Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
1863
Križ s plaketo s Škrlatice

Plaketa je bila leta 1945 montirana na križ iz leta 1934 na Škrlatici. 1953 so vandali križ porušili. Kopiji obeh plaket, tiste iz leta 1934 in tiste iz leta 1945, sta skupaj z ostankom okroglega stebra prvotnega križa pritrjeni na jekleni križ, ki stoji za dovškim pokopališčem. Ostanki padlega križa in morda tudi originalne plakete so pri župniku Francetu Urbaniji na Planini pod Golico (pojasnilo dovškega župnika s posredovanjem Dušana Škodiča).

  • EŠD 22696
  • Milan Božič: Spomini s Škrlatice še živijo. PV 93/7--8 (1993). dLib
  • Stanko Klinar: Na gori križ. PV 96/9 (1996). dLib
  • KS Kranjska Gora. Zavod za spomeniško varstvo, 1982.

Glej še pojasnilo pri križu na Škrlatici.

Na vrtu župnišča, Dovje 105.

           1941
     KOT ŽRTVE
STE PADLI V BORBI
         ZA NAS!
            1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po informacijah in fotografijah Franca Juvana 15. 6. 2017
8.11.2023. 00:00
M.Kermavnar, 8. 11. 2023, uredil Status, Besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/1 po predlogi Mojce Luštrek
jeklen križ z ostanki starega križa
Kranjska Gora
2171 DOVJE, 1/1
9383
Kip Tita, Salta, Argentina
Leta 1921 je Argentina začela graditi progo čez Ande (Salta - Anofagasta v Čilu), del je gradilo tržaško podjetje, zanj pa je delalo tudi več ex-Jugoslovanov. Po legendi je bil vmes tudi Tito. 
Plazoleta Yugoslavia, A4400 Salta, Argentina ........................... ..................KOORDINATE: -24.777179, -65.440355

Prva plošča:

Maršalu Titu Josipu Brozu, mesto salta

Druga plošča:

V spomin vsem Jugoslovanom, ki so uresničili monumentalno gradnjo železnice do Huaytiquine

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih in slikah Urha Ferleža
9.11.2024. 00:00
18.8.2025. 11:56
Označil z zvezdico na zemljevidu M. Hladnik 18. 8. 2025
Kip
Argentina
909
Spomenik žrtvam NOB Šmarje pri Jelšah

.

Ob regionalni cesti Mestinje-Celje, med banko in poslovnim objektom, na levi strani, dobro viden s ceste.

SLAVA PADLIM ZA SVOBODO

                            [zvezda]

                SLAVA PADLIM ZA

                      SVOBODO

ANDERLUH MARIJA + ANTLEJ ANTON + BA

VER ALBINA + BAVER FRANC + BOKALIČ F

RANC + BORŠIČ VINKO + CEROVŠEK FRAN

C + COCEJ JAKOB + ČEBULAR FRANC + DET

IČEK FRANC + DETIČEK ANICA + DETIČEK

MARIJA + DETIČEK MARICA + DOBNIK M

ARTIN + DROFENIK JAKOB + DROFENIK F

ERDO + FIRST LJUDEVIT + GOBEC ALOJZ +

HABOT JAKOB + HAJNŠEK ALOJZ + HERM

AN GIZELA + HROVAT ALOJZ + JAGODIC

ANTON + JUTRIŠA MIHA + KOVAČIČ SIMON

KOVAČIČ KAROL + LEBENIČNIK ANDREJ

+ LEGVART EDI + LUBEJ ALOJZ + MARZID

OVŠEK FRANC + MARZIDOVŠEK FRANČ

EK + MATKO IGNAC + MATJAŽ FRANC +

MEH ANTON + MUŽINA FRANC + NOVAK

CIRIL + OGRIZEK ALBIN + PECKO ANTON

+ PETEK GABRIJELA + PUGELJ JOŽE + PUG

ELJ JOŽEK + SOVINC JOŽE + STIPLOVŠEK

OTON + STIPLOVŠEK FRANC + ŠPILER AN

DREJ + ŠPILER JOŽE + ŠRAML ANTON + Š

RAML ANTON II + ŠRAML SUZANA + TANČ

IČ ASTA + TOPOLOVŠEK JOŽE + VODUŠEK

ANDREJ + VREŠAK ANTON + VRBOVŠEK F

RANC + ZIDAR FRANC + ZIDAR ANTON + ZN

OJ STANKO + ZORIN FRANC + ŽELEZNIK AL

BERT + ŽNIDAR MARTIN + ŽUŽEK KAREL

ZAVRŠKI ANTON + LORGER FRANC

SKALE JAKOB + KOVAČIČ VIKTOR

Obstoječi spomeniki
Ana Novak 6.2. 2017 nedokončano S.Gradišnik, 8. 7. 2023, dodal fotografije.
19.9.2023. 00:00
S.Gradišnik, 8. 7. 2023, dodal fotografije. M.Kermavnar, 19.9.2023, dodal besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič
partrizanski spomenik
Šmarje pri Jelšah
7700
Sevnica-Stalna razstava o izgonu Slovencev kot del muzejske zbirke

17. novembra 1993 so na sevniškem gradu odprli stalno razstavo o izgonu Slovencev kot sestavni del muzejske zbirke "Sevnica skozi čas".Muzejska zbirka predstavlja okupacijo sevniškega območja, okupacijsko razmejitveno črto in nacistični raznorodovalni načrt ter izgon ljudi iz obsavskega območja. Predstavljeno je tudi begunstvo.Strokovno gradivo obsega slike iz izgnanstva, ki so jih zbrale Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Sevnica, Boštanj, Šentjanž, Krmelj-Telče, SDtudenec in Bučka iz škocjanske občine.
Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941 - 1945 in  v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Grad Sevnicqa. Obisk v času, ko je grad odprt za obiskovalce.
Obstoječi spomeniki
D.Divjak 2.9.2022 Ljubo Motore, 26. 10. 2022
2.9.2022. 00:00
Obiskal in fotografiral 26. 10. 2022 Ljubo Motore
Muzejska postavitev
Sevnica
5658
Spominska plošča sestrama Palčič, Stari trg

Pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom je posvečena v NOV ubitima sestrama Palčič. Plošča je bila odkrita leta 1986.
EŠD 17140

https://wp.me/s4TOBI-predloga

foto Miloš Toni

Spominska plošča je pritrjena na južni fasadi nove stavbe Lekarne, Cesta Notranjskega odreda 36A.

LEKARNIŠKA POSTAJA

SESTER PALČIČ

STARI TRG

AKTIV ZB KOVINOPLASTIKE LOŽ

20.12.1986

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 20.5.2020 D.Divjak 23. julij 2021,16.10.2021, 15.11.2023
15.11.2023. 00:00
23.7.2021 dopolnil podatke D.Divjak D.Divjak dodal posnetke 16.10.2021, dodal povezavo 15.11.2023
Spominska plošča
Loška dolina
K.o.: 1637 - STARI TRG PRI LOŽU, št.parc.: 665/4
8670
Partizanski dom Planica

Planica je v NOB pomenila močno povezavo Pohorja s framskim zaledjem in celotnim mariborskim območjem. Prvi stiki z dolino in naprej na Pohorje segajo že v leto 1941. Kljub padcu Pohorskega bataljona zasledimo že leta 1943 Rikovo planiško trojko. Partizanska pripadnost Planice se je še povečala po prihodu XIV. divizije na Štajersko, oziroma njenih enot na Pohorje.Za Planico je značilna ukinitev nemškega šolskega pouka kot posledica akcije šestih partizanov Zidanškove brigade 18. aprila 1944. Po uničenju orožniške postaje in občine v Framu v noči od 22. na 23. julij 1944 je okupator sam s svojim izrazom "Banditengebiet" priznal celotno framsko območje za pol osvobojeno ozemlje. Tudi okupatorjev zločin na Planici 24. septembra 1944 ni zlomil zavednega in neuklonljivega pohorskega kmeta. Vir: Zbornik obeležij Maribor - Tezno, str. 28

Planica 010/a

PARTIZANSKI DOM PLANICA
.
SIMBOL 
NASILJA - BORBE - SVOBODE 
SPOMENIK 
DOPRINOSA FRAMSKEGA 
OBMOČJA 1941 - V NOB - 1945 
OSVOBODITVE IN POŽIGA 
PLANICE 1944
FRAM · PLANICA 24. 9. 1974   ·   1978

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
7.11.2023. 00:00
Spremenil status spomenika, dodal fotografije, potrdil lokacijo-Bor1974, 03.XI.2024.
Plošča
Fram
1203
Ivo Polančič - Ubo, Celje

Ivo Polančič - Ubo, kurir Štajerskega bataljona, je 29. oktobra 1941 stopil v slaščičarno "Rugo" v Celju. Tu so se sestali Miloš Zidanšek, Blaž Röck - Biba, Ivo Polančič, kurirki Greta Rancingerjeva in Hilda Kraljeva. Ko je bil sestanek končan, sta najprej odšli kurirki. Čez čas je prihitel za njima Miloš Zidanšek in povedal, da je gestapo vdrl v slaščičarno in prijel Iva Polančiča.

V hipu, ko je Ivo stal pri pultu za plačilo, so vdrli v slaščičarno gestapovci, z njimi je bila kurirka Sonja Omanova. V splošni zmedi je zaklicala, da to ni Zidanšek. Polančič se jim je med vrati iztrgal in pričel bežati po ulici. Med begom ga je pokosil rafal iz brzostrelke. 

Vir: France Filipič, Prvi pohorski partizani, str. 300.

S. Gradišnik, 6. 8. 2024

Ribarnica v Linhartovi ulici 8; 3000 Celje

Na ulici tukaj je 29. oktobra 1941
pod gestapovskim streli padel

Ivo Polančič - Ubo

kurir Štajerskega bataljona

Obstoječi spomeniki
slike M. Hladnik 2014, 2017, slika 3: Bor1974, 11.XII.2019 S. Gradišnik, dodal opis in vir.
6.8.2024. 00:00
Spominska plošča
Celje
6950
VODICE - Doprsni kip Franca Marna

V avli Osnovne šole Franca Marna-Sreča je bil junija 1966 odkrit doprsni kip, ki ga je izdelal Anton Sigulin.

 S sklepom Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovna šola preimenovala v Osnovno šolo Vodice. Po preimenovanju šole je bil kip odstranjen. Nahaja se v  Mestnem muzeju Ljubljana (MGML), ki je posredoval fotografijo.

5.4.1944 je nemška policija iz Vodic aretirala člana rajonskega komiteja KPS Mengeš Franca Marna-Srečka. Po nečloveškem mučenju so ga policisti vrgli na dvorišče orožniške postaje v Vodicah in nanj naščuvali pse, da so ga živega raztrgali.

Vir: foto Matevž Paternoster, Mestni muzej Ljubljana (MGML)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 41.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 109.

Osnovna šola Vodice.

FRANC MARN

SREČO

1915 - 1944

Uničeni spomeniki
D.Divjak 2.8.2021, 26.5.2022
26.5.2022. 00:00
S.Gradišnik, dodal besedilo, 25.3.2022. D.Divjak dodal posnetek 26.5.2022
Doprsni kip
Vodice
K.o.: 1741 - VODICE, št.parc.: 1180/1
2242
Skupni grob padlih v NOB na pokopališču

Ob zadnji strani groba (urejenega 1956) stoji 2,5 m visok nagrobnik z zaključkom v obliki stiliziranega Triglava in z napisno ploščo, na grobu pa leži 12 kamnov z vklesanimi imeni padlih.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 109.

Pokopališče v Vodicah,blizu Škofjeloška 11

       BORCI                         TALCI
BURGER FRANC         DREŠAR JOŽE
BERGANT MATEVŽ     DREŠAR FRANC
BILBAN MIHA               JERMAN JANEZ
CIPERLE JANEZ          KOCEL STANE
ČEBUL ANTON             KOCEL FRANC
GUBANC VINKO           KRANC STANE
GUBANC VINKO           PIRC IVAN
HARLE JOŽE                KRISTAN JANE
JEŽ FILIP                      MAREN FRANC
KMETIČ JOŽE              SEŠEK FRANC
KRISTAN VIKTOR        JERMAN JANEZ
KUBEL JANEZ
PODGORŠEK IVAN
PETAČ PAVEL
ROSULNIK JOŽE
TRAVEN JOŽE
VILFAN VINKO
SLAVA JIM!

Imena na nagrobnih kamnih

     IVAN JANEŽIČ
     VINKO GUBANC
     VINKO VxxxAN
     PAVEL PETAČ – CIRIL
     VIKTOR KRISTAN – LENART
     NEZNANI BOREC

     JANEZ KUBELJ
     FILIP JEŽ – DORI
     FRANC BURGAR – BORIS
     JOŽE ROSULNIK
     JANEZ CIPERLE
     IVAN PODGORŠEK – BORIS

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 27.8.2017 20.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
28.4.2024. 00:00
20.8.2021 dopolnil opis in podatke D.Divjak M. Kermavnar, 28.4.2024, dodal imena na spomeniku.
Nagrobnik
Vodice
K.o.: 1741 - VODICE, št.parc.: 48
1241
Spomenik padlim v NOB v Doljnem Logatcu

Kamnita plastika z reliefno upodobitvijo moških in ženskih figur in posvetilom na bazi. Na zidanem delu ograje so mpoloženi štirje kamniti bloki z napisi žrtev. Spomenik je bil odkrit 1958 avtorja Anton Bitenc, Stojan Batič.

  • Arhiv ZB Logatec 
  • EŠD 21500
Spomenik stoji tik na levi stranik pred križiščem Tovarniške in Tržaške ceste iz smeri Vrhnike proti Logatcu. V samem centru Logatca.

PRISEZITE VSI KI TOD GRESTE MIMO

DA BOSTE LJUBILI BRANILI PROSTOST

DOMA IN NA TUJEM POD ZEMLJO LEŽIMO

KER V HUDIH SMO ČASIH POZNALI DOLŽNOST

Obstoječi spomeniki
Ivan Pergovnik, april 2017; 13. 4. 2020
27.10.2023. 00:00
V Krečičevem katalogu je spomenik pripisan Jožetu Plečniku, čeprav je zabeleženo samo ime arhitekta Toneta Bitenca. Nima datacije, opisan pa je kot kamnit zidan kvader, kar pomeni, da je bila Bitenčeva poznejša realizacija drugačna od načrtovane. -- M. Hladnik 30. 5. 2022 M. Kermavnar, 27.10.2023, dodal fotografiji 3/2 do 3/4
javni spomenik
Logatec
56/3 Dolenji Logatec, občina Logatec
7373
Golobinjek, 1. štajerskemu bataljonu

Na Gračnerjevi hiši je spominsko znamenje 1. štajerskemu bataljonu, ki se je v tem kraju mudil novembra 1941.

  • Vodnik po partizanskih poteh.

Zvečer je bataljon krenil po poti, ki jo je opisala ženska nedaleč od vasi Planina prek Mange do majhne vasice Golobinjek. Borec Curk je povedal, da ima tu sorodnike. Bataljon se je namestil na dveh kmetijah, pri Gračnerju in pri Senici. Kmetje v Golobinjeku, malem naselju nedaleč od trga Planina, so bili veseli prihoda partizanov. Zato je Stane sklenil, da tu predanijo, da se bodo borci odpočili. Postregli so jim z vsem, kar so premogli in borci so se počutili pri njih kot doma. Za zajtrk so jim postregli z žganci in mlekom. Komandant Stane se je odločil, da popelje bataljon nazaj v Savinjsko dolino.

  • Rado Zakonjšek, Štajerska 1941, str.475. 
Gračnerjeva hiša, Golobinjek pri Planini 11.

 V TEJ HIŠI SE JE ZADRŽAL 
  I. ŠTAJERSKI BATALJON, 
           POD VODSTVOM 
      NARODNEGA HEROJA 
 ROZMAN FRANCA-STANETA
               4. 11. 1941.

OBČINSKI ODB. Z.B. PLANINA
             14. 12. 1952

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik. 2.7.2023
9.3.2024. 00:00
S.Gradišnik, 2. 7. 2023, dodal besedilo. M.Kermavnar, 9. 3. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 ter katastrske podatke in prestavil zvezdico na hišo.
Spominska plošča
Šentjur
K. o.1162 Golobinjek, parc. št. *48/2
8690
Padli domačini

Na Egersdorferjevi hiši je plošča v spomin na pet padlih domačinov. 

  • Milan Ževart, Po sledovih NOB, str. 319.
Visole 40, na cesti Sl. Bistrica – Trije kralji se pri avtobusni postaji Visole zavije levo, pot vodi med vinogradi, hiša je ob koncu ceste na vznožju hriba.

DAROVALI ŽIVLJENJE 

ZA SVOBODO

1941                                                              1945

Juhart Anton

Digiampietru Furijo

Koprivc Jože

Petrovič Mihael

Jurše Janez

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik (14. 11. 2023), Neža Kočnik (10. 5. 2024)
21.10.2024. 00:00
Hiša je sicer v slabem stanju, vidni so začetki obnove, vendar se zdi, da je le-ta zastala. Streha na več mestih pušča, okna so razbita. Spominska plošča je kljub zaraščenosti lepo vidna. Dne 19.X.2024 je vse le še bolj zaraščeno! Bor1974
Spominska plošča
Slovenska Bistrica
8350
Preddvor pokopališče, Tomažič Vinko
  • Sistory navaja Datum rojstva: 30. 12. 1924, Kraj rojstva: Bašelj, Kraj bivanja: Zgornja Kokra, Kraj smrti/izginotja: Železna Kapla. Ostali podatki se ujemajo s podatki na nagrobniku.
  • »Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […]Tomažič Vinko, rojen 30. decembra 1924, Zg. Kokra           28. aprila 1945, Železna Kapla […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 226)

Pokopališče Preddvor, lokacija na zemljevidu ni točna, popraviti

             [križ, oljčna vejica]   

                   TOMAŽIČEVI

VINKO    * 1924   PADEL 28. 4. 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 25.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
25.5.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Preddvor
6863
Boris Kidrič, Kemijski inštitut

Kipar Marjan Keršič Belač.

  • Biserka Karneža Cerjak: Poglejte to! Utripajoči želodec in obešena pljuča ob kipu zločinca Borisa Kidriča.  Reporter 9. 3. 2017.
vsi123
Glavna avla Kemijskega inštituta, Hajdrihova 19, Ljubljana
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih Alenke Župančič.
17.7.2021. 00:00
Kip
Ljubljana
Gradišče II, 235/1
4719
Bolnica Erzelj

Med drugo svetovno vojno je bila v hiši partizanska bolnišnica.

EŠD 12782

http://www.erzelj.si/galerije/UtrinkiErzelja/slides/38.html

http://www.erzelj.si/galerije/UtrinkiErzelja/slides/40.html

http://www.erzelj.si/galerije/UtrinkiErzelja/slides/39.html

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Stavba je stala ob poti Dolanci - Erzelj. Do nje se da z avtom od označenega odcepa na prvem ovinku asfaltne ceste pod Erzeljem v smeri Trebižanov.

[zvezda]

TUKAJ JE V LETU 1944 DELOVALA
PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "VERA"
ZA GORIŠKO VOJNO PODROČJE
ISTEGA LETA SO JO POŽGALI NEMCI

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
5.2.2022. 00:00
Dodal slike. M. Hladnik 5. 2. 2022
ruševine hiše, spomenik, informacijski steber
Vipava
K. o. 2398 Erzelj, parc. št. 1365/3
9503
VRHNIKA,mestno pokopališče - Konrad Šimnic - Črt, padli partizan pokopan v družinskem grobu

Konrad Šimnic - Kondi, partizansko ime Črt, roj.1.7.1914, umrl 13.1.1943, prekopan po vojni s pokopališča pri cerkvi sv. Ožbalta, pri Lužarjih, na mestno pokopališče Vrhnike.
Takoj po okupaciji 1941. leta se je vključil v NOG in tako je že ob ustanovitvi Dolomitskega odreda v juliju 1942 postal komandir II. čete I. bataljona I. Dolomitskega odreda, a se je po ustanovitvi II. SNOUB Ljube Šercerja priključil brigadi in postal  njen obveščevalec, skupaj s spremljevalcem  Stanetom Kušarjem - Zeleni.Dne 5.1.1943 so  borce III. bat. Šercerjeve brigade belogardisti in Italijani pri Lužarjih v zasedi presenetili mimoidočo kolono in v spopadu je mrtev obležal Stane  Kušar - Zeleni, Šimnic pa je bil tako hudo ranjen, da je 13.1.1943 umrl.

Vrhniško mestno pokopališče, desni zgornji del.
Obstoječi spomeniki
T. Bizjak
28.1.2025. 00:00
obdelan kamen
Vrhnika
k.o.2002 - Vrhnika, parc. št.: 1872
2198
Boris Kidrič, Maribor

Postavitev spomenika politiku Borisu Kidriču so v Mariboru začeli načrtovati leta 1959. Kiparjem, ki sta jih mestna občina in Zveza borcev povabili na natečaj, so dali proste roke pri snovanju spomenika. Noben od osnutkov ni povsem zadovoljil komisije, zato so k sodelovanju pritegnili še akademskega kiparja Stojana Batiča, ki je zasnoval monoliten graniten blok, težak 54 ton, iz katerega gleda Kidričev obraz (delo kamnoseka Ivana Štreklja, ki je ustvarjal na licu mesta), ki je s pomočjo venca jeklenih palic postavljen visoko v zrak, nad bronastim reliefom množice. Po ideji naj bi monolit simboliziral težo Kidričevega boja, njegov močan značaj in zaščito, ki jo je nudil ljudstvu, toda mnogi opazovalci so ga razumeli kot grožnjo, ki visi nad ljudmi. Napis s Kidričevim imenom so dodali naknadno, ker je bila Kidričeva podoba pogosto zamenjana za Tita. Graniten blok so morali obklesati, ker je kazalo, da se bo zaradi teže zrušil. Spomenik je bil odkrit leta 1963, arhitekturno je pri njegovi postavitvi sodeloval tudi Jaroslav Černigoj.

Rakovec, Andreja. "Mariborski spomeniki znanim osebnostim: o vlogi naročnikov in umetnikov v drugi polovici 20. in na začetku 21. stoletja." Acta historiae acta Slovenica, let. 20, št. 1 (2015), str. 205-207. 

Rakovec, Andreja. Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru (zloženka). Maribor: Umetnostna galerija, s. d.

Spomenik stoji na jugovzhodnem vogalu parka na Trgu Borisa Kidriča, nasproti železniške postaje.

BORIS 

KIDRIČ 

1912-1953

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 8. 2017 S. Gradišnik 13. 5. 2025
13.5.2025. 00:00
S. Gradišnik. Posnetek št.4 je bil objavljen na FB dne 13.5.2025 (Marjan Tomše). Od leta 2017 do 2025, je napis skoraj izginil.
bronasta in kamnita skulptura
Maribor
657 MARIBOR-GRAD, 1097/1
4301
Mlakarjevo stanovanje, Hrastnik

Stanovanje rudarja Franca Mlakarja, med leti 1935-1941 pomembno shajališče komunistov. Na hiši je spominska plošča, odkrita leta 1980. Notranjščina ni videti urejena za obiske, mogoče samo kakšna soba.

EŠD 19353

Ulica prvoborcev 26, Hrastnik, v bregu 200 m od odcepa ceste proti Kalu (proti JV) sredi mesta.

V TEM STANOVANJU DRUŽINE
KOMUNISTOV - RUDARJA MLA-
KAR FRANCA IN FANIKE SO
SE V LETIH 1932-1940 ZBIRALI
KOMUNISTI HRASTNIKA, RE-
VIRJEV IN ŠIRŠE OKOLICE.
MED NJIMI LIDIJA ŠENTJURC, 
SERGEJ KRAIGHER, SLAVKO
ŠLANDER, FRANC LESKOŠEK,
TOMO BREJC IN DRUGI IN SE 
DOGOVARJALI, SNOVALI IN
VODILI REVOLUCIONARNE
AKCIJE V REVIRJIH. RAZRED-
NO ZAVEDNI SOSEDJE SO
OMOGOČALI VARNOST SES-
TANKOV.

ZKS HRASTNIK

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 8. 2019 S.Gradišnik
12.3.2024. 00:00
2021 Mlakarjevo domačijo obnavljajo za turistične potrebe, v njej bo hostel (http://kum24.si/clanek/novice/609e535b0b257/v-mlakarjevem-stanovanju-v-naslednjih-letih-hostel). Med obnovo so tablo sneli, obljubljajo pa jo postaviti nazaj; ob cesti je nova dvojezična infotabla. -- Mojca Luštrek 1. nov. 2021; zadnji štirje posnetki M. Luštrek Zadnji posnetek (plošča na fasadi), dodal S.Gradišnik, 12. 3. 2024.
Spominska plošča
Hrastnik
1855 HRASTNIK-MESTO, 351/4
7557
Reš Bruno

2. četa 1. bataljona Zidanškove brigade je februarja 1944 iztirila vlak pri Vuhredu. Borci so se umaknili k kmetu Kanopu pri Sv. Antonu. Franc Jakob iz Šentvida pri Vuhredu jih je izdal. Padla sta dva borca, Bruna Reša pa so Nemci zajeli in ga kot dezerterja iz nemške vojske 12.2.1945 obglavili v Berlinu.

  •  Fajdiga, Zidanškova brigada, str.99.
Pokopališče Črna na Koroškem

BOREC

REŠ BRUNO

1922 - 1945

OBGLAVLJEN 6. 2. 1945

V TORGAU

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
15.5.2022. 00:00
Nagrobnik
Črna na Koroškem
3266
OŠ Rodica

Šola se je nekoč imenovala po Josipu Brozu Titu. Pred vhodom je bil napis z njegovim imenom.

»V Občinskem poročevalcu, ki je bilo nekdanje glasilo Občine Domžale, je bilo junija 1972 objavljeno vabilo na slovesno odprtje nove osnovne šole na Rojah (današnje OŠ Rodica), ki je bilo 24. junija 1972 ob 10. uri. V kratkem prispevku, z vabilom na prvi strani Občinskega poročevalca, je bilo kar petnajstkrat omenjeno ime Tito. Nova šola, zgrajena s samoprispevkom občanov, je bila namreč na predlog domžalskih družbeno-političnih organizacij poimenovana po dolgoletnem predsedniku Josipu Brozu Titu ob njegovi 80-letnici. Tako ime je šola nosila vse do razpada države SFRJ, preimenovanje skoraj vseh šol na domžalskem območju, ki je bilo politično spodbujeno, pa je bilo objavljeno v občinskem časopisu Slamnik julija 1992.«

(Vilma Vrtačnik Merčun, Pet desetletij Osnovne šole Rodica, Zbornik ob 50-letnici OŠ Rodica, Domžale: Osnovna šola Rodica, december 2022, str. 2)

Občinski poročevalec, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, Leto XL, št. 6, Domžale, 20. junij 1972, naslovna stran.

Fotografija 3/1, preimenovanje šol:Slamnik, glasilo občine Domžale, Letnik XXX, št. 6–7, Domžale, 10. julija 1992, str. 8.

Plošča je bila nekoč pred vhodom v šolo, Kettejeva 13, Rodica.

Osnovna šola Josipa Broza Tita?

M. Hladnik po informacijah Marte Pirnat 6. 7. 2018
23.8.2024. 00:00
Zdenka Primožič 23. 8. 2024 dopolnila Opis s podatki iz publikacij Zbornik ob 50-letnici OŠ Rodica, Slovenski poročevalec in Slamnik.
Spominska plošča
Domžale
1959 DOMŽALE, 2036/6
6964
Manče, Spomenik Škerjanc Ivanu

Spominsko obeležje predstavlja marmornata plošča vzidana v betonski podstavek. Kamniti podstavek je dimenzij 50 x 80 cm, plošča pa 50 x 37 cm.

Gočani se Skvarčeve luknje spominjajo kot zavetišče domačinov iz časov italijanske okupacije v marcu 1943. Takrat so italijanski vojaki najprej obkolili Goče, nato pa začeli z vdiranjem v hiše. Iskali so mlade fante, ki so še ostali doma. Sledil je ukaz, da se morajo vsi Gočani izseliti. Vas in okolico so preiskovali s psi. Podali so se tudi čez Šuštrjovc, preko Goške poljane do Jamc. Tam so v Škvarčevi luknji izsledili partizana, zato so vanjo vrgli plinsko bombo. V luknji sta se skrivala Leopold Ferjančič z Goč in Ivan Škrjanc iz Manč. Škrjanc je v luknji izgubil življenje, Ferjančič pa je preživel, a je posledice tega dogodka čutil celo življenje. 

Obeležje je locirano JV od vasi levo od ceste Manče-Kobdilj. Dostop: Pri odcepu za Goče zavijete na nalevo na kolovozno pot. Po 500 metrih pridete do velikega vinograda. Peljete mimo manjšega zidanega objekta po poti kakih 20 m navzdol in zavijete pri smerokazi po kolovozu skozi vinograd. Pridet do gozda. Čez kakih 150 m pridete v oster ovinek. Tam je ob poti informacijska tabla in kakih 10 m nad potjo Škvarčeva luknja. Pred njo je obeležje. Vir: https://www.mojaobcina.si/vipava/novice/pozdrav-poletju-na-gocah-1.html

30.3.1943 UMRL V NOB
ŠKERJANC IVAN   MANČE
ZB LOŽE-MANČE

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
9.9.2021. 00:00
M. Kermavnar, 24.2.2022, fotografije, dopolnitev opisa in lokacije
Vipava
K. o. 2402 Lože, parc. št. 970/1
1522
ZALOG pri LJ - spomenik padlim borcem in žrtvam FN

Bronasta skulptura borca z ranjencem (kipar Stane Kolenc, 1951) na podstavku iz kamnitih kvadrov, v katerega so vdelane granitne plošče s posvetilom (Matej Bor) in imeni, je posvečena v NOB padlim prebivalcem Zaloga.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 40.

EŠD 22741

V križišču cest Zaloška - Agrokombinatska, pred trgovskim centrom Spar.

Napisi so vklesani v kamnite plošče iz temnega kamna in so nameščene na vseh štirih straneh podstavka spomenika.
.
      Vzhodna stran:
.
KDOR SVOJA POTA HODIŠ TOD , HVALEČ SVOBODNO SONCE , 
                           VEDI DA PRIŽGALI SO GA ONI , 
KI JIH ŽE DAVNO VEČ NI TU MED NAMI . NJIM SE ZANJ ZAHVALI . 
.
      Južna stran - ob Zaloški cesti:
.
JAKHEL ADOLF             KAPŠ JOŽE                    KOMPARE FRANC  
JAVORŠEK FRANC       KLAVS JOŽE                  KOS IVAN  
JERIN IVAN                    KLEŠNIK FRANC           KOŠTIAL ERNA  
KALUŽA MIHA                KOCJANČIČ POLDE      KOŠTIAL EVGEN  ML    
.
KOŠTIAL EVGEN  ST    LEVIČNIK MARJAN        MAJERŠIČ MARIJA  
KRENOS FRANC           LUKEC STANE               MANDIČ MILAN  
KRNEC SLAVKO            MAHKOVEC MAKS        MAZOVEC JOŽE        
.
MAZOVEC POLDE        PANGERŠIČ JANEZ       PEZDIR FRANC  
NALAR ALOJZ               PANGERŠIČ KAREL       POLK CIRIL  
PANGERŠIČ JANEZ      PANGERŠIČ KARLICA   REBOLJ FRANC        
.
RESNIK IVAN                 SEVŠEK FRANC            SREBERNJAK ANTON  
RUSJAN ALOJZ             SIEGL SLAVKO              STARE MAKS  
SEŠEK ALOJZ                SLUGA VIKTOR             STELE  JOŽE        
.

STRAH FRANC              TAUFAR IGNAC             VREČAR MILAN  
ŠKARJA JOŽE                TAVČAR FRANC            VRHOVŠEK ANTON  
ŠUMBERGER ANDREJ TRONTELJ ALOJZ         ZUPANČIČ IVAN        
ŽIDAN FRANC                ŽNIDAR BORIS              COLARIČ FRANC
.
      Zahodna stran:      

AVSEC ANTON              BOKALJ ANDREJ           ČELEDIN FRANC  
BABNIK JOŽE                BRODNIK JOŽE             ČERNE FRANC  
BEZEK ALBIN                BURKELJCA PAVEL       ČERNE VALENTIN  
BOBEN ADOLF              CEKAR ANTON              ČERNIVEC ANTON   
.   
DOVČ IVAN                    FERLEŽ ANTON  
DOVČ IVAN                    FERLEŽ JOŽE  
DRAŠČEK STOJAN       HODEL EDMUND  
DORBEŽ IVAN               HRIBAR SREČKO
.
      Severna stran - ob trgovini SPAR:     

CERUT SILVESTER       KOCIJANČIČ ANTON    LEVIČNIK JAKOB  
CERUT VIDA                  KOKALJ STANE             LOŽAR FRANC  
JAVORŠEK JAKOB        KRMEC FRANCKA        LOŽAR IVAN        
.
LOŽAR ANTON              URANKAR IVAN             NALAR IVANKA  
PRIMAR JERNEJ           VELEPIČ ANTONIJA      CIMERMAN ALOJZ  
SMRČAR ANTON           ŽIDAN VALENTIN          COLARIČ MICA  
.
BEZEK ANTON               DORBEŽ STANE           SIGULIN RUDI  
DOVČ VINKO                 KOS FRANC                  SIGULIN MARJAN    
.
DOVČ ANDREJ              ZUPANČIČ FRANCKA   POLK KAREL  
GRUM FANI                   KUKOVICA MINKA         PANGERŠIČ FRANC 
ŠUMBERGER KAROL   INTIHAR JOŽE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 3. junija 2013, 17. 4. 2017,T.B-20092018
11.5.2024. 00:00
M.Kermavnar, 30. 4. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil in oblikoval napis na spomeniku ter dodal fotografiji 3/2 in 3/4.
kip partizana s puško in ranjencem, bron
Ljubljana
k.o. 1770, parc.št. 352/6
4514
LJUBLJANA-Spominska plošča padlim grafičarjem

Spominska plošča je posvečena 50 padlim delavcem in delavkam obrata Grafika. Svečano je bila odkrita 30. junija 1946, sočasno s konferenco Zveze grafične industrije.

Viri:

"Zveza grafične industrije Slovenije je imela konferenco, na kateri so se obravnavali vsi važni in pereči problemi", Delavska enotnost, 5. 7. 1946, str. 3 in 5 (povezava).

"Odkritje spominske plošče padlim grafičnim delavcem", Slovenski poročevalec, 2. 7. 1946, str. 6 (vir slike 4) (povezava).

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 31.

Palača Grafika, Trg Osvobodilne fronte 14, stavba na vogalu Trga Osvobodilne fronte in Miklošičeve ceste, vhod nasproti avtobusne postaje. Plošča je vgrajena na desni steni stopnišča takoj za vhodnimi vrati.

                   ZNAK GRAFIČARJEV

ZA SVOBODO IN SREČO SLOVENSKEGA NARODA SO

ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA V LETIH OSVOBODILNE

                   VOJNE GRAFIČARJI

          levo

  AJDIŠEK ALOJZIJ

     ARHAR JOŽE

    ARTAČ JANEZ

  BABNIK RUDOLF

     BAJT FRANC

     BORSE JOŽE

   BREMŠAK FRANC

     DOLHAR JOŽE

   FERME VALENTIN

    HAFNER STANE

   HAUPTMAN JOŽE

GOMIŠČEK FLORIJAN

   GORENC FRANC

    GRAHOR IVAN

  JANKOVIČ JANEZ

  JERETINA LADO

  KLEMENC PAVLA

        sredina

     KOSI MILAN

    KOVAČIČ IVAN

   LAKOVNIK JOŽE

LAKOVNIK JOSIPINA

   LUKEŽIČ ANDREJ

 LUKMAN BOGOMIR

   MIKLAVC FRANC

     MOHAR EDO

 MOŠKON VIKTOR

  MOŠKRIČ JOŽE

    MRAK JOŽE

    NOVAK JOŽE

  OROZEL ANICA

POGAČNIK LUDVIK

 POLUTNIK JAKOB

PRIMOŽIČ MARIJA

        desno

   RESNIK FRANC

   ROPIČ BRANKO

   RUŽIČ BRANKO

  SMOLNIK MAKS

   SNOJ RUDOLF

   STRITAR JOŽE

    ŠARC JANEZ

  ŠVAJGER JOŽE

 TAUČER BOGOMIR

   TEKAVC ADOLF

VIDMAR VLADIMIR

 VIŠNAR LEOPOLD

VUKMANIČ ROBERT

  ZADNIKAR IVAN

  ŽITNIK SLAVKO

ŽNIDERŠIČ STANE

 ŽURMAN ALOJZ

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 4. oktober 2019 Dopolnil Ivan Smiljanić, 23. 4. 2025
4.10.2019. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
TABOR, 2178
3356
SKARUČNA - Spomenik padlim borcem NOB

 Na dva metra visokem kvadrastem stebru z izbočeno ovalno in profilirano sprednjo stranjo je vklesano posvetilo z imeni padlih v NOB iz Vodic in okolice.

Spomenik je bil odkrit 2. septembra 1956 in stoji ob cesti sredi vasi, v bližini hiše Skaručna 25. 

Je delo arhitekt Borisa Gabrščka, postavljen je na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Skaručna.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 110.

EŠD 5704

Ob cesti Vodice - Tacen pri hiši št. 25. Spomenik je dokaj skrit v pušpanovi živi meji

Naštetih je 21 borcev domačinov, ki so padli med NOB

1941      1945

          BURNIK VINKO

                     ČERNIVEC FELIKS

                     ČERNIVEC JANEZ

DERMASTJA SREČKO

DERMASTJA ALBIN

                         FUJAN CIRIL

                    KOSEC STANKO

                    KOSEC FRANC

               KUNSTELJ FRANC

           PODGORŠEK FRANC

       POLAČEK FRANC

PUSTOVRH ANTON

PUSTOVRH MATEVŽ

                          ŠEŠEK FRANC

     TONI JERNEJ

                     ŽGAJNAR FRANC

                          .

          PUSTOVRH ANDREJ

                            .

                          BOHINC MATEVŽ

                     DERMASTJA MARIJA

                        KONJAR ALOJZ

                        PUSTOVRH MARJAN

                                      .

                                         PADLI STE Z VERO

                                            V NAŠO NAROD

                                         NA NE ZAMRE

                                               VAŠ SPOMIN

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 29.07.2018 20.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
20.8.2021. 00:00
20.8.2021 dopolnil in oblikoval tekst s spomenika in podatke D.Divjak
Kamnit obelisk z urejeno okolico
Vodice
k.O.: 1748 - skaručna, ŠT.PARC.: 132/2
7606
Bolnica Stari trg

V kotanji pod vlako, ki se nad bolnišnico konča, so tri lesene barake. Ob vhodu v največjo je plošča z napisom

.
                             ☆
Slovenska vojna partizanska bolnišnica
                      STARI TRG
       Od konca decembra 1943 do
                     konca vojne

.
V notranjosti sta dve vrsti postelj: na levi strani osem enojnih, na desni štiri dvojne in dve enojni. Čez nekatere ležijo deske in lestev. Srednja baraka ima predprostor, v notranjosti pa sta enojna in dvojna postelja. Okna v obeh so zastekljena, nekaj šip je razbitih. Najmanjša baraka je podrta. Hrvaški gozdarji so povedali, da je nanjo padlo drevo.

Podrobnosti v publikaciji: Dimitrij – Mitja Jerič, Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje

https://www.slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123    ali   Bolnica1234

LOKACIJA: Na mestu, ki ga navaja Mitja Jerič, ni ne Starega trga ne česa drugega. Koordinate (ob nizki natančnosti) pa naj bi bile S 45.608784 in V 14.522901. Bolnica se nahaja na Hrvaškem. DOSTOP: Rekonstruirano bolnišnico je precej težko najti. Nekdaj so k njej vodile lesene puščice, a so zdaj že bolj ali manj propadle, na hrvaški strani pa jih sploh ni, kot da bi tam kdo želel obeležje zamolčati. Najbolje se je iz Babnega Polja odpeljati mimo Županovega laza do spominske plošče Antonu Avscu (glej tamkajšnji opis!). Levo od plošče se odpravimo po kolovozu navzgor (puščica). Ko se ta kmalu obrne navzdol, sledi razcep, kjer izberemo levi krak (ni puščice) . Čez 50 m gremo naravnost (puščica) in nato čez 20 levo (puščica). 70 m naprej sledi nov razcep (no, vmes je še en očitno neuporaben odcep v levo), kjer moramo spet zaviti levo (puščica). Čeprav od tu dalje ni več oznak, ni (pre)težko slediti kolovozu ali bolje vlaki še 180--200 m navzdol. Nekje v tem delu prestopimo državno mejo. Vlaka se izteče na širšo prečno pot. Zavijemo levo nanjo in čez 50 m opazimo prvo vlako v levo. Čeprav ni videti ničesar spodbudnega, nas ta po samo 30 m pripelje do skritih barak.

                 [zvezda]

 Slovenska vojna partizanska

                bolnišnica

              STARI TRG

 Od konca decembra 1943 do

              konca vojne

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 9.7.2022, Mojce Luštrek, 12.4.2023
12.4.2023. 00:00
M.Kermavnar, 12.4.2023, po besedilu in fotografijah Mojce Luštrek popolnoma prenovil zapis o SVP bolnišnici STARI TRG
lesene barake
Čabar, Hrvaška