVI JURIJ 1916 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 14.1.2025 |
4.2.2025. 00:00 |
— |
— |
grob - kenotaf |
Vrhnika |
k.o.2002 - Vrhnika
parc. št.: 1872 |
|
ŠENTVID pri Stični - spomenik žrtvam NOV |
Spomenik predstavlja kamnit kvader, velikosti 2,30 x 0,90 x 0,40 m, postavljen leta 1970, je iz podpeškega kamna, verzi na njem so Župančičevi. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 111. |
Pred cerkvenim obzidjem, levo od stopnic na vzhodni strani cerkve sv. Vida v Šentvidu pri Stični. |
ŽRTVAM NOV DOMOVINA JE ENA BODOČNOST JE VERA, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 5. 2017, foto Alenka Župančič, T.Bizjak |
26.6.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnit steber, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1809, parc. št. 894/1 |
|
Padlim I. belokranjske čete, Gornje Laze |
28. oktobra 1941 se je v gozdu na Smolanovcu za Gabrovcem nad Metliko zbralo nekaj vodilnih političnih delavcev, kjer so sprejeli sklep o oblikovanju prve belokranjske čete. Ta dan je bil pomemben za razvoj narodnoosvobodilnega boja Bele krajine. Prva belokranjska četa naj bi šla na Krško polje, kjer bi skupaj z drugimi partizanskimi enotami preprečila izseljevanje nemških vojakov nad slovenskimi prebivalci. Kraj in čas za zbiranja belokranjskih partizanov sta bila določena, in sicer pri cerkvici na Smuku nad Semičem, 29. oktobra popoldne. Že dan prej, 28. oktobra je prišla prva skupina, semiška skupina, kmalu za njimi pa je prispela še gradčanska skupina. Črnomaljska in metliška skupina sta prispeli 30. oktobra v dopoldanskem času. Prvo belokranjsko četo je sestavljalo 31 partizanov, za komandirja je bil postavljen Lojze Fabjan, za političnega komisarja Jože Mihelčič, ožji posvetovalni štab pa so sestavljali Ivan Černič, Alojz Gajzer, Milan Šimec in Jože Vrščaj. Za vodnika čete na zbirno mesto na Otočcu in pri prehodu reke Krke je bil določen Jože Košir, ki ga je poslal operativni štab iz Novega mesta z navodili za belokranjsko partizansko enoto. Partizani so imeli puške, pištole in ročne bombe ter mitraljez, ki je bil v rokah Poldeta Jermana, vsakemu borcu pa je pripadalo do dvesto nabojev, oblečeni so bili delno v jugoslovanske vojaške uniforme, delno v civilno obleko, črnomaljska skupina pa je s seboj prinesla še slovensko zastavo z rdečo peterokrako zvezdo, tako da so imeli še svojo zastavo, ki jo je nosil Tone Jelenc. Belokranjska četa naj bi se srečala z novomeško četo pri Šmarjeških Toplicah, s katero bi skupaj šli do Otavnika, zbirno mesto, kjer naj bil ustanovili dolenjsko partizanski bataljon. Belokranjski partizani so se na pot odpravili 1. novembra 1941, vendar pa so zaradi močnega sneženja naleteli na težave pri Otočcu. Most čez reko Krko naj bi bil delno podrt in partizani naj bi po dolgem čakanju na zvezo odločili za vrnitev nazaj, čeprav so bili premraženi, lačni in utrujeni. K vrnitvi so močno prispevale tudi močne italijanske patrulje, ki so patruljirale po cesti vzdolž nasprotnega brega reke Krke. Med vračanjem jih je italijanska patrulja odkrila, pri Težki vodi naj bi prišlo celo do streljanja, ne pa do spopada, partizani so se uspeli ogniti in tako nadaljevali pot, medtem ko jim je italijanska patrulja sledila. Na Gornje Laze naj bi partizani prišli okrog polnoči, štirinajst se jih je nastanilo pri Mavsarjevih, ostalih petnajst pa pri Šobarjevih. Partizani so najprej očistili in pripravili orožje, ravno pri tem je Polde Jerman izgubil vzmet na mitraljezu. Pred počitkom so še povečerjali, nato pa so šli spat, pri Mavsarjevih so spali na senu na hlevu, ki je bil takoj za hišo, pri Šobarjevih pa so spali v hiši, straže ni bilo postavljene. Kljub temu, da so jih Italijani izsledili, jim je pripomoglo še izdajstvo Ivana Luzarja. Vendar pa so zaradi netočne informacije Italijani obkolili samo Mavsarjevo hišo ter jo začeli obstreljevati, požgali pa so še senik, na katerem je spal velik del partizanov. Čeprav so se partizani odzvali z orožjem in se poskušali rešiti, so takoj podlegli strelom zunanjega napadalca. Tisti del čete, ki je prenočeval pri Šobarjevih, je priskočil na pomoč s streljanjem na Italijane, žal pa jim mitraljez zaradi okvare ni bil v pomoč. Partizani, ki so bili v Šobarjevi hiši, so začeli z umikanjem, saj so Italijani prihajali v bližino Šobarjevih in so obkoljevali tudi to hišo, sedem se jih rešilo že pred tem, se potem prebijali posamezno ali v parih, osem pa se jih je pod vodstvom Franca Koširja organizirano prebijalo. Prvih sedem, ki se je sicer najprej rešilo, je dočakala skoraj podobna usod pa kot borce pri Mavsarjevih. Ostalih osem se je uspelo rešiti, čeprav so jim bili Italijani za petami. Avtor spomenika je Stojan Batič, predstavnik slovenskega figuralnega kiparstva. Spomenik NOB na Gornjih Lazah je sestavljen iz visokega podstavka na njem pa so figure ljudi (v tem primeru vojakov), ki imajo v rokah puške, na glavah pa čelade. Prvotni spomenik je bil postavljen 1. novembra 1951, z današnjo različico pa zamenjan 30. oktobra 1966.
|
Spomenik se nahaja v majhni vasici Gornje Laze, vas se nahaja na relaciji Novo mesto – Semič, skozi Uršna sela. Če se peljemo iz Novega mesta skozi Uršna sela in Laze, vidimo na levi strani odcep, ki pelje v vas Gornje Laze. Sredi vasi se na desni strani nahaja spomenik NOB. |
Ko iz prvih isker plamen se je vžgal, že so njegovi zublji vas použili, življenje ste življenju poklonili vaš prah od tod se v neminljivost dviga. Lojze Krakar . Tu in v bližini je v noči z 2. na 3. november 1941 in v naslednjih dveh dneh v obroču okupatorskih italijanskih vojakov in prebijanju iz njega padlo devetnajst borcev belokranjske partizanske čete: Slavko Cerjanec, Ivan Černič, Lojze Fabjan in komandir Lojze Gajzer, Viktor Gorše, Italijan Bruno, Lojze Jaklič, Polde Jerman, Stanko Junko, Ivan Kopinič, Anton Kovačič, Pavle Kranjac, Franc Matjašič, Lojze Muc, Franc Obrul, Toni Prus, Jože Slobodnik, Vinko Švajger in Jože Vrščaj. Narodni heroj Jože Mihelčič, politični komisar čete, je bil ob umiku ujet zatem od okupatorskega vojaškega sodišča obsojen na smrt in 9. decembra 1941 ustreljen v Ljubljani. Bela krajina svojim prvoborcem! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Rahela Butala (13.12.2016) |
7.1.2025. 00:00 |
— |
Dodal podatke o parceli, sveže fotografije spomenika in prve strani Kronike Belokranjskega odreda, ki jo hrani Dušan Šmajdek, Gornje Laze 1. M. Hladnik 23.12. 2024
Dodal Kroniko prve belokranjske čete. M. Hladnik 7. 1. 2025 |
skulptura, infotabla |
Semič |
Parcela, odmerjena za spomenik (1522 Pribišje, 65/2), ne ustreza dejanski lokaciji spomenika na parceli 3227/5. |
|
Velika Nedelja, pokopališče |
»Enako kot krajevne skupnosti mesta Ptuj tudi krajevna skupnost Velika Nedelja praznuje svoj krajevni praznik 8. maja, to je obletnica dokončne osvoboditve svojega kraja, kar so povezali tudi s tragičnim dogodkom. Njihov krajan Davorin Čurda je ob navdušenju, ko so se umikali zadnji do kraja potolčeni okupatorjevi vojaki, izobesil zastavo Titove Jugoslavije, pri tem pa ga je zadela krogla okupatorjevega zločinca, ki ni mogel preboleti poraza.« (– u, Praznik KS Velika Nedelja, Tednik, Leto XXXIV, št. 18, Ptuj, 14. maja 1981, str. 8 Dostop: 6. 12. 2023) |
Pokopališče Velika Nedelja je v hribu zahodno od kraja. |
[zvezda] ČURDA DAVORIN ROJ. 4 11. 1931 PADEL 8. 5. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 3. 2023 |
8.12.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.12.2023, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič |
družinski nagrobniki |
Ormož |
— |
|
Partizanska bolnišnica "Mirta" |
Prehodna partizanska bolnišnica"Mirta" je bila zgrajena poleti 1944 v Rožankovem gozdu v Podgori na vzhodnem pobočju Uršlje gpre na nadm. višini 800 - 900 m. Bila je majhen lesen objekt, ki ga je po sistemu zemljanke zgradil Feliks Zdovc - Rožankov sin. Decembra 1944 so v bolnišnico pripeljali njegovo sestro Ano Zdovc - Mirto, ki je bila hudo ranjena v nogo. Po njej je bolnišnica tudi dobila ime.V njej so se od konca dece3mbra 1944 do konca vojne zdravili partizani, ki jih je negoval in zdravil sam graditelj bolnišnice - Feliks Zdovc - Fika. Partizansko bolnišnico "Mirto" so prvič obnovili leta 1975, drugič pa leta 1980. Gl. tudi TIC Ravne Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Na relaciji Kotlje - Naravskre ledine je odcep pri spomeniku na Janeči ridi desno. Takoj za prehodom smučišča Ošven in nosilnega stebra za sedežnico je manjši odstavni prostor in odcep strmo v breg. Nad odcepom je opozorilna tabla za bolnišnico desno. 50 m od glavne ceste stoji nad cesto koča - bolnica. |
BREZ NAPISA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 18. april 2017 |
18.10.2021. 00:00 |
— |
18.10.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Lesena koča z nanapisom Bolnišnica Mirta |
Ravne na Koroškem |
K.o.: 897 - PODGORA, št.parc.: 91/3 |
|
Renče, Spomenik prvemu sestanku KP Primorske na Kremancah |
Po cesti Renče-Temnica, mimo hiše Žigoni 58, oddaljeno 3,1 km od središča Renč, na hribu južno od Renč. Ob cesti je usmerjevalna tabla. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 1. 4. 2020, slike Bor1974-13.X.2020 |
7.5.2022. 00:00 |
— |
Odkrit 9. 7. 1950. M. Hladnik 26. 4. 2021
Besedilo dodala in lokacijo spomenika popravila M. Luštrek 7. 5. 2022. |
— |
Renče-Vogrsko |
— |