| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Preska - Kip narodnega heroja Franca Bukovca-Ježovnika |
Doprsni kip je delo kiparja Antona Sigulina, odkrit je bil 17. maja 1964, sedaj ga ni več na izvirni lokaciji. Slika 3 je sken iz knjige Spomin je moč. S sklepom skupščine Ljubljana-Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovno šola preimenovala v Osnovno šolo Preska. Po preimenovanju je bil kip odstranjen in se nahaja v Mestnem muzeju Ljubljana (MGML), ki je posredoval fotografijo. Vir: foto Matevž Paternoster, Mestni muzej Ljubljana (MGML) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 54. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 94. |
Kip je bil na steni avle prizidka Osnovne šole Preska.
Preška cesta 22 1215 Medvode Spletna stran: http://www.os-preska.si/ |
NARODNI HEROJ FRANC BUKOVEC |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Matjaž in Biba Rebolj, 3.12.2017
D.Divjak 27.5.2022 |
27.5.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal opis,fotografijo kipa in podatke 27.5.2022 |
Doprsni kip |
Medvode |
K.o.: 1976 - PRESKA, št.parc.: 178/3 |
|
Novo mesto, Spominska plošča Valantičevi družini |
Pravokotna marmorna plošča, naslonjena na profilirani konzoli, je posvečena štirim članom družine Valantič, ki so jih decembra 1943 ubili. Odkrita je bila 1952 (oblikovalec J. Banovec).
. Prišla je vojna in Novo mesto so zasedli Italijani. Valantič je bil med prvimi, ki so ga poslali v internacijo, od koder se je vrnil šele novembra 1943. leta, ko so bili v mestu že Nemci in domobranci. Z ženo sta imela dve hčerki in sina. Ko se je začela vojna, je Vida končala meščansko šolo, Alma se je učila očetove obrti, Lojzek pa je še hodil v osnovno šolo. V družini so se dobro razumeli in so bili v Novem mestu zelo znani in spoštovani. Čeprav se je Valantič že pred vojno ogreval za socialistične ideje, je bila njegova družina pobožna, toda v celoti že od prvih dni vstaje na strani OF. Hčerka Vida je že maja 1942. leta odšla v partizane in je padla na Ilovi gori 4. novembra 1943. leta. Mesec in pol po njeni smrti pa so črnorokci pobili vso Valantičevo družino. Novembra 1943. leta se je v Valantičevo delavnico naselila manjša skupina domobrancev, v resnici samih izbranih črnorokcev. Med njimi so bili Jože Mavec-Gliha, Franc Mavec-Šime in Alojz Zupančič. Bilo je 22. decembra 1943. leta, ko se je po sedmi uri zvečer razbesnela nevihta. Med deveto in deseto uro se je okrog Valantičeve hiše začelo silovito streljanje. Odmevali so rafali, pokale puške in bombe, v zrak sta švignili raketi, vse to pa med močnim grmenjem in bliskanjem, da je bilo ljudi v okolici strah poslušati to nenavadno bobnečo melodijo. Pritekli so Nemci, ki niso vedeli, kdo in zakaj strelja, pa so na vse strani streljali v zrak. Drugi dan dopoldne je prišla na kraj streljanja nemška vojaška komisija s policijskim psom. Dež je spral vse sledove. V hiši so našli krvave madeže, Valantičeve družine pa ni bilo nikjer. Ljudje so se potihoma spraševali, kaj se je zgodilo z Valantičevimi. Prvo vest so slišali pri nedeljski maši, ko je kaplan Wolbank s prižnice oznanil, da so tistega večera partizani vdrli v mesto in napadli domobrance v Valantičevi hiši. Za kazen, ker so imeli domobrance v delavnici, so verjetno pobili Valantičevo družino. Vernikom se še sanjalo ni, da je bil on organizator tega umora in da skuša prevarati vernike in Nemce. Dva meseca je Krka skrivala skrivnost, potem pa je pod tovarno Jožeta Pence na breg naplavila truplo štirinajstletnega Lojzka Valantiča. Na vratu se mu je videla velika rana. Marca je Krka pri Seidlovem jezu naplavila trupli matere Marije in hčerke Alme. Očeta Alojza pa so dobili zadnje dni marca skoraj na istem kraju, kjer so jih črnorokci pometali v vodo. Očividci so na vseh truplih videli rane, zato so sklepali, da so bili najprej umorjeni in nato mrtvi vrženi v Krko. Načrt za ta zločin so temeljito pripravili, in to zagotovo brez vednosti Nemcev. Med strahovitim streljanjem in grmenjem so doma v hiši pobili vse člane družine in jih nato hitro z vozom odpeljali do Krke, kjer so jih pometali v vodo. Prišli so Nemci, in domobranci so hinavsko izjavljali, da so jih v temni noči napadli partizani, ki so vse Valantičeve odpeljali, sami pa so se komaj ubranili z orožjem. Valantičeva soseda Ljudmila Završnik mi je povedala, da je naslednji dan govorila z nemško komisijo, ki je raziskovala nočni dogodek. Nemec ji je rekel: 'Tako se z ljudmi ne dela,' navzoči domobranec pa se je pri tem samo smehljal. Po sledovih v hiši so Nemci ugotovili, da so ponoči v hiši neznanci enega ali več članov Valantičeve družine pobili, vendar jim podrobnosti niso bile znane. Danes se naselje pod Grmom v Novem mestu imenuje Valantičevo, na hiši pa je spominska plošča.« (Jože Vidic, Mirnopeška velika noč, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 575, 576) Opomba: Podatek o smrti Valantičeve hčerke Vide je na spominski plošči drug (1944) kot v knjigi Po sledovih črne roke (4. novembra 1943).
3. VALANTIČ Alojz, pleskarski mojster v Novem mestu, oče, 22. decembra 1943 so domobranci iz Novega mesta pobili vso Valantičevo družino. Nato so jih vrgli v Krko. To so storili brez vednosti svojih gospodarjev, Nemcev. (Vir: Arhiv Dolenjskega muzeja; Jože Vidic. Po sledovih črne roke, 576)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 360) |
Plošča je pritrjena na stranski fasadi stanovanjske hiše Valantičevo 5, v kateri so Valantičevi živeli. |
V TEJ HIŠI SO V NOČI 22-23 DECEMBRA 1943 DOMOBRANSKI ZLOČINCI ZVERINSKO UMORILI VALANTIČEVO DRUŽINO OČE ALOJZIJ MATI MARIJA R. ČERMELJ HČI ALMA, SIN ALOJZIJ. VIDA PARTIZANKA OD LETA 1942, JE PADLA ZA SVOBODO LETA 1944 ZVEZA BORCEV IV. TERENA 6. JULIJA 1952 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
13.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 13. 12. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjig Po sledovih črne roke in Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga. |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1483 Kandija, parc. št. 1175 |
|
Ivančna Gorica, Spominska plošča padlim borcem, internirancem in žrtvam fašističnega nasilja |
V kamnite plošče iz belosivega marmorja so
vklesana imena padlih partizanov in žrtev fašističnega nasilja tega kraja in
okolice ter posvetilo. Pobudo za odkritje spominske plošče je dal Krajevni odbor ZB NOV Ivančna Gorica, ki je tudi avtor napisa. Načrt zanjo je izdelal Ivo Tratnik, odkrili pa so jo 6. junija 1965. Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str.: 60 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109. Fotografija 1: Špela Balant Poleg plošče je na steni postavljen doprsni kip Jožeta Kovačiča.
|
Spominska plošča je v zdravstvenem domu Ivančna Gorica, levo od vhoda.
Zdravstveni dom se nahaja v naselju Ivančna Gorica na Cesti 2. grupe odredov 16, približno 60 metrov od prehoda preko železniške proge.
|
JUNAKOM KI V NAJTEŽJIH DNEH SO V BOJU STALI KAKOR SKALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
11.7.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2021, dodal fotografiji 2 in 3 in dopolnil opis. |
Spominska plošča |
Ivančna Gorica |
k.o. 1820, parc. štev.31/52 |
|
Tragedija na Kolku |
V domači kamri je ležala 22-letna Marija Vozel (Poletova) s triletno hčerko Mili. Navsezgodaj je zaznala, da se zunaj nekaj premika. Stopila je k oknu in se dotaknila zavese. Takrat jo je ustrelil nemški vojak, ki je stal pri Uraničevem listniku, saj je napačno ocenil, da se za zaveso skriva partizan. Zadel jo je naravnost v srce in bila je na mestu mrtva. V spomin na tragično preminulo sosedo je Frančiška Grošelj sestavila pesem: Spomladanski dan velikega tedna prihajal k nam je tiran, zločinec in morilec, vsemu svetu znan. Ob zori zlati, ko se prebudi beli dan, v sobi je spala Micika, v srce zadela jo je kroglica, zatisnila je svoje oči, nič več se ne prebudi. Zaslišal se je krik in jok, zapustila si svojce in malo Milico, svojo ljubo hčerkico.Ti morilec in zločinec, dosti ti še ni gorja, v tujem kraju in na Slovenskem tze že vse pozna. Težka bila je ločitev, grenko bilo je slovo, naše to je tolažilo, da se enkrat vidimo. Vir: Boštjan Grošelj, Pomniki viharja, Šentlambert: Krajevna skupnost, 2022, str.28. |
Pokopališče Šentlambert |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 21.4.2023 |
17.10.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 2. 6. 2023
M. Kermavnar, 17.10.2024, dopisal besedilo na nagrobniku in katastrske podatke |
Nagrobnik |
Zagorje ob Savi |
K. o. 1887 Šentlambert, parc. št. 8/1 |
|
Otočec |
Plošča
s 65 imeni padlih in žrtev je vzidana v okvir iz grobo klesanih granitnih
kvadrov. Na vrhu okvirja je stilizirana oblika Triglava. Spomenik je 1947
zasnoval Josip
Florjančič.
EŠD 20734 |
Na križišču vzhodno pod hišto Otočec 3 (nekdanji dom Partizan) sredi vasi. |
[OF] SPOMIN ŽRTVAM [srp in kladivo] [zvezda] 1941 - 1945 [zvezda] BORCI ŽRTVE ŠTEFANČIČ FRANC 1942 ŠEŠKO ALOJZIJ 1941 FLORJANČIČ DRAGO 1942 KUKMAN IVANA 1941 GREGORČIČ ALOJZIJ 1942 GOLOB EDVARD 1941 BECELE MERI 1942 GOLOB MILAN 1941 VIRANT FANI 1942 GREGORČIČ ANTON 1942 MEDVED FRANC 1942 GORENC JANEZ 1942 ŠKLANDER JOŽE 1942 JERMAN FRANC 1942 TRATNIK VINKO 1942 ERŠTE FRANC 1942 JOŽEF RUDOLF 1943 GOTLIP ANTON 1942 MEDVED JOŽE 1943 BECELE FRANC 1943 BECELE VIKTOR 1943 BECELE MARIJA 1943 ŠELAK IVAN 1943 ERŠTE MARIJA 1943 BLAŽIČ FRANC 1943 MEDVED MIHA 1943 RIFELJ IVAN 1943 PAVLIN MATIJA 1943 MLAKAR JANEZ 1943 ŠKLANDER ALOJZIJA 1943 JERMAN FRANC 1943 JERMAN ANA 1943 ŠEGULA IVAN 1943 JERMAN JOŽE 1943 RIFELJ FRANC 1943 ŽURA IVAN 1943 GAČNIK ANTON 1943 RIFELJ JOŽE 1943 HOČEVAR IGNAC 1943 ZARABEC MARIJA 1943 KRAŠEVEC JOŽE 1943 BUČAR URŠULA 1943 KUKMAN KAROL 1944 KEBELJ NEŽA 1943 BOJANC ŠTEFAN 1944 BOJANC JOŽE 1943 VIDIC FRANC 1944 ROJAKOVIČ ADOLF 1943 ŽURA JOŽE 1944 GORENC FRANČIŠKA 1944 BLATNIK JOŽE 1944 ŠKLANDER JOŽEFA 1944 JERMAN ANTON 1944 JERMAN ALOJZIJ 1944 JERMAN JOŽE 1944 DRAGAN JOŽE 1944 ŠKLANDER STANKO 1944 JERMAN JANEZ 1944 ŠMID ALOJZIJ 1944 KOSLJAN FRANC 1945 BLAŽIČ ALOJZIJ 1945 JERMAN MIHAEL 1945 RADOVAN JOŽE 1945 ZUPANČIČ ANTON 1947 VIDIC IVAN 1947 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 1. 2020
D.Divjak 15.10.2023 |
15.10.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezavo 15.10.2023
M. Kermavnar, 8.12.2023, dodal imena na spomeniku |
— |
Novo mesto |
K. o. 1460 Šentpeter, parc. št. 78/2 |
|
Pomjan spomenik padlim v NOB in drugim žrtvam fašističnega nasilja |
Na kvader postavljena piramida z vklesanimi imeni na treh stranicah, zaključena z nizko piramido. Z zidom obdan spomenik, postavljen leta 1950, je v celoti izdelan iz belega istrskega kamna. Spomenik so postavile Družbeno Politične Organizacije 6. 4. 1950 in je posvečen 20 padlim v NOB, 8 žrtvam fašističnega nasilja ter 3 umrlim v koncentraciskih taboriščih iz vasi Pomjana, Manžana in Fjeroge Pokrovitelj je Krajevna skupnost Šmarje. EŠD 1435 |
V sredini vasi Pomjan stoji spomenik. |
ZA DOMOVINO PADLI V VELIKI DOBI 1941 - 1945 POMJAN BENČIČ IGIN VEŠKOVO ALOJZ ROJC JOŽEF OMAHEN ANTON JERMAN IVAN OMAHEN RUDOLF JERMAN FRANC PEROŠA IVAN JERMAN KAREL PEROŠA FRANC JERMAN LAZAR PEROŠA JOŽEF JERMAN FRANC PEROŠA STANISLAV SOSIČ FRANC (MANŽAN) SOSIČ KAREL BONINI RUDOLF FURLANIČ IVAN FJEROGA KOZLOVIČ FRANC ŽUPANČIČ ANTON SLAVA PADLIM JUNAKOM ! . PADLI INTERNIRANCI POMJAN ANDRIJOLI JOŽEF POGAČNIK OSKAR FJEROGA KERIN JOŽEF SLAVA JIM ! . TALCI POMJAN BENČIČ RUDOLF MANŽAN HLAJ JOŽEF HLAJ ROMAN ŽULETIČ RUDOLF ŠKERGAT ERMENEGILD FURLANIČ JOŽEF FJEROGA HRVATIN JOŽEF GUNJAČ JOŽEF SLAVA JIM ! |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 5. 4. 2017 (nedokončano) |
26.9.2020. 00:00 |
— |
Naložil sveže slike spomenika z obnovljenim besedilom. Foto Reinhard Nachtsheim. -- M. Hladnik |
Spomenik padlim |
Koper |
2609 POMJAN, 3371 |
|
Veliko Ubeljsko, spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja |
Spomenik je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz vasi:Veliko Ubeljsko, Malo Ubeljsko in Brezje. Veliko nasilje so domačini občutili , ko se je leta 1942 vgnezdila v farovžu italijanska vojaška posadka z namenom, da bi ustrahovala ljudi in zaščitila pred partizani italijanske oglarje na Nanosu. Oglje so namreč iz nanoških gozdov po žičnici apuščali na Veliko Ubeljsko. Ta podivjana skupina je leta 1942 na svojem pohodu okrog Sajevč pri cerkvi zasledila in napadla aktivista Nika Šturma iz Senožeč. Šturm se jim ni hotel predati, raje si je sam vzel življenje, tako še danes pripovedujejo ljudje. Vendar italijanski vojaki-žejni krvi, so se tudi nad mrtvim sramotno izživljali. Niko Šturm leži na vaškem pokopališču skupaj z dvema borcema. Enake zverinske metode so uporabili tudi 12. avgusta 1942 za usmrtitev kurirja Metoda Simčiča in 6. oktobra 1942 za usmrtitev Alojza Brajliha iz Stran. Partizansko gibanje je že zgodaj, po italijanski kapitulaciji pa še bolj množično, zajelo vasi ob vznožju Nanosa. Veliko Ubeljsko in okoliške vasi so bile preskrbovalna baza za hrano in obleko za vse brigade, ki so se tu gibale in operirale (I.Istrska, Gradnikova, Gregorčičeva in druge). Aktivisti iz Ubeljskega in okolice so sodelovali na Razdrtem pri organiziranem pobegu francoskih ujetnikov iz nemške posadke k partizanom. Akcijo so decembra 1944 izpeljali člani bataljona VDV. 10. januarja 1944 je tudi na Velikem Ubeljskem pričela delovati partizanska šola. 80 otrok je poučeval partizanski učitelj Zdenko Pečar. Spomenik je bil postavljen22. 7. 1958, arh. Albert Sušnik, avtor napisa :Vasja Ocvirk EŠD 19419 |
Sredi vasi Ubeljsko, med h. št. 8, šolo in cerkvijo. |
Prednja stran: 1941 1945 Leva stran: [zvezda] IZ KRAJEV TEH STE JUNAKI PALI, KER NISTE HOTELI V ROBSTVU ŽIVETI IN SVOJA ŽIVLJENJA STE V BORBI DALI, DA ZMAGA PRAVICE ZEMLJO OBSVETI. Desna stran: PADLIM ZA SVOBODO IN ŽRTVAM FAŠISTIČ NEGA NASILJA IZ VASI VELIKO UBELJSKO MALO UBELJSKO BREZJE Zadnja stran: ZB - 1958 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, fotografije Urška Perenič 5.4.2020
Dopolnil D.Divjak, 6.4.2020 |
19.12.2023. 00:00 |
— |
Po zapisu Branke Černigoj dopolnil M. Hladnik 17. 12. 2020:
Med vojno so se tu pogosto zadrževali partizani in se 25.9.1943 prvič spoprijeli z Nemci. L. 1944 sta bili v vasi nekaj časa komanda mesta Senožeče in etapna kuhinja. V bregu je bila v bunkerju rajonska financa, v bližini pa taborišče V. bataljona VDV. L. 1944 je strmoglavilo v bližini ameriško letalo, nakar so partizani posadko napotili v Belo krajino.
Po opozorilu M. Kermavnarja zamenjal napačne slike s pravimi. M. Hladnik 25. 9. 2022
M.Kermavnar, 19.12.2023, po opozorilu Mojce Luštrek zamenjal napačno objavljene slike in napis na spomeniku med spomenikoma Veliko Ubeljsko in Landol. Dodal fotografije 4/1 do 4/4 Mojce Luštrek |
Spomenik |
Postojna |
K.o.: 2483 Razdrto, parc. št. 2718/2 |
|
Kerenčičeva domačija, Pesnica |
Pri Kerenčičevih v Pesnici je bila leta 1941 izredno važna postojanka osvobodilnega gibanja. Pri njih so se zbirali skojevci, tu so hranili tudi material za pokrajinsko tehniko. Od konca junija 1941 se je tu zadrževal prof. Jože Kerenčič. Od tu je odhajal v Slovenske gorice in tam organiziral upor. Pri Kerenčičevih so se leta 1941 sestajali člani pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo. Konec leta 1943 in v 1944 je pri njih delovala okrožna tehnika. Štirje člani Kerenčičeve družine so dali življenje v boju za svobodo. Na Kerenčičevi hiši je bila odkrita spominska plošča leta 1954. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 527. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 225. google.com/maps/Pesnica39 |
Pesnica 39, Pesnica pri Mariboru
Koordinate: 46.60765426715539, 15.675937668817364. |
TU JE BILA KERENČIČEVA DOMAČIJA OD ZAČETKA VSTAJE ZVESTA IN POMEMBNA POSTOJANKA NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA IN DRUGI DOM NARODNEGA HEROJA JOŽETA KERENČIČA. OČE, HČI IN SINOVA SO DALI ŽIVLJENJA ZA SOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 27.2.2023
R. Zupanec, 10. 10. 2023 |
10.10.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije in koordinate. R. Zupanec, 10. 10. 2023 |
Spominska plošča |
Pesnica |
k.o.: 606 - RANCA, št.parc.: 541 |
|
Pokopališče Spodnja Kungota, Grob Kerenčičevih
|
vir:https://os-kungota.si/dogodek/pred-jesenskimi-pocitnicami/ in FB Kulturno - umetniško društvo Marice Kerenčič Pesnica. herojgrob123 |
Pokopališče Spodnja Kungota.
Hiša v bližini: Gradiška 350
Grob leži v V/7 desno s številko 224
Na sloju Grobišča je oznaka za grob locirana v Zgornji Kungoti, kar pa ni prav.
Koordinate: 46°36′47.26″N 15°39′03.25″E. |
Našim dragim padlim borcem za svobodo in enakopravnost v spomin! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 21.6.2023
R. Zupanec, 10. 10. 2023 |
10.10.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije, koordinate ter k.o. in parc. št. |
družinski nagrobnik |
Kungota |
604 Gradiška, parc. št. 307. |
|
Padlim delavcem tovarne TOKO Domžale |
Desetim padlim delavcem Zornove-Okršlarjeve tovarne - TOKO. Ob spomeniku je na tristranem prizmatičnem nosilcu plošča, posvečena uvajanju samoupravljanja. Odkrito 27. 4. 1959 in 1960, prestavljeno 2005.
|
V pasaži med Karantansko 1 BCD in Slamnikarsko 3 AB, kjer je poslovni center Krizant v Domžalah, na prostoru, kjer je bil nekoč vrt tovarne TOKO. |
Spomenik padlim: [zvezda] NJIH SRČNA KRI JE OSVETLILA NAŠE DNI VODNJOV JANKO 1909 - 1944 COTMAN MIMI 1921 - 1944 KOŠIR FRANCE 1927 - 1944 ŠIFTAR IVAN 1919 - 1944 VODOPIVEC HERMINA 1919 - 1945 HABJAN STANE 1919 - 1944 JUVAN JANEZ 1924 - 1944 KORBAR LUDVIK 1922 - 1944 SVETLIN LOJZE 1911 - 1944 KAVKA FRANC 1926 - 1944 SLAVA SLAVA . Spomenik samoupravljanju: PRED DESETIMI LETI 20. 8. 1960 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik pod vodstvom Marte Pirnat 6. 7. 2018 |
28.6.2023. 00:00 |
— |
Dodal dve sveži fotografiji M. Greenberga. M. Hladnik 28. 6. 2023 |
klesan kamen z zvezdo in plošča |
Domžale |
1959 DOMŽALE, 3972/6 |
|
Joško Petančič mitraljezec |
Spomenik iz kamna z vklesanim in obarvanim zapisom se nahaja cca 60m od hiše Jelovice 10 proti cerkvi sv. Bolfenka, približno 10 m nad cesto. |
Sv. Bolfenk, Jelovice |
[zvezda] JOŠKO PETANČIČ ROJ. 1925 PADEL 1945 BOREC KOZJANSKE ČETE OLGA MEGLIČ IN MAJŠPERK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 9. 4. 2022 |
18.9.2023. 00:00 |
— |
Po opozorilu Romana Zupanca premaknil Na zemljevidu narobe locirani spomenik 200 m proti JZ na ustreznejše mesto. Vpisati še koordinate in fotografirati spomenik. M. Hladnik 1. 8. 2023
Spomenik se nahaja cca 60m od hiše Jelovice 10 proti cerkvi sv. Bolfenka, približno 10 m nad cesto na težko dostopnem terenu. S ceste je zaradi rastja skoraj neviden, do njega ne vodi nobena pot. Premaknil koordinate spomenika na ustrezno mesto, dodal lastne tri slike in spomenik označil kot obstoječ. R. Zupanec, 18. 9. 2023 |
Spomenik |
Majšperk |
500 BOLFENK, 360 |
|
Anica Cvikl Zmagoslava |
Spominsko znamenje je bilo odkrito 14. julija 1954 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Medvode. Spomin je moč, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 98-99. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. |
Na cesti Sora Topol, tik pred koncem vasi (cestna tabla), zavijemo na precej zaraslo pot, ki nekaj deset metrov teče vzporedno z asfaltno, na ovinku vidimo klop in spomenik.
Naspriti hiše Sora 51, nedaleč od transformatorja, ki se vidi s ceste. |
ANICA CVIKL ZMAGOSLAVA INŠTRUKTORICA OBLASTNEGA KOMITETA SKOJ ZA GORANJSKO ROJENA 30.1.1924 PADLA 11.9.1944 ZB MEDVODE ----------------------- ZA DOM NAŠ NOV, ZA SVOBODO SI PADLA ANICA NA POLJU SLAVE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Matjaž in Biba Rebolj, 31.10.2017 |
25.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.5.2023, dodal fotografije 3 |
Spomenik |
Medvode |
1977 SORA, 684/4 |
|
Talcem, Zagorje |
Pokončna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom, posvečena talcem, ustreljenim 7. maja 1944. Na sedanjo lokacijo je bila plošča prestavljena leta 1973. EŠD 19248 |
Cesta zmage 7A. Spominska plošča je pritrjena na jugovzhodni fasadi vrtca. Prej je stala na kraju prvotnega grobišča talcev na športnem igrišču ob Gasilski cesti. |
[zvezda] BARLIČ VILJEM roj 6.12.1914 - stan Toplice I-rudar KOT ŽRTVE STE PADLI ZA SVOBODO NARODOV – TODA NE ZAMAN na SZ fasadi objekta je tabla: VZGOJNOVARSTVENA USTANOVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik. nedokončano 30. 5. 2020 |
23.6.2024. 00:00 |
— |
Dodal posnetek obnovljene in berlljive plošče s cedejke zagorske ZB. M. Hladnik 30. 6. 2023
M. Kermavnar, 23.6.2024, dopisal besedilo na plošči in dodal katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
K. o.1886 Zagorje mesto, parc. št. 803/16 |
|
Spominsko obeležje na Levovnikovi domačiji |
Albert Čas je bil rojen v Stražah pri Mislinji. Bil je napreden kmet. Takoj po prihodu Nemcev je začel sodelovati z osvobodilnim gibanjem. Pohorska četa je imeli pri njem stalno postajanko. Nemci so ga leta 1942 na domu aretirali in odpeljali ,v Maribor, kjer je bil ustreljen 6. marca 1942 kot talec. Občani so mu leta 1975 v spomin na fasado hiše namestili spominsko obeležje. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. |
Na cesti Slovenj Gradec- Mislinja stoji smeroka za kmečki turizem "LEVOVNIK". Po nekaj km po makadamski cesti prispete do kmetije in spominskega obeležja |
LEVOVNIKOVA DOMAČIJA PARTIZANSKA JAVKA ALBERT ČAS USTRELJEN KOT TALEC V MARIBORU 6.3.1942 OBČANI MISLINJSKE DOLINE 1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 5. oktober 2017 |
2.9.2023. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dodal dve fotografiji, 2. 9. 2023 |
Plošča iz marmorja |
Mislinja |
Straže |
|
Šmarje pri Ajdovščini, Obeležje dogodku v NOV |
Na podstavek iz delno obdelanega kamna je pritrjena marmorna plošča 62 x 42 cm, z napisom iz medeninastih črk in posvečena predvolilnemu zborovanju v NOO na Vipavskem julija 1944, ko je 6000 Primorcev zahtevalo priključitev k domovini. Znamenje je bilo odkrito 05.10.1980. EŠD 24078 |
Obeležje stoji na robu gozda, cca 900m južno od zaselka Jakulini, na levem bregu potoka Culovec.
Drugu dostop je s ceste Šmarje - Spodnja Branica, ko se po 1,5 km iz Šmarja zavije levo na kolovoz, ki poteka po dolini blizu potoka in po cca 900 m pridemo do spomenika kakih 20 m od potoka, na levem bregu.
|
NA TEM MESTU JE BILO
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
24.2.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Ajdovščina |
k.o. 2396 Šmarje, Ajdovščina, parcela 2717 |
|
Ivančna Gorica, Železniška postaja - spominska plošča razorožitvi belogardističnih enot |
Spominska
plošča iz belega marmorja, velikosti 0,50 x 0,80 m in okoli 2,5 m od tal, z
vklesanim sporočilom, je vgrajena na obcestni strani stavbe železniške postaje
Ivančna Gorica, levo od vhoda na postajni
peron.
Vgradili in odkrili so jo 9. septembra 1973. Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 66. Vodnik po partizanskih poteh , Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109. |
Na obcestni strani stavbe železniške postaje na Ivančni Gorici, Sokolska ulica 1 |
V TEM KRAJU SO BORCI NOV II. IN III. BATALJONA V. SLOVENSKE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, dopolnil TBizjak 8.9.2020 |
11.7.2020. 00:00 |
— |
— |
kamen - memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1820 - Gorenja vas, parc. št.:821 |
|
Ivo Slavec - Jokl, spomenik v Struževem |
OPIS OBELEŽJA: Kvader iz belega istrskega kamna. ŽIVLJENJEPIS, OPIS DOGODKOV: Ivo Slavec-Jokl je bil rojen 30 aprila. 1916 na Jesenicah. Za življenjski poklic si je izbral delo v trgovini in v gostilni svoje matere v Struževem pri Kranju. Bil ječlan KPS od 1942, namestnik poveljnika partizanskega bataljona in član PK KPS za Gorenjsko, padel 21. 6. 1944 v Pševem pri Kranju v spopadu z nemškimi raztrganci (Gegenbando), VEČ SLEDI,... Za narodnega heroja je bil proglašen 27. novembra 1953. Načrt za obeležje je napravil Marijan Šorli, odkrito je bilo 1. avgusta 1954. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 49; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 222-223; EŠD: 21694, memorialna dediščina OPOMBA: komisijska ugotovitev iz jan. 2020: spomenik je potreben očiščenja alg in lišajev, obveščeni ZVKDS OE Kranj, MO Kranj in ZB NOB Kranj OPOMBA1: dec. 2023 - spomenik je saniran in ima (spet) dostojen izgled. |
Pred novim Kulturnim domom v Stuževem |
NARODNI HEROJ SLAVEC IVO - JOKL PADEL 21. 6. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kozina in Ladislav Nikšič |
12.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.5.2023, dodal fotografijo 3/1 in uredil status,
Lado Nikšič, 11.12.2023, dodal fotografijo Franca Kozine (Sl 4) |
kvader iz marmorja |
Kranj |
2098 STRUŽEVO, 54/43 |
|
Karel Prušnik - Gašper |
|
Ob severnem zidu na SV koncu pokopališča Kotmara vas, Köttmannsdorf
Kirchenstraße 8, 9071 Köttmannsdorf, Avstrija
46° 33′ 46,98″ N, 14° 14′ 02,26″ E |
KAREL PRUŠNIK GAŠPER 1910--1980 . ORGANIZATOR KOROŠKEGA PARTIZANSTVA PREDSEDNIK ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV IN BOREC ZA PRAVICE KOROŠKIH SLOVENCEV . [Nemški napis.] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.10.2023. 00:00 |
— |
slika in lokacija 11. 2. 2021
M. Kermavnar, 10.10.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/3, dopolnil lokacijo in spremenil status v "obiskan" |
Kip |
Avstrija |
— |
|
Anton Ročnik in borec Gorki, Obirsko |
Ročnik je bil domačin (* 11. 1. 1928), do prekopa 3. 6. 1945 je ležal pod cerkvijo pri Pristovniku v Kortah, kjer je padel. Gorki iz Črne je bil ob smrti 27. 7. 1944 star 19 let. Sprva je bil pokopan pri Šobru na Obirskem, kjer je padel, 23. 9. 1945 pa je bil prekopan sem. Drugi obirski partizani so pokopani drugje: v Jelendolu, v Železni Kapli, v taboriščih, Mihael Županc je bil obglavljen na Dunaju, nekateri so padli na bojiščih v Italiji in Rusiji. [nedokončano] Padlim za svobodo, 121--127
|
Pokopališče pri cerkvi na Obirskem / Ebriach, v kotu pokopališca levo od vhoda
Hiša v bližini: Ebriach 22, 9135 Ebriach, Avstrija
|
PARTIZANOMA PADLIMA V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945 ANTON ROČNIK IN BOREC GORKI - FILIP ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1970 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, nedokončano |
28.10.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3 |
— |
Avstrija |
— |
|
Podturn pri Dolenjskih Toplicah |
Bela marmorna plošča v obliki peterokrake zvezde v počastitev 38 padlim borcem in žrtvam. Nad zvezdo je v loku napis iz kovanih črk. Avtor plošče je arhitekt Jože Zamljen - Drejče, postavil in odkril jo je Krajevni odbor zveze združenj borcev Podturn 4. 7. 1963. Med padlimi borci iz Podturna je bil tudi Andrej Samida – s partizanskim imenom Ende. Bil je eden izmed najstarejših partizanov - vse od ustanovitve Levstikovega bataljona in brigade. Rojstni dom mu je bila Poljanska dolina - tako kot Levstikovemu bataljonu in brigadi. Bil je vedno prijazen in nasmejan, vedno dobre volje, tak, kakršni so bili ljudje v tistem kotu, tam med Rogom in Novim mestom, kjer je bil doma. Njegovo smrt opisuje Janez Perovšek - Pelko v knjigi NAPREJ, knjigi o Levstkovi brigadi. Takole piše: »Sovražniku je šele v mraku uspelo priti do Žlebiča. Sovražnik je imel samo v borbi s prvo četo prvega bataljona, ki je bila na položajih severozapadno od Sinovice, dvanajst mrtvih, izgub na ostalih mestih se ni moglo ugotoviti. Žrtve Levstikovcev so bile: en mrtev in pet ranjenih. Med bombardiranjem je padel namestnik komandanta četrtega bataljona Andrej Samida - Ende. Zgodilo se je takole: Četrti bataljon je bil kot že večkrat spet na Vinicah. Počitek je bil. Nenadoma so zaslišali brnenje letal. Najprej so borci mislili, da je štorklja. Toda bombardiranje Lipovščice je kazalo stvar upoštevati čisto resno. Nad strehami je krožil nemški dvomotorni bombnik. Tudi na Vinice je spustil nekaj bomb. Koča, v kateri je bil štab bataljona, se je stresla, omet se je krušil s stropa. Komisar bataljona Ciglar in namestnik komandanta Ende sta šla v kuhinjo. Tam je bila pri štedilniku gospodinja; hoteli so se malo pošaliti. Tedaj je treščila bomba prav pred okno, nekaj sekund za tem je sledila eksplozija. Zabobnelo je. Duh po eksploziji je zavel v kuhinjo, vse je bilo v modrikastem dimu. Na tleh je hropel Ende, velika mlaka krvi je bila pod njim. Še vedno mu je brizgala iz prsi. Na čelu je imel globoko rano. Obračal je oči in naglo umiral. Vinice so gorele. Zenske so vpile. Nekaj so takoj pogasili, tako da se požar ni preveč razširil. Skoraj vsem streham pa so eksplozije posnele opeko. Prav gotovo je kak sosed izdal, da je v vasi bataljon, in tudi to, kje je štab bataljona, ker so skoraj vse bombe padale okrog njega. Pravzaprav je imel bataljon veliko sreče, saj je bil mrtev samo Ende. Niti ene druge izgube ni bilo. Od civilov je bila samo ena ženska ranjena v roko«.
|
V Podturnu ob izviru Radeščice, tik nad cesto, ki iz Soteske pelje proti Črnomlju, stoji gasilski dom (št. 12) z vzidano peterokrako zvezdo z napisom. Dostop je po stopnicah s parkirišča pred bifejem. |
V POČASTITEV LJUDSKE REVOLUCIJE BORCI 1942 POGLAJEN ALOJZ 1943 DRGANC FRANC, GRIČAR FRANC, KOLENC LEOPOLD, KOLENC TOMAŽ ML., KRIŽA AVGUST, MARKOVIČ FRANC, NOVINA ALOJZ, PAHINGER FERDINAND, POGLAJEN STANKO, ZAMIDA ERNEST 1944 FINK ALOJZ IN ANTON, KOLENC MARTIN, KRESE FRANC, MOŽE FRANC, NOVINA FRANC, TOMAŽIN STANKO, VRTAR JOŽE, ZAMIDA ANDREJ ŽRTVE 1942 KOBE JOŽE 1943 FINK FERDINAND IN FRANC, MARKOVIČ JOŽE, PELKO JOŽE, PETAN ALOJZ, PIRC ANTON, TOMŠIČ FRANC, VRTAR JANEZ, ZUPANČIČ VIKTOR 1944 FINK ALOJZ, GORŠE LEOPOLD, KOLENC TOMAŽ ST., ROTAR JOŽE, ŠENICA JOŽE, ŠTRAVS MARIJA mati MARIJA hči, ŠMALC ANGELCA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec 20.2.2019 |
23.12.2024. 00:00 |
— |
Dodal sveža posnetka M. Hladnik 23. 12. 2024. |
Marmorna zvezda |
Dolenjske Toplice |
ko. Podturn , p.št. 2937/22 |
|
OSILNICA-Spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja |
Imena žrtev so: ŽAGAR JANEZ 1920 1945 Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 126. |
V Osilnici na pokopališču |
Na pokopališču v Osilnici stoji mogočen spomenik. Na podstavku stoji bela plošča z napisom: PADLIM BORCEM NOV. ŽRTVAM FAŠ. NASILJA. Spomenik je oblikovalo in izdelalo podjetje Komunala Kočevje. Spomenik je bil odkrit septembra 1954. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017; slike 2, 3, 4 Bor1974-11.X.2020
24.12.2021 D.Divjak |
24.12.2021. 00:00 |
— |
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobni spomenik |
Osilnica |
K:o:: 1587 - OSILNICA, št.parc.: 712/1 |
|
Padlim v Lešah |
Pokončni marmornati kvader z imeni dvajsetih padlih. Postavila Zveza borcev Leše 25. 7. 1952. Stara slika prikazuje, da je spomenik stal prej tik pred šolo. EŠD 20910 Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 38. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 278. |
Na vrtu na južni strani nekdanje šole v Lešah, h. št. 51, zraven otroškega igrišča. Arhiv ZB Tržič: na vogalu Bajželjnove hiše. |
1941--1945 [zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 10. 2017 |
25.6.2021. 00:00 |
— |
— |
betonski kvader |
Tržič |
K. o. 2145 Leše, parc. št. 751/2 |
|
Pokoipališče Jurjevica, Franc Košorok |
SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Košorok, Oče: Jože, Mati: Marija, Priimek matere: Levstik, Po domače: Košorokovi, Datum rojstva: 03.12.1905, Kraj rojstva: Sinovica, Kraj bivanja: Dolenji Lazi, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): krojač, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.03.1944, Kraj smrti / izginotja: Breg, Kraj pokopa: Jurjevica, Država pokopa: Slovenija. »112. KOŠOROK Franc, rojen 1906 v Sinovici pri Sodražici, krojač, aktivist OF. 25. maja 1944 so ga domobranci na begu ustrelili. Domobransko poročilo navaja: 'Domobranska patrulja je v Bregu aretirala terence. Ob tem je pri poskusu bega ubit terenec in partizanski obveščevalec Košorok, krojač iz Brega.' (Vir: Poročilo domobranske posadke Ribnica, fasc. 26/VI v AS DE II; Jože Janež, Dokumentacija za monografijo o Notranjskih odredih) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 163) Opomba: Na nagrobniku je navedena druga letnica rojstva (1905) kot v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev (1906). |
Lokalno pokopališče v Jurjevici, skozi levi vhod pri cerkvi ter v drugi vrsti pred pokopališkem zidom do skrajno levega groba v vrsti. |
K O Š O R O K - O V I FRANC 1905 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 3.8.2024 |
3.8.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič dopolnila Opis s podatki iz literature 12. 8. 2024. |
Grob |
Ribnica |
K.o. 1623-JURJEVICA, št.parc.:98/3 |
|
Partizanski spomenik, Vrba |
Spominski kamen petim neznanim partizanom in Andreju Ogrisu z napisom v slovenščini in nemščini. Spominski kamen partizanom, ki so padli v bitki 17. septembra 1944 (na novem spomeniku je datum 20.9.1944) na Žopračah, je l. 1970 postavila Zveza koroških partizanov. Postavila Zveza koroških partizanov, Celovec leta 1970. 17. 11. 2019 je občina Vrba odkrila obnovljeni spomenik.
|
Na severni strani občinskega pokopališča v Vrbi.
Vrba/ Velden am Wörther See, Avstrija
Hiša v bližini: Friedenstraße 3 |
leva stran spomenika TU POČIVAJO PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941-1945 ANDRI OGRIS ROJ. 17. 9. 1924 IN PET NEZNANIH PARTIZANOV PADLIH 20.11.1944 NA ŽOPRČAH . desna stran spomenika: napis v Nemščini . pod ploščami: ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV ◦ VERBAND DER KÄRNTNER PARTISANEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. 5. 2019 neobiskano |
10.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 10.10.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/4, popravil lokacijo in spremenil status v "obiskan". |
— |
Avstrija, Vrba/ Velden am Wörther See.
|
— |
|
Priprave na oboroženo vstajo, Ostrožno, Celje |
Celjski komunisti so se zaradi dolgoletnih izkušenj o ilegalnem političnem in revolucionarnem delu lahko zelo hitro pripravili na oboroženi boj proti okupatorju. V drugi polovici julija 1941 je navodila za boj prinesel na Štajersko Slavko Šlander, eden glavnih organizatorjev vstaje na Štajerskem. O tem so razpravljali na sestanku štajerskih političnih voditeljev na Ostrožnem in dali navodila za partizanske akcije v posameznih okrožjih. Vojni komite za Štajersko, ki so ga sestavljali Slavko Šlander-Aleš, Miloš Zidanšek in Boris Čižmek-Bor, je začel ustanavljati partizanske enote. Do konca julija 1941 so iz skupin komunistov ustanovili Revirsko in Pohorsko četo ter na širšem celjskem področju na zahodu Savinjsko in na vzhodu Celjsko četo-ustanovljena je bila na Resevni nad Šentjurjem. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.478 V spomin na priprave za vstajo in ustanovitev Celjske čete. Spominska plošča je na hiši št.79 v Ostrožnem, na gostilni Vedenik, kjer so se 19.7.1941 sestali prvi organizatorji vstaje.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Cesta na Ostrožno 79, Celje |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 3. 4. 2022 |
16.10.2023. 00:00 |
— |
Foto Urh Ferlež 15. 8. 2022, besedilo na plošči M. Hladnik
S.Gradišnik, dodal 3 fotografije, 15.8.2022.
S.Gradišnik, dodal opis dogodka, 16. 10. 2023 |
Spominska plošča |
Celje |
1075 OSTROŽNO, 775/36 |
