Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
2660
SETNICA 40, Lovski dom - spomenik padlim in pobitim borcem I. bataljona Dolomitskega odreda

Osvobojeno ozemlje in razmah NOB v neposredni bližini Ljubljane sta sovražnika bodla v oči. Dne 17. 3.1943 so močne italijanske in belogardistične enote z Vrhnike, iz Polhovega Gradca in Dobrove vdrle na osvobojeno ozemlje Polhograjskih Dolomitov (tudi I. bataljon MVAC, ki so sestavljali belogardisti iz Hotedršice, Rovt, Sv. Treh kraljev, Šentjošta in Zaplane). V hudem boju je padlo in bilo zajetih več aktivistov OF in borcev I. bataljona Dolomitskega odreda. Med padlimi je bil tudi politkomisar  I. bataljona Dolomitskega odreda narodni heroj Lado Dolničar, zajeta in zatem ubita pa sta bila komandant
Dolomitskega odreda Franc Rihar-Radovan in študentka medicine narodna herojinja Lizika Jančar-Majda.
Spominska plošča je na lovski koči v Setnici 40 pod Grmado, odkrita 28. julija 1963.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 67.

Dostop do lovskega doma je možen tako iz Polhovega Gradca kot iz Dvora. Kažipoti so vidni, poti pa markirane!

TA DOM JE BIL POSTAVLJEN V SPOMIN NA
ŽRTVE  I. BATALJONA DOLOMITSKEGA ODREDA
KI SE JE 18.III.1943 BORIL NA POBOČJIH
BELŠKE GRAPE Z VELIKO MOČNEJŠIMI ENOTAMI
NEMCEV ITALIJANOV IN BELOGARDISTOV IN
S SVOJIM JUNAŠTVOM  PRIPOMOGEL K ZMAGI
NAŠE LJUDSKE REVOLUCIJE
                                                               [zvezda]

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 31.12.2017, dopolnila T. Bizjak in M. Štupica, 5.3.2021
5.3.2021. 00:00
17.8.2025. 05:53
Napis je vklesan v kamnito ploščo, velikosti cca 0,70 x 2,00 m in 1,70 m od tal, na vzhodni strani stavbe. Tako objekt kot plošča nista v registru EŠD ! M.Kermavnar, 17. 8. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči in dostop.
Spominska plošča
Dobrova - Polhov Gradec
k.o.1984 - Selo nad Polhovim Gradcem, parc. št.: 487/2
7303
Spopad skojevcev z Italijani

Ponoči, 7. 9. 1941 je prišlo blizu gostilne pri Ruskem carju med skojevci z Ježice in italijanskimi vojaki do oboroženega spopada, v katerem sta bila dva Italijana ranjena. O tem spopadu pravi italijansko poročilo: "V naselju Ježica so neznane osebe napadle z revolverskimi streli 3 obmejne miličnike in dva finančna stražnika ter ranili dva miličnika." Na hišni številki 249 je spominska plošča, odkrita 6. 9. 1955. Na Bratovževi ploščadi je bil 7. 9. 1977 odkrit spominski kamen. 

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 15.

Nekdanja Titova cesta 249, Ljubljana, danes Dunajska cesta ???. Zvezdico bi bilo treba najbrž premakniti kakih 100 m nižje ob cesti proti centru, kjer je stala stara št. 249. -- M. Hladnik 28. 5. 2022
Uničeni spomeniki
S. Gradišnik 23. 3. 2022
28.5.2022. 00:00
Iz Območne geodetske uprave Ljubljana pravijo, da je bila stavba odstranjena in posledično hišna številka zato ukinjena. -- Mojca Ž. 26. 5. 2022.
Spominska plošča
Ljubljana
9487
Dol pri Ljubljani, pokopališče, Grad Ivan

Sistory navaja: Ime in priimek: Ivan Grad, Oče: Anton, Mati: Marija, Datum rojstva: 11. 12. 1904, Kraj rojstva: Dol pri Ljubljani, Kraj bivanja: Videm, Stara občina: Dol pri Ljubljani, Nova občina: Dol pri Ljubljani, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 05. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Podgrad pod Gorjanci, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.

»2. Iz bivše občine Dol (sedanjih krajevnih skupnosti Beričevo-Brinje in Dol): […]GRAD IVAN z Vidma, rojen leta 1904, odšel k partizanom 2. 2. 1944, padel 5. 9. 1944.«

(France Šušteršič, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, 1. zvezek, Ljubljana: Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1982, str. 203)

»4. Grad Ivan, partizan. Rodil se je 11. decembra 1904 v Dolu pri Ljubljani. V NOV je bil od 1. februarja 1944. Padel je 5. septembra 1944 v Podgradu pod Gorjanci. (Vir: Vestnik Rdečega križa Slovenije, št. 9/45; Lado Ambrožič, 12. brigada, str. 368)

(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 236)

Pokopališče Dol pri Ljubljani, za zadnjo stranjo pokopališke cerkve, 4. vrsta za razpelom, 10. grob z desne strani vrste.

GRADOVI
[križ]

IVAN          * 11. 12. 1904         +  5. 9. 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 23.1.2025 po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič
23.1.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Dol pri Ljubljani
K. o. 1761 DOL PRI LJUBLJANI , parc. št. 1/1
4428
Klep Antonija
  • SIstory navaja Ime in priimek: Antonija Klep, Oče: Aleš, Mati: Marija, Datum rojstva: 01. 09. 1895, Kraj rojstva: Špitalič pri Kamniku, Kraj bivanja: Liboje, Stara občina: Petrovče, Nova občina: Žalec, Poklic (soc. status): gospodinja, Datum smrti/izginotja: 30. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Liboje, Kraj pokopa: NULL. 

»Nekaj dni pred nemško kapitulacijo se je mudila četica partizanov pri kmetu Rezcu po domače Lepavcu pod Kamčičem. Četica je pri Rezcu prenočila. Našel se je izdajalec, ki je to sporočil Nemcem, ki so že zgodaj zjutraj hiteli z močno patruljo proti kmetiji, kjer so se zadrževali partizani. Ko je to videla Antonija Klep, ki je imela sina Franca med partizani, ki jih bo nemška patrulja zdaj zdaj obkolila, je hitela s kanglico, da gre po mleko proti Lepavcu, da bi obvestila partizane. Ko so Nemci opazili mater, kako hiti vzporedno z njimi v breg, so se hitro odločili: nekaj od njih je namerilo puške in ženica se je, do smrti zadeta, zgrudila na komaj ozelenelo rušo.
     Vendar njena žrtev ni bila zaman. Opozorjeni po strelih so se partizani v hiši na hitro pripravili in odbili prvi napad, nato pa so se umaknili na vrh Kamčiča.304«

  • Rado Zakonjšek, Velika preizkušnja, Prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941–1945, Ljubljana: Založba Borec, 1977, str. 528.    

Klep Antonija, roj.1895 v Špitaliču pri Kamniku, gospodinja v Libojah. Med vojno je bila članica odbora OF, delala je kot obveščevalka. Ko je nameravala obvestiti partizane, da prihajajo Nemci, jo je med potjo zadela sovražna krogla.

  •  Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec, 1986.
Po cesti iz Liboj proti Košnici. Pri izdelovalcu harmonik Frecetu zavijemo desno ob potoku do skladišča odpadnih surovin. Tam parkiramo in gremo cca 50 m v gozd. Hiša v bližini Liboje 61.

          [zvezda]
       KLEP ANTONIJA
PADLA V BORBI ZA SVOBODO
SLOVENSKEGA NARODA
APRILA 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, neobiskano, nedokončano Stane Gradišnik, 17. 5. 2020
8.4.2024. 00:00
M. Kermavnar, 8.4.2024, po predlogi Zdenke Primožič oblikoval Besedilo na spomeniku, dopolnil opis s podatki iz Sistory in dodal katastrske podatke. S. Gradišnik, 28. 9. 2024, dodal podatke o Antoniji Klep iz knjige Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec.
Monolit z napisom.
Žalec
K. o. 1021 Liboje, parc. št. 759
9560
Alojz in Rudolf Tisovec, Soteska

Svojci so med vojno zvedeli za njuno smrt in našli grobove. Alojz Tisovec je bil borec Levstikove brigade in je 2. 11. 1943 padel v vasi Luče pri Žužemberku skupaj s soborcemAntonom Žagarjem. Pokopali so ju na pokopališču v Lučah, od koder sta bila 15. 12. 1943 kot neznana borca prenesena na novo pokopališče pri cerkvi Žalna, kjer je bilo med 12. 12. 943 in 8. 12. 1946 pokopano 15 neznanih in šest znanih borcev. Trije znani borci in neznani borec, za katerega so domači ugotovili da gre za Alojza Tisovca, so bili pozneje preneseni v njihove družinske grobove. -- Franc Štibernik marec 2025
Za Rudolfa (roj. v Gorenjem Polju, živeč v Ratežu, Brusnice) piše v Sistory, da je bil borec IV. SNOUB Matije Gubca in da je padel v Gornji Zafari pri Žužemberku v spopadu z domobranci in Nemci. 
Alojz (roj. v Dolenjskih Toplicah, živeč v Gorenjem Polju) pa se je po Sistory rodil 31. 1. 1911. Bil je borec XIX. SNOUB Srečka Kosovela, padel je v spopadu z Nemci v Višnji Gori, pokopan v "Lučah pri Žalni". 

Pokopališče Soteska, mesto na pokopališču ni natančno označeno.

TISOVČEVI [križ]
ALOJZ * 1. 12. 1911 + 2. 11. 1943
RUDOLF * 4. 4. 1914 + 3. 5. 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po sliki in informacijah Franca Štibernika
12.3.2025. 00:00
družinski nagrobnik
2488
Spomenik padlim vaščanom

Spodnja plošča spomenika ni v celoti vidna zaradi cvetja, zato je naveden le prvi del napisa:

PO VPOKLICU
V PRVO SVETOVNO VOJNO
SE NISO VRNILI DOMOV

Fotografije in posredovanje lokacije: Petra Gričar

EŠD 17305

Odkrit 21. 7. 1945.

JSNP, 162. M. Hladnik 29. 4. 2021

Fotografija 3/1:   Slovenski Jadran, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva komun koprskega okraja, Leto XI, štev. 47, Koper, 16. novembra 1962, str. 7. Elektronski vir: Slovenski Jadran,  št. 47, 1962, str. 7 Dostop: 13. 2. 2024.

Spomenik se nahaja na križišču pred gostilno Race, Rodik 25.

V TRAJEN SPOMIN PADLIM
VAŠČANOM
ŽRTVE FAŠISTIČNEGA
NASILJA DNE 21. 7. 1944.

GODINA ANDREJ R.2.11.2011.
IVANČIČ OLGA R.6.3.1920.
RACE ALBINA R.27.11.1925.
RACE SABINA R.13.6.1926.
BABIČ SILVA R.30.6.1927.
SLAVEC SERGIJ R.30.11.1928.
BRADAČ JOŠKO KAČIČE R.1928.

PADLI V BORBI ZA SVOBODO
SLOVENSKEGA NARODA
PODBRŠČEK IVAN R.29.4.1918.
BABIČ ANTON R.13.9.1913.
PLACER ALOJZ R.10.10.1912.
ŽIBERNA SREČKO R.21.5.1913.
BABIČ MILAN R. 31.3.1925.

Obstoječi spomeniki
Marko Gričar, 1. 11. 2017, podatke posredovala Petra Gričar. Dopolnil D.Divjak 28. september 2020
14.2.2024. 00:00
28.9.2020-dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 14.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 4/1 iz časopisa Slovenski Jadran, zasukal obstoječi fotografiji in ju pripel na mesti 4/2 in 4/3
Kamniti spomenik z dvema marmornima ploščama
Hrpelje-Kozina
K.o.: 2554 - RODIK, št. parc.: 3145/3
3671
Barka - Padlim 1941 - 1945

Na obeležju, ki je postavljeno v spomin padlim v vojni 1914 - 1918, so vklesana tudi imena petih padlih v letih 1941 do 1945.

Obeležje je izdelano iz kamna in se sestoji iz dveh kamnitih plošč, z vklesanimi imeni padlih. Imena padlih v letih 1941 do 1945 so vklesana na spodnji polovici desne plošče.

Nad ploščama je postavljen kamnit lok, na katerem je vklesano besedilo "V SPOMIN PADLIM V VOJNI 1914 - 1918"

Spomenik je postavljen ob kamnitem zidu med hišama s hišnima številkmama Barka 31 in Barka 34.

PADLI 1941 - 1945

POLH JANEZ

PRELEC JANEZ

ČEPAR BRANKO

POLH BORIS

OBREZA ALOJZ

Potepan S., 30. 12. 2018 27.april 2021 dopolnil D.Divjak
27.4.2021. 00:00
27.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Prostostoječi spomenik
Divača
K.o.: 2464-BARKA,št.parc.: 2553/1
5086
Lehen na Pohorju, pri Urbančevi koči

Granitni spomenik ustanovitvi 1. Pohorske čete julija 1941 so postavili leta 1983.
EŠD 8218

V lovski koči kmeta Jakoba Urbanca si je okoli 20. 7. 1941 uredila taborišče prva skupina pohorskih partizanov, ki so prispeli s Smolnika. To je bilo šolsko taborišče 1. pohorske čete, ki je bila ustanovljena na jasi pred kočo. 31. julija je bila četa napadena in delno razbita. Pohorski borci so se ponovno zbrali. Četa je pričela z akcijami in je postala ena najpomembnejših partizanskih čet na Štajerskem 1941. leta. Koča stoji še danes, približno tri četrt ure hoda od Urbančeve kmetije, št. 17.

Od kmeta Urbanca po cesti cca 5 km do kote 1000 pod Fakovim koglom.

Na tem mestu
so prvi pohorski partizani
30.julija 1941
ustanovili četo,
ki je v noči na 12. avgust
istega leta napadla
okupatorjevo postojanko
v Ribnici na Pohorju.
                     11.8.1984
DPO-KS PODVELKA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 24. 3. 2020 S.Gradišnik, dodal opis poti in fotografije, 30.7.2022
30.12.2022. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografije, 30.7.2022. Dodal sliko smerokaza k spomeniku, ki se nahaja na križišču cest pri Cinkovi žagi pod Lovrencem na Pohorju. M. Hladnik 30. 12. 2022
Monolit iz granita.
Podvelka
4283
VIDEM DOBREPOLJE - Spominska plošča udeležencem Kočevskega zbora

Na pročelju stare stavbe osnovne šole na Vidmu je bila vzidana spominska plošča iz jablaniškega granita z napisom. Izdelal jo je kamnosek Peter Jovandarič, odkria pa je bila 1. junija 1985. Kasneje je bila ob obnovi stavbe premaknjena v notranjost stavbe. Tako je zdaj vgrajena na desni strani avle takoj za vhodnimi vrati.

Kapitulacija Italije septembra 1943 je pomenila za narodnoosvobodilni boj veliko zmago; novo osvobojeno ozemlje, krepitev odborov OF in nove ljudske oblasti ter množični vstop novih borcev v partizansko vojsko, vse to je pozitivno vplivalo tudi na območje Dpbrepoljske dolina. Posebno pomembne so bile volitve odposlancev slovenskega naroda med 20. in 25. septembra . Kočevskega zbora odposlancev se je iz Dobrepoljske doline od 1. do 3. oktobra 1943 udeležilo pet delegatov, šesti domačin Jože Miklič iz Ceste, pa je bil delegat IX. brigade.

Pomniki v občin Grosuplje, Grosuplje,

Plošča je dimenzije 60 x 100 cm,

V osrednjem delu naselja Videm je dobro vidna in dostopna stavba občine Dobrepolje, Videm 35. Table na fasadi ter zastave dobro padejo v oči, tako da se objekt takoj najde, saj je v neposredni bližine markantne cerkve in Jakličevega doma.

        DOBREPOLJSKI ODPOSLANCI

             KOČEVSKEGA ZBORA

AMBROŽIČ BRANKA UČITELJICA IZ VIDMA

       MIKLIČ JOŽE IZ VASI CESTA

     NOSE JOŽE - ŠPAN IZ KOMPOLJ

   STRNAD IGNAC IZ ZDENSKE VASI

 ZAKRAJŠEK EDVARD ST. IZ PONIKEV

    OB 40. LETNICI OSVOBODITVE

            SKUPŠČINA KS VIDEM

              DOBREPOLJE  1985

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 17. julij 2019 Dopolnil D.Divjak 1.oktober 2020
1.10.2020. 00:00
1.10.2020-dopolnil podatke-D.Divjak
Spominska plošča
Dobrepolje
K.o. 1799-VIDEM-DOBREPOLJE, št.parc.: *140
6598
Lipa zelenela je
 APZ z dirigentom Maroltom je po odpadlem pomladnem koncertu 12. decembra 1941 v takratni elitni veliki Unionski koncertni dvorani v Ljubljani izpeljal še zadnji koncert. Za koncert je Marolt izbral preroške slovenske skladbe, ki so pri ljudeh budile duha svobode, kot zaključno pesem pa je zbor izbral pomenljivo Jenkovo Lipa zelenela je. Kot navaja zbornik APZ Toneta Tomšiča, ki je izšel ob 80. obletnici ustanovitve pred desetletjem, so bile vstopnice za koncert v hipu razprodane, dvorana nabito polna, občinstvo zadržano, vznemirjeno, v pričakovanju, tiho in dostojanstveno. Med vrsticami pohvalnih ocen in poročil pa da je bilo čutiti grenko in negotovo razpoloženje. »France Marolt je v zahvalo dobil šopek – kakor da bi vsi vedeli, da je Maroltov Akademski pevski zbor izzvenel v kulturni molk 1941.«
Ob PST, pri mostu čez Glinščico.

MEŠANI PEVSKI ZBOR
LIPA ZELENELA JE ...
2009

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po fotografijah Mojce Župančič
22.3.2021. 00:00
Spotikavec
Ljubljana
Brdo, 1447
5897
Gabrovka, ob cesti v Boršt, spomenik partizanskemu spopadu z italijanskim okupatorjem za preprečitev izseljevanja slovenskega prebivalstva
Spomenik v obliki večjega kamna s prirezano stranico in napisom na njej.

https://www.kamra.si/mm-elementi/item/gabrovka.html

Spomenik predstavlja okoli 2,50 m visoka kamnita stela,  trikotne oblike, z osnovnico  okoli 1,20 m, debela okoli 0,30 m.

Na strani, ki gleda proti vasi Gabrovka, je plošča gladka in v njo vklesano sporočilo.

Spomenik je na hribu nad gasilskim domom ob cesti, ki od Muzeja gasilnega doma proti severu pelje v Boršt. Okoli 300 m.

DA BI NEMŠKIM OKUPATORJEM PREPREČILI IZSELJEVANJE SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA, SO SE V TEM KRAJU 14. NOVEMBRA 1941 BORCI NOVOMEŠKE IN MOKRONOŠKE PARTIZANSKE ČETE POD POVELJSTVOM POLITIČNEGA KOMISARJA GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET TOV. MIHA MARINKA SPOPADLI Z ITALIJANSKIMI FAŠISTIČNIMI ENOTAMI.

V BOJU STA ŽRTVOVALA SVOJE ŽIVLJENJE MAKS HENIGMAN IN IVAN BARTOL, PREDVOJNA ČLANA OKROŽNEGA KOMITEJA KPS NOVO MESTO. RANJENEGA PARTIZANA NEUGOTOVLJENEGA IMENA PA JE NASLEDNJI DAN OKUPATOR UBIL.

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar; dopolnil T. Bizjak-9.2.2022
9.2.2022. 00:00
kamen, kraj zgodovinskega dogajanja
Litija
k.o. 1844 - Vodice, parc. št.: 790
8120
Čenebola/Canebola-Spomenik padlim partizanom

Plošče so ob steni pokopališče ena pod drugo, pod njimi je manjša greda v kateri na levi strani raste cipresa.

V Černobolo/Carnebola pridemo iz Fojde/Faedis sledeč oznakam Canebola. Pred samo vasjo je pokopališče do katerega vodi pot tik pred krajevno tablo ostro desno nazaj. Spomenik oziroma plošča padlim partizanom je v levem kotu na levi strani pokopališkega zidu.

DAI MOLTI CADUTI SU QUESTI MONTI

NELLA LOTTA COMUNE PER LA LIBERAZIONE DAL NAZIFASCISMO

I POCHI QUI RICORDATI

RESTANO SIMBOLO DI PACE

FRA POPOLI VICINI ED AMICI  

                                                                      ANPI  DEL  FRIULI

druga plošča

na levi strani partizanska zvezda

na desni strani grb Republike Italije

                         FABRO FERDINANDO

                           GIMPL  STANE

                             MATTIAZZO  LUIGI

                               REBULA  FRANCI

                                 TECCHIO  MARIO

                                    VELIŠČEK  DOMINIK  AVGUST

                                       ZUIANI  BATTISTA

tretja plošča

OD MNOGIH, KI SO PADLI PO TEH HRIBIH

V SKUPNI BORBI ZA OSVOBODITEV OD NACIFAŠIZMA

TEH NEKAJ, KI SO TU SPOMINJANI

OSTAJAJO KOT VEČNI SIMBOL MIRU

MED SOSEDNIMI IN PRIJATELJSKIMI NARODI

                                                                    ZZB  NOV  SLOVENIJE

Neobiskani spomeniki
D.Divjak 28.2.2023
28.2.2023. 00:00
Spomenik
Italija
5478
Obeležja na področju tovarne vozil in toplotne tehnike, Maribor

V kompleksu Tovarne vozil in toplotne tehnike (TVT) Boris Kidrič (tudi TOZD Boris Kidrič) med Valvasorjevo in Preradovičevo ulico se je nahajalo več spominskih obeležij. Iz literature so znane naslednje spominske plošče:

1) Spominska plošča delavcu Vladu Vidavu, ki je bil 15. novembra 1941 ustreljen v Mariboru, je bila postavljena v veži upravnega poslopja tovarne.

2) Spominska plošča delavcu Avgustu Majeriču, ki je bil ustreljen 7. maja 1944, je stala ob vhodu v tovarno.

3) Spominska plošča narodnemu heroju Angelu Besednjaku je bila postavljena na kovačnici leta 1953.

4) Spominska plošča štirim padlim borcem - delavcem je bila vzidana na upravnem poslopju kurilnice.

5) Spominska plošča padlim borcem - gasilcem je bila vzidana na gasilskem domu tovarne leta 1957.

V drugem viru sta omenjeni še dve obeležji:

6) Bronasti relief padlim za svobodo je bil postavljen v avli upravnega poslopja tovarne leta 1953.

7) Spomenik padlim borcem - tovarniškim delavcem je zasnoval arhitekt Jaroslav Černigoj, postavljen je bil leta 1959.

Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 532.

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. 

Mariborart: Jaroslav Černigoj.

Spominska obeležja so stala na nekdanjem tovarniškem področju med Valvasorjevo ulico in Preradovičevo ulico, danes je tam Industrijska cona Studenci. V starejših virih se kot naslova, t. j. lokaciji naštetih obeležij, omenjata (zdaj neobstoječa) Leningrajska ulica 27 in Preradovičeva ulica 6. Danes so obeležja domnevno izgubljena.
Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić
26.4.2020. 00:00
spominske plošče oz. spomenik
Maribor
864
Spominska plošča Bogdanu Ferjančiču
https://wp.me/p4TOBI-ne

avtor: Miloš Toni

Spomenik se nahaja na stavbi informacijskega centra "Gozdna hiša Mašun", na Mašunu.

              NA POHODU ZA TRST JE 25.APRILA 1945
                NA PRAGU SVOBODE NA TEM MESTU
                ŽRTVOVAL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE
        BOGDAN FERJANČIČ PRVOBOREC KOMANDIR
            1. BATERIJE ARTILERIJSKEGA DIVIZIONA
                DALMATINSKE 20. UDARNE DIVIZIJE
ROJEN JE BIL 26. FEBRUARJA 1924 V LJUBLJANI TER SE
                       ŽE KOT ŠTUDENT VKLJUČIL V
         REVOLUCIONARNO MLADINSKO GIBANJE IN 
         V SKOJ. V PARTIZANSKEM TABORU GRAVINA 
          IN DISO DI CASTRO TER NA OTOKU VISU JE
        BIL POLITIČNI KOMISAR PROLETARSKE ČETE 
       3. PREKOMORSKEGE BRIGADE, KI JE LETA 1944 
    VAROVALA SEDEŽ VRHOVNEGA KOMANDANTA NOV 
              IN POJ, KO JE NA OTOKU VISU BIL TUDI 
                                   MARŠAL TITO. 

                                                    PREŽIVELI BORCI
                                           3. PREKOMORSKE UDARNE
7. OKTOBER 1981                         BRIGADE IN
                                             ARTILERIJSKE BRIGADE
                                             4. ARMADE           

Sabina Požar D.Divjak, 20. julij 2020, 4.1.2023
4.1.2023. 00:00
D.Divjak dodal povezavo 4.1.2023
Spominska plošča na objektu
Ilirska Bistrica
K.o.: 2508-SNEŽNIK, št.šarc.:1856/4
4147
Bučka- Spominske plošče

Na petih granitnih ploščah, odkritih 29. julija 1995, so imena sedmih padlih borcev, petih talcev, treh internirancev in šestinpetdesetih izgnancev, ki so v času druge svetovne vojne izgubili življenje.

Postavila Krajevna skupnost in Društvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945

EŠD 18156

Na stavbi zadružnega / kulturnega doma, Bučka 2.

1. plošča:
Žrtve za svobodo Občine Bučka
1941 -1945

Borci

Lekše Alojz
Marjetič Stanko
Mlakar Franc
Švajger Stanko
Vene Alojz
Vene Franc
Žumer Janez

Talci

Glavan Ivan
Kirar Rudolf
Kosec Anton
Kralj Viktor
Vene Rudolf

Interniranci

Cimperman Silvester
Kapler Ana
Selak Alojz

.

2., 3. in 4. plošča:

V spomin krajanom, žrtvam nacizma in             

fašizma. Umrlim v nemških izganskih             

taboriščih v letih 1941 - 1945             

Ajdišek Jože                    1866 - 1945

Ajdišek Julka                   1886 - 1945

Androjna Franc               1909 - 1944

Androjna Herman            1942 - 1943

Androjna Rudolf              1901 - 1942

Cvet Ivan                         1897 - 

Gradišar Stanko              1912 - 1945

Gregorčič Alojz                1893 - 1945

Golob Martin                             - 1943

Golob Matija                    1890 - 1942

Gros Franc                      1882 - 1942

Hočevar Marija             

Hočevar Martin                1862 - 1944

Iler Gabrijela                    1921 -

Iler Marija                         1883 - 1941

Jordan Ana                      1872 - 1944

Junkar Janez                   1869 - 1943

Kapler Ana                       1905 - 1945

Kapler Albin                     1924 - 1943

Kapler Franc                    1922 - 1943

Kapler Jože                      1885 - 1943

Kapler Marija                   1882 - 1943

Kapler Verica                   1925 - 1943

Knafelj Alojz                     1911 -

Knafelj Jožefa                  1896 -

Koren Jože                      1925 - 1945

Kranjc Anton             

Kranjc Rozalija                1883 - 1944

Krašovec Franc               1935 - 1942

Kuzem Janez                   1884 - 1943

Lekše Janez                    1898 - 1944

Lekše Matija                    1913 - 1944

Markelc Amalija               1872 - 1944

Marušič Marija                 1862 - 1944

Meteljko Marija                1859 -

Mergole Terezija              1872 -

Mergole Vinko                  1864 -

Mlakar Ana                       1879 -   

Mlakar Janez                   1904 - 1943

Pevec Martin                    1871 - 1945

Priman Matija                   1901 - 1945

Poljanec Alojz                   1938 - 1944

Poljanec Franc                 1858 - 1944

Posedel Matija                  1922 - 1943

Posedel Simon                 1857 - 1944

Pungaršič Matija               1895 -

Rihter Marija                     1871 - 1943

Tomažin Jože                    1942 - 1942

Vene Franc                       1910 - 1943

Vene Neža                        1879 -

Vene Slavica                     1928 - 1944

Zupanek Ana                    1874 - 1944

Železnik Eliza                           - 1943

Žnidaršič Martin                1901 - 1945

Žnidaršič Martin                1924 - 1945

Postavila krajevna organizacija             

Društva izgnancev Slovenije - Bučka             

Bučka, 29. 7. 1995

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 5. 2019, neobiskano nedokončano, dodal 19. 8. 2020 Ljubo Motore prepise s plošč in fotografije D. Divjak dopolnil 5.april 2021, popravil 9.3.2025
9.3.2025. 00:00
5.4.2021 D. Divjak dopolnil podatke in uredil prepis 5.4.2021, popravil pri Androjna Rudolf 9.3.2025
Pet spominskih plošč
Škocjan
K.o.: 1394-BUČKA, št.parv.: 588/10
7890
Mrzli log, Grob ruskega vojaka

Na urejenem grobnem polju je je lesen križ z napisom posvečenim padlemu borcu ruske narodnosti.

Med vojno je šla skupina partizanov čez Križno goro, ki so bili najverjetneje namenjeni v katero od bolnišnic. Z njimi je bil namreč tudi mlad partizan, ki je kazal znake neprištevnosti, saj je občasno začel kričati. Ravno ko so bili na mestu, kjer je sedaj grob, so opazili nemško patruljo in so se skrili za bližnjo skladovnico drv. Da pa ne bi bolnik izdal njihovega položaja ga je spremljevalec udaril po glavi, da bi izgubil zavest. To je bilo zanj usodno.

Križ so postavili leta 2003, izdelal ga je Franc Rupnik - Kališki, napis je prispeval Franc Černigoj.
Grob je bil obnovljen leta 2018

https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2019/09/pdf3-sb46.pdf 

stran 7

Dostop: Pri hiši Strmec 3 , po domače pri Cencu, kjer se cesta prevesi iz idrijske na vipavsko stran, zavijete desno navzgor na dobro makadamsko gozdno cesto. Po 5,4 km prispete na križišče nad opuščeno kmetijo Kalar, kjer se odcepi cesta na levo navzdol in se po kakih 60 metrih pridete do »Grškega groba«. Od tu se peš podate naravnost po kolovozu strmo v breg. Čez dobrih 200 m pridete na gozdno cesto in nadaljujete naravnost po njej proti jugu. Čez 300 m pridete do groba na levi strani, 15 m s poti. Telefonsko omrežje je na več mestih nedostopno. GPS: 45°55'33.34" N 13°59'10.60" E

LE KDO JE JOKAL ZA TABO:
MLADENIČ IZ DALJNE DEŽELE...
BOGVE, BOGVE, BOGVE.......

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 29.10.2022
29.10.2022. 00:00
Grob(išče)
Idrija
K. o. 2366 Zadlog, parc. št. 1569/76
7092
Vače, neznanim borcem
Po pripovedovanju Marinke Mali  je to  kostnica. Tu so pokopane kosti, ki so jih kasneje našli v naravi.

vir:

http://www.vace.si/spomeniki.htm

Vače, Plošča je vzidana v steno ograje na zgornji strani pokopališča. hiša v bližini: Vače 21

V SPOMIN NEZNANIM 
BORCEM NOV 1941 – 1945
SLAVA JIM

    OBČ. ODBOR Z.B. VAČE

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar S.Gradišnik, 31. 5. 2022
5.12.2021. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografije, 31. 5. 2022
kostnica
Litija
1832 VAČE, 126/2
8247
Medvode, pokopališče Preska, Bizant Ludvik - Luka

Sistory: Kraj smrti/izginotja: področje Medvod, Kraj pokopa: Preska.

» Dne 11. novembra 1944 so nato škofjeloški domobranci skupaj s  policisti obkolili območje Hrastnice in Tošča, zažgali zavetišče puškarjev, v bližini pa polovili in pobili pet nemočnih partizanov, med katerimi sta bila dva kurirja, trije pa zaposleni v delavnicah ali pri gospodarski komisiji. Takrat so bili ubiti Ivan Bergant – Nejko iz Preske pri Medvodah, Ludvik Bizant – Luka, prav tako iz Preske, Jože Debenc – Lubnikar iz Sv. Barbare, Stanko Jamnik iz Podreče in Adolf Mihelič – Kofendež iz Škofje Loke.92

92 Kakor pod 77, str. 143.

77 Pomniki NOB na Škofjeloškem, 1986, str. 42. (Ivan Jan, Odstrte zavese, Okupator in gorenjsko domobranstvo, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1992, str. 254-255)

»LUDVIK BIZANT – LUKA, rojen 19. 8.  1922 v Preski pri Medvodah, v NOV je stopil 1. 6. 1944. Bil je v gospodarski komisiji rajona Medvode.« ((Stane Krapež [Ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str.143)

Opombe:

·         V viru Ivan Jan, Odstrte zavese je pod opombo 77 navedena napačna stran.

·         Ludvik Bizant je napisan na spomeniku na sotočju Merčevega potoka in Vidmovca jugozahodno od Gosteč, posvečenem šestim padlim partizanom.

Pokopališče Preska, Medvode, desna stran pokopališča, 1. vrsta, vzporedna z desno stranjo kapele, 1. grob za klopjo na desni strani kapele.

[križ]
             BIZANTOVI
   LUDVIK   * 19. 8. 1922.
PADEL V NOB 11. 11. 1944.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 10.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
10.4.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Medvode
1976 PRESKA, 78/4
2295
Partizanska bolnišnica KRN

Druga po časovnem zaporednju graditve Pavčkovih bolnic je bila partizanska bolnišnica KRN ali Hotimirjeva bolnišnica ali Miranova bolnišnica. Zgrajena je bila prav tako maja 1944 v Cajnski planini na 1200 m nad morske višine v hudi strmini na robu velike poseke. Gradil jo je Vinko Hribar-Džek. Zgrajena je bila že pretežno iz desk, saj je bila prva narejena iz lubja. Iz bolnice je počasoma prerasla v centralni sanitetni ekonomat. V bolnišnici sta pozneje prebivala dr. Ivo Kopač - Pavček in Adolf Špiler - Hotimir., ki je bil tudi glavni bolničar, ekonom pa je bil Franc Hribernik-Miran. Do konca vojne se je v njej zdravilo 71 ranjencev.

VIR: Marjan Linasi, Paučkove partizanske bolnišnice 1944-1945

Partizanska saniteta na Koroškem

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Iz Slovenj Gradca na krožišču zavije za smer Kope. Pot vas vodi skozi naselje Legen in cerkvice s. Jurija. Po nekaj km asfaltne ceste, mimo kmečkega turizma Plesnik in v nadaljevanju tudi kmečkega turizma Klevž do križišča, kjer stoji smerokaz za partizanske bolnice-Pavčkove bolnice. Po makadamski cesti po 3 km prispete do omenjene bolnice in pot nadaljujete po cesti naprej. Na križišču zavijete v desno in po nekaj metrih prispete do granitnega kamna, ki označuje mesto kjer je nekdaj stala bolnišnica KRN. Najkrajši dostop je s ceste proti smučišču Kope. Dober kilometer pred parkiriščem pred Grmovškovim domom se odcepi levo široka makadamska cesta proti Partizanskemu domu. Po kakih 2 kilometrih se od nje odcepi gozdna cesta rahlo navzdol v smer Kaštivskega sedla. Po 200 metrih je levo ob robu ceste spominski kamen z napisom.

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA 

KRN

OD JUNIJA 1944

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 24. september 2017 Stane Gradišnik, 6. junija 2020
27.12.2022. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 6. 6. 2020. Zvezdico prestavil 500 m južno ob gozdni cesti na mesto, kjer je spomenik vrisan na vojaški karti Pohorja in tudi na Gursovem zemljevidu na Geopediji, in dodal dve fotografiji. -- M. Hladnik 25. 12. 2022
Granitni kamen
Slovenj Gradec
7165
Pugled, zaprisega mladinske čete

MLADINSKE ČETE ob zaprisegi 22. 3. 1975 - MOLNIŠKA ČETA

Jože Moškrič

  • ZB Sostro
Ob potoku na Pugledu [?], nad območjem tabora 46,008N 14,639E (koordinate ne pokažejo potoka) Luštrek: Po eni od planinskih poti se povzpnemo na vrh Pugleda. Z njega krenemo proti njegovemu južnemu vrhu (stražarsko mesto št. 2). Pri prvem odcepu zavijemo desno in se spustimo na uravnavo, kjer skromen izvir dela nekaj mlak. Zavijemo ob njih navzgor in čez 50 m zagledamo na desni betonski podstavek s ploščo. Koordinate: S 46.00896, V 14.63923.

[zvezda] NA TEM MESTU JE 22. 3. 75
ZAPRISEGLA I. MLADINSKA
POHODNA PARTIZANSKA
ČETA II. GRUPE ODREDOV
NOV, MOLNIŠKA ČETA
JOŽE MOŠKRIČ
ODBOR II. PO NOV 1976

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
28.1.2022. 00:00
Dodal fotografijo Franca Štibernika. M. Hladnik 15. 4. 2022 Dodal opis poti zakoncev Luštrek. M. Hladnik 9. 1. 2022
Ljubljana
7870
Dvema borcema-Pernica

Na pokopališču je spomenik na grobu dveh borcev, ki sta padla 22.5.1944 na cesti  Ložane-Ruperče. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.534.

Pokopališče Pernica

"☆

TU

POČIVATA 

BORCA NOB

PADLA

22.5.1944

V LOŽANAH"

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik 23.10.2022 D.Divjak 20.6.2023
20.6.2023. 00:00
16.9.2025. 09:47
Sliki "1-2" Bor1974 - 16.V.2023 D.Divjak dopolnil podatke 20.6.2023
Pesnica
K. o. 0642 PERNICA, parc. št. 74/5
6906
Josipina in Amadeo Bolaffio

Na seznamu v Ljubljani vgrajenih spotikavcev tega ni bilo. 

V tlaku pred Medvedovo cesto 13, Ljubljana

TUKAJ JE PREBIVALA 

JOSIPINA BOLAFFIO 

ROJ. PINCHERLE 1826

POBEGNILA V CASTELLO PORPETTO

ARETIRANA 10. IV. 1944

ODPELJANA V RIŽARNO

UMORJENA 30. IV. 1944

V AUSCHWITZU

TUKAJ JE PREBIVAL 

AMADEO BOLAFFIO

ROJ. 1892

POBEGNIL V CASTELLO PORPETTO

ARETIRAN 10. IV. 1944

ODPELJAN V RIŽARNO

UMORJEN 30. IV. 1944V AUSCHWITZU

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič 9.8.2021 22.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
22.8.2021. 00:00
Spotikavec
Ljubljana
K.o.: 1740 - SPODNJA ŠIŠKA, št.parc.: 1447
1382
Kurirska postaja Kamnje

Marmornata plošča, posvečena relejni kurirski postaji G - 27, ustanovljeni julija 1943. Ploščo sta izdelala kamnosek Andrej Mravlje in Marmor Hotavlje na pobudo komisije partizanskih kurirjev pri Občinskem odboru ZZB NOV Radovljica. Odkrita 24. 5. 1981.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 111-112.

EŠD 14213

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Na obcestni fasadi Gasilskega doma Kamnje 26a. Tu je tudi spominska plošča padlim.

Na tem področju je v času NOB delovala relejna kurirska postaja G-27.

Kurirji in ZZB NOV 1980

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 12. 4. 2017
20.7.2024. 00:00
M. Kermavnar, 20.7.2024, dodal fotografiji 3/1 do 3/3, dopisal katastrske podatke in status določil: obstoječ
spominska plošča
Bohinj
K. o. 2199 Savica, parc. št. 264
9606
Celje, pokopališče, Jagodič Boris in Marjan

datum rojstva: 3. 11. 1910, kraj rojstva: Celje, vojni status: NOV in POS, datum smrti: 1. 11. 1943, kraj smrti: Krim, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

datum rojstva: 7. 6. 1912, kraj rojstva: Celje, vojni status: ?, datum smrti: 16. 4. 1944, kraj smrti: Beograd, vzrok smrti: Žrtev bombardiranja, povzročitelj smrti: Zavezniške vojaške enote

Mestno pokopališče Celje, SRD.SI JM202310, Oddelek 5 GPS-koordinate: 46.2291 N,15.284 E

[križ, reliefna upodobitev Kristusove glave]

RODBINA JAGODIČ

             MARJAN
* 7. 6. 1912      + 16.  4. 1944    
                BORIS
*  3. 11. 1910   POGREŠAN V
2. SV. VOJNI NOV. 1943.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 22.4.2025, po predlogi Zdenke Primožič
22.4.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Celje
K. o. 1082 Teharje, parc. št. 904/4
2477
Spomenik padlim borcem med NOV, Ribnica

Spomenik, ki ima v tlorisu petokrako zvezdo iz katere se dviguje tristranski marmornati steber s stranicami po 80 cm ter na treh straneh samostojne marmornate plošče z napisi.Spomenik je bil narejen po zamisli ribniškega gradbenika Janka Hrena, izdelal ga je kamnosek Kunovar iz Ljubljane ter odkrit leta 1948.

Temnejša plošča z imeni in priimki padlih primorskih partizanov je bila oblikovana in postavljena v sodelovanju z organizacijo ZB NOB Koper, pobudnik je bil Ciril Pelicon in odkrita 26. maja 1996, na isti datum kot spominska plošča društva TIGR v Mali gori.

Dostop do spomenika je v preteklosti bil direktno iz ceste na Ugar, z južne strani parcele, viden je dostop z nekaj talnimi ploščami in dvema stopnicama.  Zaradi spremembe lastništva sosednje parcele pa je bil kasneje urejen dostop preko nekaj stopnic s Topniške ulice.

Evidenčna številka kulturne dediščine 22485.

Pokroviteljstvo nad spomenikom je imel Garnizon JLA v Ribnici, vojašnica narodnega heroja Mirka Bračiča.

V Ribnici na začetku Topniške ulice stoji na desni strani ceste v parku spomenik padlim borcem za svobodo slovenskega naroda.

 PADLIM BORCEM

          NE VEMO KJE 

                               SI SE RODIL, 

          NE KOD TE JE 

                            VIHAR PODIL, 

          PRI NAS SI PAL, 

                             ZA NAS SI PAL, 

          DA JE NAŠ ROD 

                      SVOBODEN OSTAL.

                             .

TOMŠIČ ANDREJ R. 17. 2. 1898 PADEL 30. 7. 1942

KORDIŠ ANDREJ R. 7. 11. 1922 PADEL 10. 11. 1942

LOVŠIN VINKO R. 5. 7. 1911 PADEL 27. 11. 1942

ANTON ZEVNIK R.23. 8. 1927 PADEL 3. 11. 1943

                             .

PADLI PRI RIBNICI IZ OBČINE KOPER

BABIČ ALBIN ČENTUR

BABIČ ALBIN   SV. ANTON

BABIČ FLORJAN  SV. UBALD

BORDON RUDOLF  MONTINJAN

BOŽIČ SANTO  ŠANTOMA

CUNJA VIRGILIJ BEZOVICA

FRANCA SILVESTER  POLETIČI

IVANČIČ LJUBO  GABROVICA

JAKUMIN PAVEL  KOCJANČIČI

JERMAN GROZDAN  GLEM

JERRMAN SOLVESTER  GLEM

JERMAN KAREL  GLEM

JURINČIČ PETER  BORŠT

KOCJANČIČ MARIJ  BERTOKI

KOCJANČIČ RENATO  ŠANTOMA

KOREN IVAN   ČENTUR

KURET MARIJ   BERTOKI

OMAHEN RUDOLF  POMJAN

PEČARIČ EGIDIJ   POBEGI

RODELA PAVEL  KRNICA PRI RIŽANI

SOSIČ AURELIJ  BONINI

ŠKORJA IVAN   ČRNOTIČE

ŠTOK FRANC  MAREZIGE

Obstoječi spomeniki
Ivan Zorč 29.10. 2017, dopolnil Daniel Divjak 30.12.2017
30.12.2017. 00:00
Spomenik padlim borcem
Ribnica
K.O. 1625-RIBNICA, št.p. 1043/2