Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
4689
Dolž

Grobna površina obsega tri terase. 2 m visok spomenik je nepravilne oblike in stoji na srednji terasi. V spodnjem delu, kjer je vklesan napis, se spomenik svedrasto zvija. Odkrit je bil leta 1964, arhitekt Jože Zamljen.

Spominsko obeležje je postavil KO ZB NOV Stopiče.

  • SPOMENIKI NAJ GOVORE, Ema Muser, Krajevna organizacija ZZB NOV Novo mesta, Novo mesto 1972, str. 136
  • EŠD 4198
  • Svobodna beseda sept. 2020 (slika)
Ob severnem zidu vaškega pokopališča pri cerkvi v vasi Dolž.

[zvezda]

BORCI DOLŽ BRULC FLORIJAN DRAGAN LOJZE KRALJ JOŽE IGLENIK HROVATIČ JOŽE LUKŠIČ FRANC ZAJČJI VRH   SAŠEK  ALOJZ

ŽRTVE BARBORIČ JOŽE ?TISU JANEZ VIDIC JANEZ VIDIC MARKO LJUBLJANA HOČEVAR MATIČEK IN 18 NEZNANIH

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano nedokončano 5. 12. 2020 7.februar 2021-dopolnil D.Divjak
13.8.2024. 00:00
7.2.2021 dopolnil podatke D.Divjak Dodal slike in besedilo M. Hladnik 13. 8. 2024
Spomenik
Novo mesto
K.o.: 1489 - CEROVEC, št.parc.: 136
6885
Neda Gerzinič

Ledinski pionirski odred je leta 1958/59 dobil ime po Nedi Gerzinič, ilegalki v Ljubljani. V času šolanja je obiskovala vadnico. V cvetu mladosti je bila ustreljena v bližini Turjaka.
Zadnjikrat sem videla Nedo Gerzinič 25. marca 1945, ko so nas že ločili iz celice. Poslali so jo v novo zgrajeno samico v Poljanskih zaporih na Poljanskem nasipu. Videli sva se na dvorišču, ko sva morali nakladati material za še ne zgrajene samice. Vse pripornice smo bile že tretji dan brez hrane, ko smo po kazni prestajale vso noč na dvorišču zaporov, in sicer zaradi tega, kersmo čisto tiho pele pesem: Svoboda,svoboda zlata! Ko sem se poslovila odNede Gerziničeve in odšla v prisilno delavnico zapora, mi je bilo težko.Jokala sem, kersem slutila, da se z Nedo ne bova več videli. 5. maja 1945 so jo ustrelili v gozdu pri Turjaku. (Meri Starc)
Neda je bila doma iz Ljubljane. Diplomirala je na pravni fakulteti. 1941. leta seje vključila v NOB in delala v VOS. Nekajkrat je bila aretirana in zaprta, jeseni 1942 pa je šla v ilegalo. Januarja 1945 je bila aretirana; zaprli so jo v Ljubljani in ubili na Turjaku 4. 5. 1945 kot načelnika VOS za Ljubljano. V avli osnovne šole Nede Gerzinič, Ledina, je njen doprsni kip, delo kiparja Julijana Renka, odkrit leta 1961. 

Avla OŠ Ledina, Komenskega 19, Ljubljana

NEDA GERZINIČ
1918--1945
OB 
DVAJSETLETNICI REVOLUCIJE
PIONIRJI

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
4.8.2021. 00:00
Fotografija Mojce Župančič 16. 8. 2021.
kiip
Ljubljana
TABOR, 3072
6427
Korošci, Italija

1974 so 24 padlim domačinom in dvema iz Farneda postavili spomenik. [Čigava je skulptura sedečega sklonjenega moškega na tlaku pred ploščo?]
LSI 1: 298

Na pokopališču pri cerkvi, kjer se večina pokopanih piše Korošec, ni partizanskih spomenikov.

https://www.spomeniki.org/monuments/spomenik-padlim-v-koroscih/

Italija, sredi naselja Korošci / Santa Barbara, v trikotnem parku med cestama 75 m Z od cerkve, blizu avtobusnega postajališča. Od mejnega prehoda samo 150 m po klancu navzgor v vas.

[rdeča zvezda]
[dve koloni imen in priimkov z letnicami rojstev in smrti, nedokončano xxxx]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 11.12.2022, 2.10.2022 D. Divjak 11.3.2024
11.3.2024. 00:00
M. Hladnik dodal slike 2. 10. 2022 D. Divjak dodal povezavo 11.3.2024
kip s ploščo
Italija, Milje
3432
Mali Rakitovec

Na spomeniku naj bi bilo nekoč po RKD 30 imen borcev, padlih v bitki z Nemci 23. 3. 1944, ki pa jih zdaj ni več. Uredila ga je ZB NOV Kamnik 1949.

Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 30.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 210.

Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 53.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 29.

EŠD 16939

Na vrhu griča nad vasjo Mali Rakitovec, vzhodni tik ob gozdni hiši s spominsko ploščo o osamosvojitveni vojni. Do spomenika v vasi pokaže smerokaz. Treba se je držati desne. Z avtom se da do gozda, kjer se v desno odcepi kolovoz proti vrhu hriba.

NEPOZNANI
JUNAKI
ŽIVLJENJA 
STE DALI
ZA NAS
IMELI
VAS BOMO
V TRAJNEM 
SPOMINU

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 8. 2018 8. avgust 221 dopolnil D.Divjak
8.8.2021. 00:00
8.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak Slika "4" z 26.III.2022-Bor1974, 02.X.2024
kamniti kvader s spominsko ploščo ,ograjeno s stebriči in verigami
Kamnik
K.o.: 2691 - RATITOVEC, št.parc.: 628/1
3434
Špilk

Posvečen je ustanovitvi Šlandrove brigade 6. 8. 1943 na Šipku (Pomniki: na Šipku) nad Blagovico. Postavljen je bil ob 15-letnici ustanovitve Šlandrove brigade, 15. 8. 1958.

  • EŠD 16952
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 89.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 181-182.
  • Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 49.
  • Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 189-192.
  • Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 30.

.

»6. avgusta 1943 je bilo na Šipku nad vasico Gaberje zelo živahno. Zopet so si lahko segli v roke stari partizanski tovariši. Hitro so stekli pogovori o zadnjih akcijah, ni pa manjkalo tudi ugibanj, čemu so se zbrali. Vse je bilo zavito v skrivnost. Njihovih komandantov in komisarjev že od ranega jutra  ni bilo na spregled. Imeli so važno posvetovanje. Dopoldne je minilo v običajnem pošiljanju patrulj v okolico taborišča, čiščenju orožja, pospravljanju opreme … Kosilo je bilo nenavadno dobro in obilno. Po kosilu so komandirji in komisarji pregledovali orožje in opremo ter razdelili novince v posamezne bataljone. Bilo jih je nad 400, starih borcev pa okrog 300. Oboroženi so bili z 287 puškami, 12 strojnicami, večjim številom samokresov in bombami. 
     Zopet so bili na vrsti pogovori in ugibanja, kam bodo udarili. Prekinili so jih klici dežurnih na zbor bataljonov. Pred postrojene bataljone je stopil brigadni komisar Mitja Ribičič - Ciril in prebral naredbo o ustanovitvi VI. slovenske narodno ¬ osvobodilne udarne brigade »Slavka Šlandra« in sestav njenega komandnega kadra. Ker Pohorski in Koroški bataljon nista uspela  priti na zborno mesto brigade, sta se ji priključila kasneje. Odsotnega namestnika komandanta, Tomaža Slaparja - Tuga, je po prebrani odredbi zamenjal Franc Poglajen - Kranjc. Zbranim borcem je nato v krajšem govoru orisal lik narodnega heroja Slavka Šlandra, podčrtal prednosti brigadnega bojevanja in poudaril, da je ustanovitev prve brigade na Štajerskem prav takšna prelomnica v razvoju partizanske vojske na tem področju, kot je bil prihod II. grupe odredov 1942. leta. Nadalje je še omenil, da ustanovitev brigade nima le vojaškega pomena.
    »Tudi v političnem pogledu je ustanovitev brigade velikega pomena. V slovenskem človeku na Štajerskem, preplašenem od nečloveškega terorja okupatorja, se bosta dvignila samozavest in ponos. Osvobodilna fronta bo globje prodrla na teren, kjer sedaj še nima svojih organizacij, v našo vojsko pa bo iz dneva v dan rastel pritok novih borcev.« 
     Govoru je sledila slavnostna zaprisega. S pozdravom »Smrt fašizmu - svoboda narodu!« je bila slovesnost ob ustanovitvi brigade končana. Med borci je zavladalo veselje saj je končno tudi Štajerska dobila svojo udarno pest – Šlandrovo brigado.«

Avtor ni naveden, Ustanovitev Šlandrove brigade, Občinski poročevalec, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, Leto II, št. 8, Domžale, 25. IX. 1963,  str. (3). 
Elektronski vir: Občinski poročevalec (Domžale), št. 8, 1963, str. (3)  Dostop: 4. 3. 2024.

Obelisk stoji na vrhu Gabrskih senožeti, na pobočju V Kremenu, slab kilometer severno nad Gabrjem pod Špilkom. Cesta pripelje skoraj do spomenika.

Stara plošča:

1943

USTANOVITEV

VI. SNOUB

SLAVKA ŠLANDRA

1958

.

Nova plošča:

6. avgusta 1943

je bila na tem mestu ustanovljena

VI. SNOUB 

(Slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada)

"SLAVKA ŠLANDRA"

Prvi komandant brigade

JANKO SEKIRNIK - SIMON

Prvi komisar brigade

MITJA RIBIČIČ - CIRIL

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 8. 2018 8. avgust 2021 dopolnil D.Divjak
7.3.2024. 00:00
8.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 7.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil opis s člankom iz časopisa in dodal fotografijo 3/2 iz leta 1963
marmornati obelisk
Kamnik
K.o. 1921 -ŠPITALIČ, št.parc.: 548
8236
Železniki, pokopališče, Šmid Rafael

Sistory navaja Kraj rojstva: Jesenovec, Kraj bivanja: Železniki, Datum smrti/izginotja: 18. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Železniki, Kraj pokopa: Gorenja vas.

»RAFAEL ŠMID, rojen 11. 10. 1905, Jesenovec, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1944. Padel je 18. 12. 1944 pri Gorenji vasi.« (Stane Krapež [Ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 390)

Pokopališče Železniki, vrsta desno od pokopaliških vrat (parkirišče, mrliške vežice), 6. grob.

[križ]
       OČE ŠMID RAFAEL
* 11. 10. 1905  PADEL 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 6.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
6.4.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Železniki
K. o. 2071 Železniki, parc. št. 593/5
172
Jastroblje

Temna marmornata plošča na skali z vklesanim napisom, posvečena delovanju postaje TV 20 S v letih 1941-1945 je bila najbrž pozneje nadomeščena s svetlo kovinsko ploščico z napisom.

Avtor skulpture iz varjenega orožja na okrogli železni podlagi je Tone Svetina. Spomenik je tako skrit pod vejami, da ga je tudi od blizu težko opaziti.

Spomenik avtorja Toneta Svetine je postavila Zveza borcev Špitalič in Motnik 23. 8. 1981.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 31.

EŠD 21112

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Spominsko znamenje je vgrajeno v skalo na robu gozda v Loki nad Jastrobljem, 150 m JZ od hiše št. 14, na nasprotni strani mostu čez potok pod zaselkom Zobava (domačini poznajo samo ime Zobala!). V RKD je spomenik narobe lociran višje ob cesti pred h. št. 18.

NA TEM PODROČJU
JE DELOVALA
V ČASU NOB
STANICA TV 20 S

Obstoječi spomeniki
Nika Bajec, dop. M. Hladnik 25. 8. 2018 in 26. 5. 2020 4.april 2021 dopolnil D.Divjak
4.6.2021. 00:00
4.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Skulptura
Kamnik
K.o.: 1921-ŠPITALIČ, št.parc.:
3415
ŠPITALIČ - Grob borcev in žrtev

Grobišče NOB z 21 padlimi borci in 14 žrtvami, med njimi šestih 23. 1. 1945 sežganih članov Vrbanetove družine. Uredila ZB NOV Motnik 17. 5. 1953.

Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 52.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 31.

EŠD 16950

V JV kotu pokopališča ob cerkvi cerkve sv. Antona Puščavnika v Špitaliču, južno od mrtvaške vežice.

                              V SPOMIN                  
           PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM           
    IZ NARODNO-OSVOBODILNE BORBE
                             1941 - 1945      
.
                  BORCI      
GRABNAR STANE                     1926 - 1944
HOMŠAK ANTON                       1913 - 1944
SEMPRIMOŽNIK FLORJAN      1920 - 1944
REBERŠEK ANTON                   1909 - 1944
CENE ANTON                            1911 - 1943
KLEMEN PAVEL                         1905 - 1944
DROLC JANEZ                           1905 - 1944
AHČIN FRANC                           1914 - 1943
HOMŠAK FRANC                      1913 - 1944
PIDER FRANC                           1913 - 1943
MOŠNIK BLAŽ                           1920 - 1944
KRIŽNIK FRANC                        1925 - 1944
MODRIJAN JANEZ                    1910 - 1944
KLEMEN IVAN                           1924 - 1944
PANČUR JANEZ                        1906 - 1944
KLEMEN ANTON                       1913 - 1944
POLJANŠEK ANTON                 1910 . 1944
TOMAŽIČ FRANC                      1923 - 1945
PETROVČIČ ANTOM                 1927 - 1944
HRIBAR STANKO                      1925 - 1945
SEMPRIMOŽNIK POLDE          1927 - 1945
.
                   ŽRTVE      
ZAJC JAKOB                              1910 - 1945
KLEMEN ANTON                       1883 - 1945
PESTOTNIK ALOJZ                   1902 - 1945
LIPOVŠEK LEOPOLD                1901 - 1945
NOVAK FRANC                          1901 - 1945
GROS FRANC                            1904 - 1942
KARO LEOPOLD                       1901 - 1943
POGAČAR MATIJA                    1870 - 1944
    DRUŽINA VRBANETOVA      
OČE BLAŽ                                             1944
MATI FRANČIŠKA                                 1944
HČERKI PAVLA, FRANČIŠKA               1944
SINOVA  IVAN, ZDRAVKO                    1944
.
        V TEM SKUPNEM GROBU POČIVA                   
                22 NEZNANIH BORCEV      
.
                         SLAVA JIM!      

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 8. 2018 4.junij 2021 dopolnil D.Divjak
4.6.2021. 00:00
4.6.2021-vnesel poimenski seznam z nagrobnika in dopolnil podatke D.Divjak
Nagrobnik
Kamnik
K.o.: 1921-ŠPITALIČ, št.parc.: 1
4000
Spominska plošča padlim žrtvam fašističnega nasilja
Gasilski dom, Šmartno ob Paki 13A.

   1941 – PADLI GASILCI V NOV – 1945

KOLENC ALOJZ       PODGORŠEK ALOJZ
     1899 – 1944               1904 – 1945
ŠUMLJAK IVAN        PODGORŠEK ALOJZ
     1903 – 1942               1912 – 1945
MANDELC FRANC      ŠUMLJAK ANTON
     1903 – 1944                1915 – 1942
    KUMAR RUDI         STEBLOVNIK IVAN
     1915 – 1945               1917 – 1942
               PRAPROTNIK KONDRAD
                          1921 – 1944

                          SLAVA JIM !

Obstoječi spomeniki
Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik, 24. 08. 2020
13.3.2025. 00:00
M. Kermavnar, 13.3.2025, prestavil zvezdico na pravo lokacijo, z imeni dopolnil Besedilo na spomeniku in dodal katastrske podatke.
Spominska plošča na gasilskem domu.
Šmartno ob Paki
K. o. 0972 ŠMARTNO OB PAKI, parc. št.85/13
8037
Zaloše

Besedilo za ploščo smo 2022 pripravili na pobudo Iztoka Pogačnika, sina enega od padlih. Ker se lastnik hiše ni strinjal, do njene izdelave in postavitve ni prišlo. -- M. Hladnik 3. 1. 2023

Zaloše 17, Podnart

IZ ŽNIDARJEVE HIŠE V ZALOŠAH SO KOT PARTIZANI

DALI ŽIVLJENJE TRIJE SINOVI

PETER POGAČNIK * 18. 7. 1916

PADEL 9. 9. 1942 NA LIPNIŠKI PLANINI

JANEZ POGAČNIK - IVKO * 12. 12. 1913

USTRELJEN KOT TALEC 28. 4. 1943 V BRODEH

JOŽE POGAČNIK - IZTOK * 19. 2. 1907

PADEL 26. 4. 1943 NA GOLOBARJU

Sorodniki in KO ZB NOB Stane Žagar, jeseni 2022

Uničeni spomeniki
M. Hladnik
3.1.2023. 00:00
Spominska plošča
Radovljica
K. o. 2161 Zaloše, parc. št. 583
9561
Kočevje, pokopališče, Mavrin Ferdo

Kraj rojstva: Kočevski Rog, ranjen v boju z MVAC pri napadu na Hočevje, umrl v bolnici zaradi zastrupitve (ranjen od avionske bombe).
Napisan na spomeniku na Pogorelcu v Kočevskem Rogu.
.
»Padli
[…]
Mavrin Ferdo, Semič
1912–1943«

  • Lado Ambrožič-Novljan, Cankarjeva brigada, Knjižnica NOV in POS 9, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975, str. 854

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Mestno pokopališče Kočevje, od glavnih pokopaliških vrat desno, nedaleč od spomenika padlim v NOB.

[cvet] 

MAVRIN FERDO    * 22. I. 1912    + 7. IV. 1943  

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 14.3.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
14.3.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Kočevje
K. o. 1577 KOČEVJE, parc. št.2486/1
3333
MOTNIK-Rudi Karat

Plošča, odkrita 8. septembra 1968, je postavljena na Zadružni dom sredi Motnika, v katerem je tudi trgovina (nekdanja pošta), in večnamenska dvorana. Del stavbe je tudi gasilski dom.

EŠD 21106

Motnik je bil 1. 2. 1944 osvobojen, Nemce so pobili, nekaj pa jih je po skrivnem rovu zbežalo iz postojanke. Na Karatovi hiši je bila nekoč plošča, posvečena zasedanju plenuma OF za kamniško okrožje 26. 11. 1944. [Katera hiša je bila to in kje je plošča zdaj?]

Po poti spominov ..., 32

Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 34.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 211.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 32.

Motnik 56, obcestna fasada hiše.

V TEM KRAJU JE PADEL 

1. 2. 1944 V BOJU ZA

OSVOBODITEV MOTNIKA

RUDI KARAT

DŽEK, NAM. KOMANDANTA

3. BAT. VI. SNOUB

BORCI ŠLANDROVE BRIGADE

Obstoječi spomeniki
foto M. Hladnik 24. 8. 2018 4.junij 2021 dopolnil D.Divjak
4.6.2021. 00:00
4.junij 2021 dopolnil podatke D.Divjak
spominska plošča
Kamnik
K.o.: 1923 - MOTNIK, št. parc.: 68
1712
Ivan Strožič, Čreta

Plošča je bila prvotno na Zakrajškovi hiši pri cerkvi sv. Katarine. (KLS Žalec).
Ivan Strožič je bil zaveden Slovenec in ni izdal gestapu partizana, ki se je skril pri njih. Njegova žena pripoveduje: Mož je odprl okno kamre in zašepetal partizanu, naj uide. Morda bi res lahko ušel, zakaj ni, ne vem. Moža sem vprašala, kaj bo, če ga bodo Nemci našli. Odgovoril mi je: "Šli bomo, ne izdam ga pa ne!". Vir: Rado Zakonjšek, Štajerska 1941
.
Na Čreti je bila 26. 10. 1941 prva frontalna bitka Štajerskega bataljona. Domačija Ivana in Frančiške Stožič stoji na mestu, kjer so bili boji med partizani in Nemci. Po končanem boju je v hišo prišel premočen mlad partizan, da bi se posušil. Zvečer so prišli še  Nemci, ga našli ter ubili. 

27. X. so odpeljali Ivana Strožiča in ga po treh dneh ustrelili. 
Gospodar Ivan Strožič- Zakrajšek je postal prva žrtev po spopadu Nemcev s partizani. Družina je bila izseljena in hiša požgana (Vir: Jože Strah: Spomini).
.
SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Strožič /Storžič/, Oče: Matevž, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 03.12.1898, Kraj rojstva: Čreta, Kraj bivanja: Čreta, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmet,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 30.10.1941, Kraj smrti / izginotja: Maribor, Kraj pokopa: Gradec, Država pokopa: Avstrija

Na fasadi cerkve sv. Katarine na Čreti.

V spomin Ivanu Strožiču p. d. Zakrejšku kot prvi žrtvi nacizma in komunizma iz Črete.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 12. 7. 2008 Stane Gradišnik, 10. 6. 2020
8.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 8.10.2024, dopolnil opis
Spominska plošča
Vransko
K. o. 1011 Tešova, parc. št. *28
9534
Šmarje, pokopališče, Morgan Marjo

.
»MORGAN MARIO (Andrej),
Grintovec
rojen 26. 8. 1906, kmet,
ustreljen 2. 10. 1943 v Grintovcu«
(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.781)

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Šmarje, Koper, po poti od poslovilne vežice, na koncu poti levo, ob zidu ( tik pred spomenikom NOB).

            [zvezda]

     TUKAJ POČIVA
   MARJO MORGAN
       STAR 37 LET
    UMRL 2. X. 1943
LAHKA MU ZEMLJICA

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič
23.2.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Koper
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1
8704
Miloš Lokar, pokopališče Regello, Italija

"Meseca in leta so na Ventoteneju preživeli znani italijanski antifašisti, med njimi bodoči predsednik republike Sandro Pertini, Umberto Terracini, predsednik ustavodajne skupščine, ter vodja sindikalne zveze CGIL Giuseppe Di Vittorio. Altiero Spinelli je skupaj s tovariši tam napisal sloviti Manifest Ventoteneja, ki nakazuje temeljne smernice združene Evrope, sedanje Evropske unije.

Pri pisanju listine je sodeloval tudi mladi slovenski antifašist, Ljubljančan Miloš Lokar, ki zaradi prezgodne smrti žal ni dočakal konca vojne in osvoboditve. Pokopan je v kraju Reggello južno od Firenc."

Cimitero di Reggello, Via Mentana, 50066 Reggello FI, Italija [lokacija na zemljevidu je označena na pamet]

      M I L O Š        L O K A R
   N.A. LUBIANA  IL 5.5.1921
M. A REGGELLO IL 13.10.1943

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik 17.11.2023 D. Divjak 14.2.2024
14.2.2024. 00:00
D. Divjak dodal posnetek 14.2.2024
Nagrobnik
Italija, Firence
8731
Bastija,spomenik umrlim Primorcem in Hrvatom, Korzika

Po zavezniški zasedbi južne Italije je začela Badoglijeva vlada ponujati svoje oborožene sile zaveznikom, da bi se udeležile bojev z Nemci, ki so odprli novo fronto v Srednji Italiji. 

Na Sardiniji, Siciliji in v severni Afriki je bilo  okrog 30.000 Slovencev in Hrvatov iz Primorske, Benečije in Istre, ki so tja prišli kot vojaki italijanske fašistične vojske in ob kapitulaciji Italije prešli v sestav Badoglijeve vojske. V veliki večini so želeli pristopiti v vrste NOVJ. Pisale so se številne resolucije o tej nameri, o vprašanju vračanja Slovencev in Hrvatov, italijanskih državljanov, so govorili tudi na pogovorih maršala Tita z generalom H.M. Wilsonom in nato na sestanku Tita z Winstonom Churchilom 12. In 13. avgusta 1944. Ta se je načelno strinjal o njihovi vključitvi v NOVJ, iz operativnih razlogov pa naj ne bi bilo mogoče razrešiti obveznosti  tistih, ki so bili takrat s Sardinije že premeščeni na Korziko.

 Februarja 1944 so zavezniki odbrali skoraj 6000 pripadnikov posebnih delovnih čet in jih v naslednjih treh mesecih premestili na Korziko,na Sardiniji pa jih je ostalo okrog 2000. Prva je 14. februarja 1944 na Korziko odšla  354. četa, sledilo pa jih je še 26. Te so imele med 111 in 225 mož. 1. februarja 1945 je na Korziki bilo 4741 slovenskih in hrvaških pripadnikov posebnih čet. Pobudniki preselitve so bili baje italijanski oficirji zaradi vesti, da se v jugoslovanski bazi v Bariju zbirajo enote in pripravljajo odhode prekomorskih brigad v Jugoslavijo. Na Korziko so odšli tudi italijanski oficirji, katerim pa so vojaki odrekli poslušnost in so bili ti vrnjeni na Sardinijo.

 Po preselitvi na Korziko so bili pripadniki posebnih bataljonov vključeni v VII. ameriško armado, Sekcija severne baze(Northern Base Section, NORBS), komandant je bil general J. P. Ratay, in sicer najprej v 2615., nato pa v 2698. tehnični nadzorstveni polk (Technical Supervisor Regiment). Naloga enot na Korziki, tudi posebnih delovnih čet, je bila priprava na inazijo v južno Francijo. NORBS je bila zadolžena za popravilo cest, pristanišč, letališč, skladišč, vojašnic, telekomunikacij in  prevoze, za čuvanje vojaških objektov in taborišč vojnih ujetnikov, avtočete, inženirske, intendantske in še posebne čete za nakladanje bomb na letala. Čete so preoblekli v ameriške uniforme, jih formirali po sistemu ameriške armade in jim dodelili svoje oficirje in podoficirje. Ti so se do Slovencev in Hrvatov večkrat vedli žaljivo.  Izboljšale so se tudi življenjske razmere, za svoje delo so prejemali plačilo. Glede hrane so bili v začetku izenačeni z Američani, kasneje pa je bila hrana omejena. Oficirji so imeli osebno orožje in  nosili posebne oznake. Dve četi sta bili stražarski, imeli sta orožje in stražili skladišča, taborišča vojnih ujetnikov in delno nadzorovali prometu. Ameriško poveljstvo jim je v začetku dovolilo nositi značke z jugoslovansko zastavo in peterokrako zvezdo in izobešati jugoslovansko zastavo z zvezdo, konec maja 1944 pa so tudi to prepovedali. Uradno so se imenovale »Slav Companies«, to je »slovanske čete«.  Ime jugoslovansko se je obdržalo na pokopališču, kjer so pokopani pripadniki slovanskih čet, ki so se večinoma ponesrečili pri delu s strelivom in z razstrelivom.

  Do 30. novembra 1944 je na Korziki umrlo 30 Primorcev in Istranov, od teh le dva v bolnišnici ( zastrupitev in malarija), vsi ostali so se ponesrečili predvsem pri prevozih streliva. V eni večjih nesreč pri kraju Biguli je zletel v zrak kamion z razstrelivom. Šest umrlih so pokopali v skupni grob (Anton Marinac, Simon Fatovič, Ivan Korič,Peter Medved, Ludvik Skočir in Anton Stemberger)

Vir: S.Vilhar in A.Klun, Prva in druga prekomorska brigada, Nova Gorica, 1967

Vir-foto: M.Ivančič, Prekomorci, zgodbe o odisejadi Primorcev in Istranov, Koper, 2023

Vir: N. Troha, Slovenci in Hrvati v "slovanskih četah" na Sardiniji, Korziki in južni Franciji (1944-1945), Prispevki za novejšo zgodovino XLVI-1/2006

Geslo: prekomorci123

NA TEM MESTU JE POKOPANIH 28 SLOVENCEV IN HRVATOV,

PRIPADNIKOV "SLOVANSKIH ČET" 2696. TEHNIČNO-NADZORSTVENEGA

POLKA VII. AMERIŠKE ARMADE, KI SO LETA 1944 NA KORZIKI

ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA  ZA SVOBOBODO DOMOVINO.

ICI REPOSENT 28 SLOVENES ET CROATEZ, SOLDATS DE "COMPAGNIES

SLAVES" DU 2698*REGIMMENT DE LA SURVEILLANCE TECHNIQUE DE LA 7h   ARMEE   

AMERICAINE, MORTS EN CORSE POUR LA PATRIE ET LA LIBERTE EN 1944

FRANC BENČIČ, JAKOV DRAŽEVIĆ, IVAN ERJAVEC, SIMON FATOVIĆ, ŠTEFAN

GORJUP, IVAN HUMAR, ALOJZ JUH, JOSIP KALČIČ, IVAN KORIĆ, ANTON

KREGAR, IVAN LEBAN, ANTUN MARINAC, RUDOLF MARKIČ, PETER MEDVED,

IVAN NOVAK, LAMPERT OGRIČ, ANDREJ PIPAN, ANTON PREGELJ, JOSIP

PREZELJ, JOSIP SEMOLIČ, JOSIP SINDIČ, LUDVIK SKOČIR, BOGOMIR STANIČ,

FRANC SVETLIK, ANTUN STEMBERGER IN MILAN VOLK.

                                      .

LES COMBATTANTS DES                         SKUPNOST BORCEV "SLOVANSKIH

"COMPAGNES SLAVES"                            ČET S SEDEŽEM V POSTOJNI

POSTOJNA REPUBLIQUE SLOVENE       REPUBLIKA SLOVENIJA

                   BASTIA 9. MAI 1992                                          BASTIA, 9.MAJA 1992

Neobiskani spomeniki
D.Divjak 15.12.2023 nedokončano
15.12.2023. 00:00
D.Divjak dodal francoski tekst s spomenika in dopolnil opis 1.1.2024
Spomenik
Francija, Bastija, Korzika
4375
Jože DEŽELAK in Janez ZEMLJAK-Jurklošter

Jože Deželak, rojen 1910 v Grahovšah, je delal po različnih rudnikih. Leta 1942 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Ko je prišel leta 1944 na dopust, se je pridružil partizanom Kozjanskega odreda. Padel je v bojih z Nemci v Mrzlem Polju pri Jurkloštru.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem str.302

Zemljak Janez, rojen 1906 na Blatnem Vrhu, je bil borec Kozjanskega odreda od avgusta 1944. Kot kurir je padel na njivicah pri Jurkloštru 20. marca 1945.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str. 282. 

Pokopališče v Jurkloštru

DEŽELAK 
JOŽE * 10. 8. 1910 padel 18. 8. 1944

TUKAJ POČIVA
ZEMLJAK JANEZ * 6. 4. 1906 PADEL 20. 3. 1945

Obstoječi spomeniki
Bor1974, 17. 8. 2019,
17.8.2019. 00:00
S.Gradišnik dodal besedilo in opis, 21.9.2022.
Nagrobnik
Laško
1034 MRZLO POLJE, 10/1
5212
Središče KP in SKOJ, Maribor

Šestkotna spominska plošča z vklesanim napisom rdeče barve spominja na aktivnost KPJ in SKOJ v stanovanju šolskega sluge Franca Potočnika, kjer so se na tajnih sestankih zbirali člani okrožnega člani okrožnega odbora OF in drugi komunisti, četudi je v sosednji sobi delovala nemška policijska postojanka. Plošča je bila odkrita 29. novembra 1959.

Wikimedia: odkritje spominske plošče v Žolgerjevi ulici 1959.

Spominska plošča je vzidana pod arkadami šolske stavbe na Žolgarjevi ulici 2 in 4, kjer delujeta VIII. osnovna šola in Osnovna šola Franceta Prešerna.

V LETIH 1943-1944 JE BILO V ŠOLI

ŽARIŠČE REVOLUCIONARNEGA 

DELA KP IN SKOJ-a

spominu borcev komunistov, članov

OO OF terencev in kurirjev

Obstoječi spomeniki
Ivan Smiljanić
3.4.2020. 00:00
Spominska plošča
Maribor
4185
Spomenik v Podgori

Domačini so 1975 postavili padlim spomenik s prostovoljnim delom. Padlo je 33 krajanov, 15 jih je umrlo v taboriščih, 4 so bile civilne žrtve. 
LSI 2: 147

sredi vasi Podgora / Piedimonte del Calvario, v križišču ceste, ki gre proti cerkvi.

SLAVA PADLIM ZA SVOBODO
    GLORIA  AI CADUTI PER LA LIBERAZIONE

   napis na spomeniku:

PADLI V NARODNO OSVOBODILNI BORBI
  CADUTI NELLA LOTTA DI LIBERAZIONE

BOGOMIR BREŠAN
RAFAEL BREŠAN
DOMENICO BENTIVOGLIO
GIUSEPPE BORGHESE
IVAN BENSA
LUIGI CIAN
BRUNO COSIMO
ALBERT ČERNIC
BRUNO COTIČ
PETER DELPIN
MARIO DEAN

RENATO GARBI
MIRKO GRAZIANI
CVETKO HVALIČ
KAMILO JERONČIČ
PETER KLAVČIČ
MILKO KLAVČIČ
MILAN KOGOJ
JOŽEF KRISTANČIČ
GUERRINA LAVRIS
JOŽEF MUSINA
SILVANO MICHELUSSI
JOŽEF PAHOR

FRANCI MAREGA
ACHILLE PAGANELLI
ROMAN PAVLETIČ
ŠTEFAN SITAR
MILAN SVEČERIČ
SAVERIJ SIMSIČ
OLIVIO STANTA
ROMAN SUSIČ
JOŽEF ŠTERN
ALBERT ŽGAVEC
JOŠKO ŽGAVEC

UMRLI V KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH
         MORTE NEI CAMPI DI STERMINIO

ANTON BIZJAK
LUIGI BON
BENIAMIN BREŠAN
EDMONDO CURZOLA
ANA DEZORS
ANTON DELPIN

ALOJZ HVALIČ
FELICE KLAVČIČ
FRANC KUŠTRIN
RIHARD KOCJANČIČ
FRANC MARASI

UMBERTO PERCO
ANNA RIZ
LUIGI SAVIO
PAVEL ŠTURN

      ŽRTVE FAŠIZMA
VITTIME DEL FASCISMO

ENRICO BENTIVOGLIO
LUIGI FONTANIN
ALBERT VODNIK

PODLEGLI VOJNIM POSLEDICAM
   MORTI PER CONSEGLIENZE BELLICHE

STANKO PETEJAN
DOTT. FRANCESCO SALOMONE

   napis na zidu levo od stopnic

              SPOMENIK SO ZGRADILI
       S PRISPEVKI IN PROSTOVOLJNIM
      DELOM POŽRTVOVALNI PODGORCI
                           in prijatelji

   IL MONUMENTO E ESTATO REALIZZATO
         CON IL CONTRIBUTO E LAVORO
VOLONTARIO DEGLI ABITANTI DI PODGORA
                              e amici

Obstoječi spomeniki
Lanko, 14.6.2019, dop. M. Hladnik
1.8.2024. 00:00
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na spomeniku, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in 4/1
vaški spomenik
Italija, Gorica
8910
Moravče, pokopališče, Brvar Jože

SIstory navaja Ime in priimek: Jože Brvar, Oče: Jožef, Mati: Ivana, Po domače: Fajdiga, Datum rojstva: 05. 04. 1892, Kraj rojstva: Drtija, Kraj bivanja: Katarija, Stara občina: Kresnice, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 16. 04. 1943, Kraj smrti/izginotja: Les pri Katariji, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.

Opomba: Jože Brvar je napisan tudi na spomeniku v spomin žrtvam Moravške doline 1941–1945 v Spominskem parku pred cerkvijo sredi Moravč.

Iskalnik grobov Domžale - Moravče

Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče, P: A, V: 3, S: 1 (Iskalnik grobov Domžale - Moravče Dostop: 17. 4. 2024).

[križ]
                    FAJDIGOVI

IVANA BRVAR
sin JOŽE    * 5. 4. 1892     PADEL 16 4. 1943

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 17.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.
17.4.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Moravče
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1
100
25 telovadcev TVD Partizan, Radovljica

Siva marmornata spominska plošča petindvajsetim telovadcem, članom telovadnih društev v Radovljici, ki so padli v NOB. 

Ploščo je 1955 odkril Mestni odbor Zveze borcev NOB Radovljica, izdelal kamnosek Alojz Vurnik.

  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250.
  • Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 169.
  • EŠD 27915
Spominska plošča je vzidana sredi zahodne obcestne fasade nekdanjega Sokolskega doma, danes doma Partizan, Gorenjska cesta 26, Radovljica

TELOVADCEM, ČLANOM TELOVADNIH DRUŠTEV V RADOVLJICI

             PADLIM V ČASU NOB 1941 – 1945

CENGELE OSKAR   RADOVLJICA   1904 - 1944            MANDELC METOD RADOVLJICA   1904 - 1942            

ČEBULJ DANIMIR   RADOVLJICA   1900 - 1942             MAVRER MARTIN   MIŠAČE   1911 - 1943             

ČRV JAKOB   BODEŠČE   1915 - 1945                            NAGLIČ FRANCKA   RADOVLJICA   1927 - 1945           

DEBEVC JOŽE   RADOVLJICA   1921 - 1944                  PRAPROTNIK VINKO JAVORNIK   1914 - 1944          

DEŽMAN JOŽE   RADOVLJICA   1923 - 1944                  PREŠEREN FRANCI   RADOVLJICA   1914 - 1944    

DOBRAVEC JAKOB   RADOVLJICA   1899 - 1941           BABIČ MARJAN   RADOVLJICA 1923 - 1943          

FAJDIGA JANKO   ZAPUŽE   1915 - 1944                       RAVNIK FRANC   RADOVLJICA   1912 - 1944         

FIŠER ANTON   RADOVLJICA   1917 - 1944                   RAVNIK MIRKO   RADOVLJICA   1918 - 1943        

GRILC IVAN   JAVORNIK   1906 - 1944                            ROŠ EDVARD   RADOVLJICA   1911 - 1942             

HROVAT VIKTOR   RADOVLJICA   1899 - 1945              ŠTRUKELJ JOŽE   RADOVLJICA   1921 - 1943           

  JANŠA JOŽE   RADOVLJICA 1921 - 1944                      VOGELNIK FRANC   RADOVLJICA   1925 - 1945        

KALAN JOŽE   RADOVLJICA   1909 - 1943                     ZRNEC METOD   RADOVLJICA   1906 -1945            

 LANGUS PETER   LESCE   1914 - 1944

                                                                              SLAVA JIM!             

Deponirani spomeniki
Mira Hladnik
4.7.2022. 00:00
2.12.2025. 19:03
4. 7. 2022 je stavba v rušenju/prenavljanju, ploščo so odstranili. Kje je zdaj in kaj bo z njo po obnovi? -- M. Hladnik Za ploščo je prevzel odgovornost investitor, arh. Egon Murič. Po snetju sp. plošče smo opravili ogled in dokumentacijo plošče na terenu. Sp. plošča je bila demontirana in se je takrat nahajala na tleh v pritličju obstoječega telovadnega doma. Investitor, g. E.Murič, je ustno zagotovil njeno shrambo pri sebi ter v nadaljevanju strokovno restavriranje in prostorsko umestitev na lokaciji v avtentičnem območju nekdanjega telovadnega doma. Načrta za novo postavitev in ureditev na novi lokaciji Zavod še ni dobil, postopke v zvezi z novo lokacijo in ureditvijo investitor še ni zaključil. Po pogovoru z investitorjem smo dobili vtis, da si investitor želi primerne ureditve spominske plošče in si bo prizadeval za njeno kvalitetno prostorsko umestitev. R. Pamić, ZVKD 8. 7. 2022 Egon Murič 2. 12. 2025: "Okvir za ploščo je že postavljen in stoji pred objektom, sama plošča pa je še vedno pri kamnoseku Vurniku. Do zamude pri namestitvi je prišlo zaradi potrebne ojačitve hrbtišča in spremembe načina montaže plošče na jekleni okvir. Sprva predvidena metoda se ni izkazala za primerno, saj je spominska betonska plošča v precej krhkem stanju. Z gospodom Vurnikom smo se dogovorili, da se izdela novo kovinsko hrbtišče, na katerega bo nato nameščena spominska plošča. To je trenutno v izdelavi in pričakujemo, da bo namestitev zaključena do konca leta 2025. Strošek čiščenja, obnove in montaže spominske plošče je podjetje Radman d.o.o. že v celoti poravnalo Kamnoseštvu Vurnik, in sicer v izogib kasnejšim zapletom."
Spominska plošča
Radovljica
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 181/1
6779
Spomenik sprave, Vičava

Spomenik sprave je leta 2009 je  postavila Mestna občina Ptuj. Posvečen je vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo. 

Spomeniška plastika je monumentalna fontana iz granita, visoka približno 7 metrov. Na visokem podstavku stoji ozka stela, po kateri polzi voda. Na tlakovanem podestu sta vgrajeni plošči s posvetilom in verzom Daneta Zajca.
Avtor spomenika je Viktor Gojkovič, izdelal pa ga je Drago Petrovič. Postavljen leta 2009.

Pomnik1991 vsi123

V nekdanjem vojaškem kompleksu na Vičavi, Ptuj

VSEM BORCEM IN ŽRTVAM ZA SVOBODNO SLOVENIJO

Zjutraj teče reka počasi.Zjutraj se reka prebuja iz smrti. V prvem svitu slači mrtvaško haljo, stkano iz belih megla. Smrt prečisti stvari. Napravi jih prozorne in jasne. Reka, ki vstane iz smrti, ima umito telo.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
2.7.2021. 00:00
Dodal slike in besedilo. M. Hladnik
obelisk
Ptuj
K.o. 0400 PTUJ, parc. št. 995/4
3829
Kulturni dom Črnomelj

Kulturni dom, v katerem je bilo 19.- 20. februarja 1944 prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, je po vojni prezidana arhitektura, ki jo dopolnjuje relief s prizori iz NOB Bela krajina kiparja Jakoba Savinška. Arhitekta Viljem Treo (1925), Branko Simčič 1949-1954). Spominska plošča zasedanju SNOS je bila odkrita 22. julija 1954.

  • EŠD 89
  • Vodnik, 36--48
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 85.

Marmorni relief na pročelju kulturnega doma v Črnomlju je delo Jakoba Savinška. Kulturni dom Črnomelj je bil zaradi zgodovinskega pomena razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, saj stoji na mestu, kjer je bil nekoč Sokolski dom, zgrajen okoli leta 1925. Pomembno vlogo je imel tudi v času NOB. Med drugim je bilo 19. in 20. februarja 1944 tam prvo zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), najvišjega zakonodajnega in izvršnega organa Slovenije, kar obeležuje tudi spominska plošča ob vhodu v stavbo. Obsežni marmorni relief pred kulturnim domom v Črnomlju dopolnjujejo še štirje doprsni kipi belokranjskih narodnih herojev: Draga Jermana, Ivana Starihe - Janka, Milke Šobar - Nataše in Jožeta Mihelčiča.

Otona Župančiča 1, Črnomelj (na križišču Župančičeve in Kolodvorske ulice).

V TEM DOMU JE BILO 19. IN 20. FEBRUARJA 1944.
PRVO ZASEDANJE 
NAJVIŠJEGA PREDSTAVNIŠKEGA ORGANA SLOVENSKEGA LJUDSTVA
SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA SVETA
KI JE NA OSNOVI ZGODOVINSKIH ODLOČITEV
ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA V KOČEVJU
IN DRUGEGA ZASEDANJA PROTIFAŠISTIČNEGA SVETA
NARODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE V JAJCU IZVEDEL
ORGANIZACIJO LJUDSKE OBLASTI IN SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
V OKVIRU DEMOKRATIČNE IN FEDERATIVNE JUGOSLAVIJE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano, nedokončano Dušan Škodič, 1.8.2021
30.4.2024. 00:00
M. Kermavnar, 5.10.2021, napis na plošči, fotografija 3, preureditev opisa. Dodal dve fotografiji M. Hladnik 30. 4. 2024
relief in spominska plošča
Črnomelj
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 197
2681
Spomenik skojevcu Kiklju

Ob križišču Ceste na Rožnik in Kikljeve ceste obelisk v spomin na tem mestu 23. 8. 1942 ustreljenemu skojevcu Janezu Kiklju.

Okrog 3 m visok 4-stranični, zgoraj prisekani obelisk z napisom na 2 stranicah. Kamniti obelisk je oblikoval kipar Ivan Štrekelj, posvetilo pesnica Lili Novy. Postavljen je bil leta 1956.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 71.

EŠD 22817

Ulica ki pripelje do gostišča Čad pod Rožnikom

KIKELJ JANEZ
      ROJEN 
   10. 8.1922
 USTRELJEN 
    23.8.1942

  napis na drugi strani
TU SI PADEL SREDI 
                            TRATE
ZA SVOBODO 
                   DOMOVINE
A HVALEŽNA MISEL 
                              NATE
V NAŠIH SRCIH NE 
                       PREMINE

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 6. 1. 2018, M. Hladnik 3. 11. 2016
17.10.2023. 00:00
Živa Vidmar: Rožna dolina. Svobodna beseda 58 (2020). 9. -- M. Hladnik 1. 9. 2020 M.Kermavnar, 17.10.2023, uredil napis na spomeniku po predlogu Mojce Luštrek
Obelisk
Ljubljana
Vič, 63/1
7581
Padli za domovino

Po pripovedovanju domačinov Slaparjevih in Mežnarjevih iz Borja, so Nemci 24.12.1944 na tem mestu usmrtili partizana Breznikarja in Narada. Domačina Slapar in Klander sta ju 1.1.1945 želela pokopati. Presenetili so ju Nemci in tudi ta dva domačina ustrelili.

Na grobu stoji enostaven nagrobnik iz betonskega križa s prislonjeno spominsko ploščo z imeni tu pokopanih.

Spomenik je bil odkrit leta 1946.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 191.

V Vrankah (Borju) pri odcepu za Golčaj.

PADLI ZA DOMOVINO:

   TONE BREZNIKAR

12.1.1908 + 24.12. 1944

   JOŽE NARAD

13. 3. 1919 + 24. 12. 1944

   JOŽEF SLAPAR

15. 10. 1896 + 1. 1. 1945

   JUSTIN KLANDER

12.4. 1900 + 1. 1. 1945

V SPOMIN POSTAVILI 

 PRIJATELJI VOZNIKI

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
11.6.2022. 00:00
Plošča s križem
Lukovica
1927 BLAGOVICA, 259