| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kurirjem nad Sedučnikom oz. pri planini Požarnici |
Pod Jurčevim rovtom poiščem spomenik šestim padlim kurirjem. Kurirji so bili menda posvarjeni, da se pripravlja hajka, pa niso poslušali. Eden je preživel, z odstreljeno roko, in bil zaprt v Begunjah. Spominsko obeležje padlim kurirjem kurirske postaje GT-19, ki se je sredi
junija 1944 preselila s planine Mlince v dolino Belce v Brevant. Bivališče je
imelo lesen pod, nad katerim je bil razpet šotor, v katerem so bila ležišča. 5.
avgusta zjutraj so kurirje napadli Nemci. Ob tem napadu so padli Štefan Pmrc -
Brinar, Stanko Eržen Tone, Zofija v pl.: 66cm
Opomba 1: Sistory navaja Ime in priimek: Emil Zupan, Oče: Alojz, Mati: Rozalija, Datum rojstva: 06. 09. 1927, Kraj rojstva: Kranjska Gora, Kraj bivanja: Kranjska Gora, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti: 05. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Belca, Kraj pokopa: NULL. »Razgibano življenje na kurirski postaji GT-19 je utihnilo v jutranjih urah 5. avgusta 1944. Nekateri se tega jutra sploh niso več zbudili. Na pogradu so obležali mrtvi: […] Pred postajo sta obležala […] in 17- letni Emil Zupan iz Kranjske Gore. Čez dva dni so nedaleč od postaje dobili še mrtvega ruskega ujetnika […] Tragediji kurirjev nad Dovjem sta botrovali neprevidnost in malomarnost. […] V temi je do kurirske postaje žandarje lahko pripeljal samo človek, ki je dobro poznal pot. Kdo je bil to, je še danes uganka. Čeprav so kurirji vedeli, da so žandarji v bližini, saj so jih zvečer videli, niso postavili niti stražarja. Posledica: šest padlih, trije ujeti, le eden je pobegnil. […] Emil Zupan je bil rojen 6. septembra 1927 v Kranjski gori. Po obveznem šolanju je šel v uk na Jesenice v avtomehanično delavnico. V Kranjski gori je bil član mladinske organizacije. Terenski politični delavci so opazili, da je fant bister in so ga zato poslali v politično šolo na Dolenjsko. Potovanje pa je bilo zanj usodno. Ko je prvo noč prespal pri kurirjih kurirske postaje GT-19 je padel star še ne 17 let. […] Petega avgusta 1944. leta je padlo nad Belco 6 borcev. Padli so kurirji, ki so v Zgornjesavski dolini organizirali odlične zveze, povezovali Gorenjsko, Primorsko in Koroško.« (Jože Vidic, Usoda kurirske postaje GT-19, Beg z morišča, Ljubljana: Založba Borec, 1971, str. 192, 197, 198, 199, 200. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Po kolovozu od planine dol proti zahodu, potem malo gor in potem spet malo dol, pot zapuščena, vmes smerokaz na drevesu. |
[zvezda] Med NOV je stala na tem mestu kurirska karavla 4. avgusta 1944 so padli v njej zahrbtno napadeni od Nemcev Prevc Štefan Eržen Stanko Zahler Zofija Zupan Emil Korbar Mirko in Andrej pobegli ruski vojak iz nemškega ujetništva Slava njihovemu spominu! Občinski odbor ZB/Dovje-Mojstrana |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miran in Mira Hladnik |
9.9.2023. 00:00 |
— |
Malo popravljal besedilo M. Hladnik aprila 2023
M.Kermavnar, 9.9.2023, dodal Opombo1 po besedilu Zdenke Primožič |
spominska plošča na trirogeljni skali |
Kranjska Gora |
650/148, 650/224 |
|
Ljubljana - Padli sodniki in sodniški pripravniki |
Marmornata spominska plošča je posvečena enajstim slovenskim sodnikom in šestim sodniškim pripravnikom, ki so padli med NOB. Čeprav je na plošči navedeno, da je bila odkrita ob 40. obletnici delovanja sodstva v socialistični Jugoslaviji 3. septembra 1984, pa je bila tega dne organizirana le proslava, na kateri so delegati rednih sodišč in sodišč združenega dela sklenili, da bodo ploščo odkrili kasneje. Alenka Leskovic, "Življenjska načela za delo pravnikov", Delo, 4. 9. 1984, str. 1 (povezava). |
Plošča je vzidana v avli Okrožnega sodišča na Tavčarjevi ulici 9 v Ljubljani. Zaradi narave ustanove ni predvideno fotografiranje plošče; objavljena fotografija je nastala v soglasju z Uradom predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. |
... NI JE SMRTI ŽRTVAM SODNIKI ANTON ARHAR SODNIŠKI DR. ANTON JESENKO OD 40-OBLETNICI SLOVENSKEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
16.6.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1773 Tabor, parc. št. 2396 |
|
Spomenik zmagovitim bojem Zidanškove brigade na mali Kopi |
2. junija 1944 so borci 11. SNOUB Miloša Zidanška (Pohorske brigade) izbojevali pod Veliko Kopo pomembno zmago nad vekrat močnejšim sovražnikom. Zidanškova brigada se je bojevala od Pohorja do Kočevske, od Dolenjske do Celovca. Izbojevala je številne zmage v spopadih z mnogo močnejšim in do zob oboroženim sovražnikom. V bojih, ki jih je izbojevala, je onesposobila več kot 4.000 sovražnikovih vojakov in uničila ali zaplenila velike količine vojaškega materiala. To je bil velik prispevek v NOB naših narodov in narodnosti in končne zmage nad okupatorjem. Umetniška izvedba in posebno posvetilo z besedilom je delo prof. Ferda Fischer - Mojke. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. EŠD 8064 |
Iz krožišča v Slovenj Gradcu v smeri Kope po asfaltni cesti do križišča, kjer je v levi smeri makadamska cesta proti Partizanskemu domu. Od doma je kratka peš pot do spomenika. |
BORCEM I. POHORSKEGA BATALJONA ZA BOJE NA MISLINJSKEM SEDLU, POD VELIKO KOPO IN V SKRIVNEM HRIBU JESENI 1942. ENOTAM 4. OPERATIVNE CONE-POHORSKEMU ODREDU, XI. SNOUB MILOŠ ZIDANŠEK, BRIGADAM XIV. DIVIZIJE IN II. POHORSKEMU ODREDU-JE BILO TOD OPERATIVNO OBMOČJE. POHORSKIM KMETOM ZA VELIK PRISPEVEK, KI JE OMOGOČIL NARODNOOSVOBODILNI VOJSKI NOVE BOJE DO KONČNE ZMAGE. V POBOČJIH CAJNSKE PLANINE, TEMNIŠKEGA IN DRČ SO V ŠESTIH PARTIZANSKIH BOLNIŠNICAH TOVARIŠKO NEGOVALI MNOGE RANJENCE NOV IN POJ. IZ POHORSKIH GOZDOV SO TEHNIKE-SEVER,SOVA,KRIŠTOF-STANE ILC IN DRAVA S PARTIZANSKIM TISKOM RAZVNEMALE ODPOR. XI.SOUB MILOŠ ZIDANŠEK-POHORSKA JE PO TEM GREBENU POHORJA 2. JUNIJA 1944 IZBOJEVALA ZMAGOVITI BOJ. |
— |
— |
— |
— |
Jože Vrabič, 18.julij 2017 |
27.12.2022. 00:00 |
— |
Premaknil na natančnejšo lokacijo in dodal slike. -- M. Hladnik 27. 12. 2022 |
Granitni obilisk s petimi kovinskimi ploščami na podstavkih |
Slovenj Gradec |
Gradišče, 1416/3 |
|
Gasilski dom Rožni Dol |
— |
Rožni dol 5, na fasadi Gasilskega doma |
PRELITA KRI TEMELJ SVOBODE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 12.1.2023 |
23.12.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografije in označil kot obstoječe. M. Hladnik 23. 12. 2024 |
Spominska plošča |
Semič |
K. o. 1522 Pribišje, parc. št. 2835/11 |
|
Ivan Kavčič - Nande |
V spomin na narodnega heroja Ivana Kavčiča - Nandeta (1913-1943) je bil 7. junija 1959, ob priložnosti proslavljanja obletnice stavke stavbincev leta 1936, odkrit njegov spomenik pred ljubljanskim Gradbeniškim šolskim centrom, ki so ga odprli istega dne. Danes stoji na vrtu za Dijaškim domom Bežigrad. Spomenik ima neznačilno obliko bronaste skulpture golega dečka, ki iz izvira zajema vodo in si jo nosi k ustom; gre skoraj bolj za parkovno dekorativno skulpturo kot za spomenik narodnemu heroju. Ob kipu je bil postavljen kamnit blok z vklesanim spominskim napisom. Avtor kipa je akademski kipar Karel Putrih, ki ga je izdelal v zadnjem letu svojega življenja. Na posthumni razstavi leta 1960 je bil predstavljen pod naslovom Ob izviru. Viri: "Pri viru naših revolucionarjev se napaja mladi rod", Delavska enotnost, 13. 6. 1959, str. 1 (vir slike 2) (povezava). Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 142. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 16 (zmotna navedba, da je šlo za Kavčičev doprsni kip, odkrit leta 1957). |
Spomenik stoji na ograjenem vrtu za Dijaškim domom Bežigrad na Kardeljevi ploščadi 28 v Ljubljani. |
NARODNEMU HEROJU IVANU KAUČIČU - NANDETU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
3.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Bronasta skulptura |
Ljubljana |
— |
|
Spomenik na Janeči ridi |
V Janeči ridi v Podgori je vgrajen na veliko skalo lesen spomenik s štirikapnimostrešjem. Posvečen je koroškemu aktivistu Alojzu Štajnerju - tesarju , ki je 5. maja 1944 padel v zasedo nemške policije in je bil ubit. Spomenik so svečano odkrili 28. oktobra 1978. Na delih ostrešja lesena konstrukcije je vrezano nesedilo , ki opominja. |
Spomenik stoji ob cesti Kotlje - Naravske ledine na razpotju ceste proti Jurčku. |
ALOJZ ŠTAJNER 13. 05. 1908 - 05. 05. 1944 PREDZADNJO POMLAD VOJNE VIHRE JE TU UGASNIL PLAMEN ŽIVLJENJA KOROŠKEGA TESARJA - AKTIVISTA of |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 18. april 2017
18.10.2021 D.Divjak |
18.10.2021. 00:00 |
— |
18.10.2021 dopolnil podatke D,Divjak |
Lesen spomenik s štirikapnim ostrešjem |
Ravne na Koroškem |
k.o.: 897 - PODGORA, št.parc.: 88/1 |
|
Lipa v Strugah pokopališče |
Kamniti obelisk in plošča z napisom iz kovinskih črk, posvečenim v NOB padlim domačinom. Grob, v katerem je pokopanih več neznanih partizanov, je bil urejen leta 1965.
Na pokopališču v Strugah je postavljen spomenik žrtvam, ki so padle pod fašističnimi streli. Predstavlja ga dva in pol metra visok obelisk, poleg njega pa betonski podstavek, v katerega je vgrajena marmorna plošča z vklesanim besedilom: Spomenik je izdelalo Kamnoseško podjetje iz Črnomlja. Investitorja sta bila Občinski odbor ZZB NOV Kočevje in krajevno združenje borcev Struge. S prostovoljnim delom ter denarnim in materialnim prispevkom pa so sodelovali vsi krajani Strug. Odkritje spomenika je bilo 1. novembra 1965.
|
Pokopališče Pri Cerkvi - Struge, Struge |
1941 1945 ČLOVEK POSTOJ IN POKLONI SE JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 28. 2. 2020
Dopolnil D.Divjak, 25. maj 2020 |
12.2.2024. 00:00 |
18.7.2025. 10:44 |
Foto Franc Štibernik 2017. -- M. Hladnik 19. 10. 2020
M.Kermavnar, 11.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič. |
Obelisk |
Dobrepolje |
K.o.: 1567-PRISTAVEC, št.parc.: *1 |
|
Kolovrat pri Izlakah |
Pokončna, dvodelna pravokotna plošča iz svetlega kamna z vklesanim napisom in betonskim okvirom (odkrita leta 1955 in obnovljena leta 1988) je posvečena vsem žrtvam NOB iz takratne župnije Kolovrat. Plošča je posvečena 29. padlim borcem, 23. ustreljenim talcem, 23. umrlim v taboriščih in 6. drugim žrtvam fašističnega nasija s področja Kolovrata in okoliša; ploščo so dali vzidati rojaki iz Amerike. EŠD 19279 |
Kolovrat 19, JZ vogal gasilskega doma sredi vasi. |
PADLI KOT BORCI: LENIČ IVAN 1915 – 1944 USTRELJENI KOT TALCI: HRIBAR IVAN 1914 – 1944 UMRLI PO TABORIŠČIH: BRVAR FRANČIŠKA 1923 – 1942 PADLI KOT ŽRTVE FAŠ. NASILJA: STRMLJAN IVAN 1876 – 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 3. 2019 nedokončano |
29.4.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dopolnil besedilo, 20.2.2022.
Vir: Vodnik po partizanskih poteh.
M. Kermavnar, 29.4.2024, dodal imena na spomeniku in katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
K. o. 1880 Kolovrat, parc. št. 27/3 |
|
Črnomelj, spomenik umrlim nogometašem v NOB |
Nogometni klub Bela krajina je bil ustanovljen leta 1926. V času vojne je prenehal delovanjem, zadnjo tekmo so igralci odigrali avgusta 1941 v Novem mestu. Po tekmi je Vlado Mišica povedal, da je to bila zadnja tekma kluba, ker se bo klub odzval pozivu OF o odporu proti okupaciji (kot tudi ostali - kulturni molk). Med vojno so se nekateri člani kluba pridružili odporu v okviru OF, med njimi so nekateri dali življenje za svobodo. V spomin na padle člane kluba je Nogometni klub Bela krajina 21. 7. 1954 odkril spomenik, katerega idejno zasnovo je naredil ing. arh. Jurij Jaklič. Po drugem viru je bilo odkritje (prenovljenega?) spomenika 1985. (MK) |
Spomenik je postavljen na stadionu v ŠRC Loka Črnomelj, ulica Pri stadionu 2, na travi južno ob stavbi. |
[zvezda] [triglav] [OF] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 5. 1. 2022 |
30.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo. M. Hladnik 28. 4. 2024 |
— |
Črnomelj |
K. o.: 1541 - LOKA, parcela: 1160/9 |
|
Zavrh na Blokah, spominsko znamenje padlim kurirjem terenskega voda TV - 10 in Jurišnemu bataljonu XVIII. divizije |
EŠD: 28643 Neobdelana apnenčasta skala piramidno-stožičaste oblike, je višine okoli 2,00 x 1,00 m, in stoji ob hiši Zavrh 6, z granitnima ploščama, velikosti 0,50 x 0,60 m (sever) in 0,60 x 0,50 m (vzhod) z vklesanim rdečim napisom, ki sta 1982 zamenjali spominsko ploščo iz 1968, ki je bila na fasadi hiše. Spomenik je posvečen Jurišnemu bataljonu 18. divizije (ustanovljen 30.8.1944 v Zavrhu), delovanju kurirske postaje TV-10 in štirim padlim kurirjem te postaje. Dosto do urejenega prostora, kjer je skala - spomenik, je po petih betonskih stopnicah in nato po poploščeni poti. Foto:Miloš Toni Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Spominsko znamenje stoji v južnem delu vasi. Nadomestilo je spominsko ploščo, ki je bila na hiši Zavrh 6. |
plošča, ki gleda proti severu: . [zvezda] V TEM KRAJU JE BIL 27.8.1944 USTANOVLJEN JURIŠNI BATALJON XVIII. DIVIZIJE NOV IN POJ ZAVRH, 19.9.1982 plošča, ki gleda proti vzhodu: . [zvezda] NA PODROČJU SOTESKE IŠKE IN V OKOLIŠKIH VASEH JE V ČASU NOB OD 1942 DO 1945 DELOVALA KURIRSKA POSTAJA TV - 10 PADLI KURIRJI: BEČAJ JOŽE REPARJE INTIHAR ANTON ZAVRH LAH JOŽE ŠTOROVO ZAKRAJŠEK STANE ŠKUFČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, T.Bizjak in P.Strajnar 15.9.2020, 17.5.2020
1.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
4.5.2025. 00:00 |
— |
1.6.2021 dodal povezavo D.Divjak
M. Kermavnar, 4.5.2025, dodal fotografiji 3/2 in 3/3. |
kamen, beton, kovina - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dedišina |
Bloke |
k.o.1667, parc. št.:576/39 |
|
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Kožuh Franc |
datum rojstva: 22. 7. 1924, kraj rojstva: Dvor pri Polhovem Gradcu, vojni
status: NOV in POS, voj. enota, čin: XVI. SNOB Janka Premrla-Vojka, desetar v
2.bat., datum smrti: 22. 7. 1944, kraj smrti: Hotavlje, vzrok smrti: Ustreljen,
povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
.
.
datum rojstva: 31. 1. 1922, kraj rojstva: Dvor, vojni status: Domobranec, datum smrti: ??. 6. 1945, država smrti: Slovenija, vzrok smrti: Žrtev povojnih pobojev, povzročitelj smrti: JA Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, od pokopališke cerkve 1. vrsta, 3. grob z leve strani vrste.
Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15
|
[križ, vrtnica] KOGOJ KOŽUHOVI POČIVAJTE V MIRU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 5.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
5.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dobrova-Polhov Gradec |
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2 |
|
KAL-KORITNICA - Spomenik golobarski bitki v Kal-Koritnici |
»Ob cesti proti Trenti, 100 m od vasi Kal[-Koritnica], [stoji] spomenik 43 borcem, padlim na planini Golobar 26. 4. 1943, odkrit 4. 7. 1963.«[1] Spomenik s preprosto tlorisno trikotno zasnovo, je odmaknjen nekaj metrov stran od glavne prometnice in je delo arhitekta Andreja Maligoja.[2]Tristrana zasnova spomenika je obdana nizko verižno ograjo povezano z betonskimi stebri. Temelj osrednjega dela je betonski. Osrednji del predstavlja tristrana prizma iz belega kamna, na kateri stoji steber, ovit z lovorjevo vejo ter zaključen z rdečo peterokrako zvezdo. Spominska plošča, ki je na čelni strani prizme, nosi posvetilo: »Zlate svobode niste učakali, na Golobarju junaško ste pali, da nam življenje ste lepše skovali. V spomin junakom Gradnikove brigade, padlim 26. 4. 1943.« |
Ob glavni cesti Bovec-Soča pri kraju Kal-Koritnica, v južnem delu vasi, na desni strani ceste, ki vodi v Trento. |
»Zlate svobode niste učakali, na Golobarju junaško ste pali, da nam življenje ste lepše skovali. V spomin junakom Gradnikove brigade, padlim 26. 4. 1943.« |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jernej Komac, 23. januar 2017
30.4.2021 dopolnil M.Hladnik
2.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
2.8.2022. 00:00 |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2021
2.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Tristrani spomenik s stebrom. |
Bovec |
K..o.: 2208 - KORITNICA, št.parc.: 382 |
|
Mostje, spominski park |
Park z gozdom je prizorišče zadnjega boja Slovenjegoriške - Lackove čete 1942. Na z granitnimi kockami tlakovani ploščadi je spomenik iz umetnega kamna s 16 glavami (avtor Branko Zorec 1979). Ob stopnicah je spominska plošča padlim borcem.
»Vsaj dve leti smo v Ptuju razpravljali o novem spominskem parku v Mostju. Danes se želje uresničujejo. Mostje, mala in prijazna vasica v Slovenskih goricah, leži na tistem ravnem kosu zemlje pri Juršincih, ni neznana. Že vrsto let se tja zgrinja množica ljudi — pohodnikov, ki se ob dnevu OF spominjajo na zadnjo bitko slovenjegoriške Lackove čete. Prav v gozdičku pri Mostju je izkrvavela četa hrabrih partizanov, zato ni naključje, da blizu tega stoji spomenik, ki bo v prihodnosti dobil nekoliko drugačno vlogo. Še vedno bo spominjal popotnike na dogodke iz NOB ter opozarjal, da se le 500 metrov vstran od ceste nahaja nov veličasten spomenik revolucije, življenja in boja. Pobuda o drugačnem spomeniku in o urejenem spominskem parku SZDL in ZZB NOV Ptuj. 'Pobuda in zamisel sta mi bili všeč', pripoveduje arhitekt ptujske Projekte, Marjan Berlič, ki je tudi pripravil prvi osnutek skulpture in predlagal novo lokacijo. ,Predlagal sem, da bi nov spomenik postavili ob gozdičku, ki spominja na gozd, kjer je bila zadnja bitka slovenjegoriške čete. V gozdičku bi v prihodnjih letih tudi uredili tabor, kjer bi se lahko urili in pripravljali taborniki, planinci in pripadniki teritorialne obrambe. V taboru bi zgradili kuhinje, jedilnico, sanitarije, skladišča in igrišča. - Kdo še sodeluje pri projektu? 'Pri ureditvi je poleg predstavnikov OK SZDL, ZZB in drugih sodelovala še arhitektinja Dunja Počivavšek. Pomembno mesto pri projektu ima tudi mladi ptujski kipar Branko Zorec, ki je pripravil osnutek plastike, ki bo stala na tako imenovani platformi spomenika.' Prvi osnutki novega spomenika so že pripravljeni in narejeni. Kakšen pa bo spomenik? 'Več ali manj so osnutki in predlogi že izdelani. Ko smo uredili lokacijo in vzpostavili rešitve v okolje ter našli odgovore na filozofska vprašanja: kaj naj spomenik predstavlja, kako ponazoriti utesnjenost borcev, obroč, v katerem so bili itd., smo začeli s konkretnim delom. Spomenik, tako ugotavljam danes, bo prav gotovo del pokrajine. Na eni strani mehke linije in oblike gozda, na drugi nekoliko ostrejše na spomeniku. Ta je sestavljen iz geometrijskih form in ima prav zaradi tega nekoliko ostrejše robove in linije. Spomenik je sestavljen iz treh delov ali elementov. Prvi je votel kvader, njegov obod bo iz sivozelenkastega betona, na višini dveh metrov in pol bo zgrajen obroč, ki predstavlja nek urejen sistem. V tej urejenosti se pojavlja in dviga visoko proti nebu šest stebrov, ki ponazarjajo šest mladih partizanov. Stebri pomenijo tudi preboj iz obroča, ki je na spomeniku pod njimi. Kljub smrti, strašnemu obroču je fantom uspelo dvigniti se in zagledati luč svobode. Če njim ni, je nam. Najvišji steber je visok sedem metrov in pol, najmanjši pa pet metrov in pol. Stebri bodo iz belega polhograjskega kamna. Tretji element skulpture oziroma spomenika je plastika, ki predstavlja v kiparskem smislu besede množico ljudi. Avtor plastike je Branko Zorec, ki bo po vsej verjetnosti pri delu uporabljal liti arandjelovski marmor. Plastika oziroma množica ljudi je na kvadru med stebri postavljena v obliki pahljače. Pred množico bo še relief, ki bo prikazoval potek bitke. Na njem bodo vklesana še imena padlih partizanov.' 21. april, ko bo pohod po poteh revolucije, je blizu. Bo spomenik do takrat postavljen?Časa res ni dovolj, delo je pravzaprav že steklo. Seveda pa gradnja in postavitev spomenika zavisi od denarja in materiala. Če bo denarja dovolj in material na razpolago, ni bojazni, da spomenika do 21. aprila ne bi postavili. Tudi okolje bomo uredili, (tako da bo spomenik zares predstavljal življenje ljudi in narave.'« (zk, Naj spomenik v Mostju simbolizira življenje /Pogovor z arhitektom Marjanom Berličem/, Tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Leto XXXII, Št. 9, Ptuj, 8. marca 1979, str. 5. . »Prvi del spominskega parka v Mostju, na kraju poslednjega boja Slovenskogoriške — Lackove čete je zaključen. […] Urejena in razširjena je dovozna pot, napeljan je vodovod in elektrika, izkopani so posebni jaški za odvajanje odvečne vode — zemljišče je namreč precej močvirnato, — očiščen je gozd in postavljen sam spomenik, ki ga je oblikoval in izdelal s pomočjo mladih likovnikov iz ptujskega Kluba mladih kipar Branko Zorec. Spomenik — plastika predstavlja skupino trpečih obrazov, postavljen pa je iz umetnega kamna na ploščadi, na kateri bo v kratkem izdelan še mozaik. […] [besedilo pod fotografijo] Plastika — delo kiparja Branka Zorca ob pomoči mladih likovnikov iz ptujskega kluba mladih Foto: M. Ozmec«
|
Spominski park z gozdom je severozahodno od vasi Mostje (občina Juršinci), v sredini Pesniške doline, severozahodno od ceste proti Pacinjam.
1 km od hiše v bližini: Mostje 7, Juršinci |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 24.5.2020 |
14.5.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliko iz Kamre. M. Hladnik 16. 4. 2021
M.Kermavnar, 15.12.2023, po predlogi Zdenke Primožič dodal gradivo iz literature
Dodal sveže slike, ki kažejo degradacijo prostora, ki ga je povzročila gradnja nekakšne zemljanke v bližini in navažanje kupov zemlje. Zanemarjeno. M. Hladnik 14. 5. 2024 |
relief in plošča |
JURŠINCI |
373 MOSTJE, 2076 |
|
Padlima komisarjema, Grad Podsreda |
V obliki granitnega obeliska oblikovan spomenik na kraju, kjer sta pokopana komisar Kozjanskega bataljona Jožko Planinc - Kostja in komisar Kozjanskega odreda Džordže Popović - Džordže, delo arhitekta D. Samca. Pri spomeniku pred gradom nad Podsredo sta pokopana politični komisar Kozjanskega odreda Jožko Planinc - Kostja in politični komisar Kozjanskega odreda Džordže Popović, ki je padel leta 1945, projektant arhitekt Dušan Samec.
|
Grobišče z obeliskom je bilo prvotno na platoju pred gradom Podsreda, Podsreda 103 (na zemljevidu je še vedno vrisan tam). Med obnovo gradu so ga postavili za obzidje ob cesto, z obljubo, da ga po obnovi vrnejo na staro mesto, kar pa se ni zgodilo. Do gradu se pride po lokalni cesti z odcepa na cesti Podsreda-Senovo v kraju Gorjane. |
TU STA POKOPANA KOMISAR KOZJANSKE EDINICE NOV - PADEL 20.XII.1943 IN KOMISAR BATALJONA KOZJANSKEGA ODREDA NOV PADEL 1945 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Bor1974, 30.08.2019 in 27.X.2019 ter 14.XII.2019 |
30.9.2018. 00:00 |
19.9.2025. 21:56 |
Po poročilu ZB Šmarje pri Jelšah je bil spomenik prestavljen ob cesto s prvotne lokacije na platoju znotraj obzidja. Tako je vrisan tudi v RKD. M. Hladnik 24. 7. 2023 |
— |
Kozje |
1245 PODSREDA, 1728 |
|
Gestapovska mučilnica, Maribor |
Marmornata pokončna spominska plošča nosi vklesan in pozlačen napis. Odkrita je bila 22. julija 1958, nastala je po načrtu Branka Kocmuta. Register kulturne dediščine: Spominska plošča na hiši Partizanska 34. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 216-217. Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 523. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. EŠD 6267 Dopolnila: Aprila 2025 je stavba še vedno prazna. |
Spominska plošča je vzidana na obcestnem pročelju stavbe na Partizanski cesti 34, malo pred križiščem. Stavba je trenutno prazna. |
ZIDOVI TE HIŠE SO BILI NEME PRIČE STRAHOTNEGA MUČENJA, S KATERIM JE OKUPATORJEVA GESTAPOVSKA POLICIJA ZAMAN SKUŠALA ZLOMITI UPORNOST BORCEV ZA SVOBODO ZB NOB TEREN TALCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2017 |
5.5.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 5. 5. 2025, dodal fotografijo 3/1, v Opis pa Dopolnilo Mojce Luštrek |
spominska plošča |
Maribor |
657 MARIBOR-GRAD, 1141/3 |
|
METLIKA- Relief Lojzeta Dolinarja |
Ob
25. letnici ustanovitve 15. SNOUB so njeni nekdanji člani 1. septembra 1968 v
avli osnovne šole v Metliki pritrdili spominsko ploščo. Hkrati je bil v avli
odkrit relief kiparja Lojzeta Dolinarja s prizori iz partizanskega življenja,
šola pa poimenovana po 15. SNOUB.
Vir:
arhiv ZB NOB Metlika
(57)
|
Po Vinogradniški cesti ter nato na Šolsko ulico, kjer je OŠ na naslovu Šolska 7. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
14.2.2022 D.Divjak
Obiskal Dušan Škodič 12.7.2022. Relief je v avli viden, vendar je bila šola zaradi počitnic zaprta. |
14.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Relif |
Metlika |
— |
|
Rudolf Lavrenčič, oče in sin |
Rudolf Lavrenčič (Rodolfo Laurencich) je bil poročen in imel sedem otrok. Bil je partizan v Brigata autonoma divizije Garibaldi "Natisone". 12. oktobra 1944 je bil aretiran skupaj s sinom in 18. oktobra 1944 deportiran v koncentracijsko taborišče Buchenwald oz. v delovno taborišče Ohrdruf. Umrl je 6. marca 1945. Umrl je tudi njegov sin Rudolf.
|
Poljane / Marcottini, na križišču ulice bratje Cervi in Levstikove ulice, h. št. 7
45° 51′ 39,54″ N, 13° 32′ 54,83″ E |
TUKAJ JE PREBIVAL TUKAJ JE PREBIVAL |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.1.2021. 00:00 |
— |
— |
spotikavca |
Italija |
— |
|
Lovrenc na Pohorju, kostnica 6 borcev NOV |
Vir fotografije 1: KO ZB Lovrenc na Pohorju |
Lovrenc na Pohorju, ob vhodnih vratih lovrenškega pokopališča, Hiša v bližini: Oglarska pot 24, Lovrenc na Pohorju |
napis na spomeniku: ORGANIZATORJI VSTRAJE V ANTONIJA VRESNIK STANKO BREZOVNIK FRANC KOLARIČ SO BILI 23. 8. 1941 ARETIRANI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 5. 12. 2021 |
29.12.2022. 00:00 |
— |
Dodal sveže slike. M. Hladnik 29. 12. 2022. |
grobišče |
Lovrenc na Pohorju |
K. o. 669 Lovrenc na Pohorju, parc. št. 1078/4 |
|
Plošča izgnancem, Maribor |
Na pokončni spominski plošči je vklesan in pozlačen napis. Plošča je bila odkrita 7. junija 1995, vendar je na tem mestu že od leta 1951 stala starejša plošča.
geslo: vojska123 |
Spominska plošča je pritrjena na pročelje meljske vojašnice na Ulici heroja Šaranovića 27. Nahaja se na severnem pročelju, desno od vhoda. |
V TEJ STAVBI NEKDANJE MELJSKE VOJAŠNICE JE IMEL NEMŠKI OKUPATOR LETA 1941 TABORIŠČE ZA IZGNANCE IZ SEVERNEGA DELA SLOVENSKE ŠTAJERSKE. NACISTI SO S 25 TRANSPORTI NASILNO IZGNALI NAD 10.500 OROPANIH SLOVENCEV V SRBIJO, NA HRVATSKO IN V BOSNO. S TEM SO ZAČELI URESNIČEVATI SVOJE ZLOČINSKE, RAZNARODOVALNE-PONEMČEVALNE NAČRTE.V ŠTIRILETNEM IZGNANSTVU SO MNOGI OMAGALI ALI PADLI ZA SVOBODO. OB 50. LETNICI ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM MESTNA OBČINA MARIBOR DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE MARIBOR 1941-1945 MARIBOR, 7. JUNIJA 1995 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić 3.4.2020
D.Divjak 28.8.2022 |
3.4.2020. 00:00 |
— |
Dopolnil podatke D.Divjak 28.8.2022 |
Spominska plošča |
Maribor |
K.o.: 655-MELJE, št.parc.:422/21 |
|
Kamnik, pokopališče Žale, Schif Franc, Jožefa, Franci |
Franc Schif: Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Ferdinand Schiffo, Oče: Franc, Mati: Štefanija, Datum rojstva: 20. 11. 1913, Kraj rojstva: Vrtojba, Kraj bivanja: Zaprice, Stara občina: Kamnik, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 06. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Korošica, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. Jožefa Schif: Sistory navaja: ime in priimek: Jožefa Šif/Schiff, Oče: Peter, Mati: NULL, Datum rojstva: 06. 07. 1911, Kraj rojstva: Vogrsko, Kraj bivanja: Zaprice, Stara občina: Kamnik, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): gospodinja, Datum smrti/izginotja: 06. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Korošica, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. Franci Schif: Sistory navaja: Ime in priimek: Franci Šif, Oče: Franc, Mati: Jožefa, Datum rojstva: 01. 07. 1933, Kraj rojstva: Vogrsko, Kraj bivanja: Zaprice, Stara občina: Kamnik, Nova občina: Kamnik, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): učenec, Datum smrti/izginotja: 06. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Korošica, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. »14. ŠIF Franc, rojen 20. novembra 1913 v Vrtojbi, Gorica, stanoval v Kamniku, aktivist OF in sekretar mestnega odbora OF Kamnik. 15. ŠIF Franc, rojen 1. julija 1933 na Vogerskem, star nepopolnih trinajst let sin Franca in Jožefe in 16. Šif Jožefa, rojena Gorjan, 6. decembra 1911 na Vogrskem, stanujoča v Kamniku, aktivistka OF in sekretarka mestne organizacije SPŽZ Kamnik. Vse tri člane Šifove družine so ubili domobranci iz Kamnika 6. januarja 1945 v Mekvanovi bajti v dolini Kamniške Bistrice. (Vir: Pismo občinskega odbora ZZB Kamnik z dne 24. januarja 1992 in 5. februarja 1992 RO ZB Slovenije, kopija pri avtorju)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 322. |
Pokopališče Kamnik, Žale, od pokopališkega vhoda pri cvetličarni po poti levo, ob živi meji (z novejšim delom pokopališča), 3. grob z desne strani vrste.
|
GORJANOVI [posebej plošča] SCHIF FRANC 1913 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.8.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
6.8.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kamnik |
K. o. 1911 Kamnik, parc. št. 604/3 |
|
Žalec |
Bronasti kip partizana s puško v roki je posvečen 34 padlim borcem, talcem in internirancem. Po zamisli Zorana Didka ga je izdelal kipar Božidar Pengov.
1941 je okupator izgnal 21 družin s 75 člani, aretiral mnogo domačinov in jih 7 ustrelil. Na ta čas opozarja na Šlandrovem trgu l. 1953 odkrit spomenik 50 žrtvam.
Spomenik je bil odkrit v 27. 12. 1953. Pri odprtju sodelovali: Milan Bozovičar, predsednik OLO Žalec, Maks Pivc pa v imenu pripravljalnega odbora (Savinjski vestnik 8. 1. 1954, št. 1). |
Sredi Šlandrovega trga v jedru Žalca, pred h. št. 17. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019 |
7.5.2020. 00:00 |
23.7.2025. 18:09 |
— |
Kip |
Žalec |
0996 ŽALEC, 1944/17 |
|
Koper - Anton Ukmar |
Ukmar Anton (1900-1978) je bil rojen na Proseku pri Trstu . Leta 1917 začel sodelovati v delavskem gibanju, postal 1921 član italijanske mladinske komunistične organizacije, 1926 pa KPI. Po navodilu CK KPI je sodeloval v akcijah narodnih revolucionarjev na Tržaškem in jih pridobival za enotno protifašistično fronto. Avgusta 1929 se pred aretacijo umaknil v Ljubljano, odšel v Pariz, kjer je pri CK KPI sodeloval v nacionalni komisiji ter pri glasilu KPI in KPJ Delo (1931 delegat na 4. kongresu KPI v Kölnu). 1931–2 pomagal obnavljati partijskih organizacij v Italiji, 1932–4 je obiskoval 1-letni tečaj leninske šole (s politično prakso v tovarni Egorovo, Leningrad), 1934–6 komunistična univerza za ekonomsko–politične vede (KUNMZ) v Moskvi. L. 1936 ga je KPI poslala v Španijo: tu je bil sodelavec pri organizaciji obveščevalne ter komisar odd. protiobveščevalne službe republikanske armade; 1938–9 šef personalne službe 12. internacionalne brigade in komisar čete mitraljezcev v bojih na Ebru; delal v odd. za kadre pri KP Španije. Po umiku republikanske vojske 1939 je bil Ukmar februarja 1939 interniran v taborišču Argelés (Francija), od marca istega leta do konca 1940 inštruktor pri odporniškem gibanju proti italijanskemu okupatorju v Etiopiji, 1941 se je vrnil v Pariz, bil prijet, interniran (Verenet d'Ariège) in zaprt (Castres) do pobega 1942, ko se je posvetil organizaciji partizanskih odredov v južnih francoskih provincah. – Po kapitulaciji Italije sept. 1943 je bil poslan v Ligurio, tu bil član odbora za nar. osvoboditev (CLN), organizator partizanskih čet, 1944 komandant 6. operativne cone v sev. Italiji, 1945 komandant Genove s provinco; ker je Genovo apr. i. l. osvobodil z enotami odporniškega gibanja, je postal njen častni meščan. Junija 1945 se je Ukmar vrnil v Jugoslavijo in delal kot član, med dugim: izvršnega komiteja KP in odb. slov. ital. antifašist. unije (SIAU) za Julij. krajino; 1947 izvršnega komiteja KP STO ter predsednik odbora OF za STO in Zveze partizanov. Vir: Anton Ukmar, Slovenski biografski leksikon |
Koper, na zahodnem robu Hlavatyjevega parka ob mestni tržnici. |
ANTON UKMAR ŠPANSKI BOREC (na levi strani je tako besedilo še v italijanščini) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
D.Divjak 13.4.2022, 30.4.2022 |
2.12.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 13.4.2022, dopolnil napise s podstavkov in fotografiji pod poz 4, 30.4.2022
M.Kermavnar, 2. 12. 2024, zapis o treh zaslužnih, oziroma častnih občanih razdružil na zapise po posameznikih, uredil napis na spomeniku, dodal Opis in fotografiji 1 in 4/3 ter dopolnil lokacijo. |
Doprsni kip na piedestalu |
Koper |
K.o. 2605 - KOPER, parc. št. 889/1 |
|
Padriče pri Trstu, spomenik TIGRu v gozdu Salcer |
"V petek 26. januarja letos so neznanci (beri neofašisti) poškodovali tigrovski spomenik v gozdu Salcer pri vasi Padriče nad Trstom. Uničili so napise na spomeniku in pustili svoj podpis s fašističnim znakom znanim pod imenom fascio (butara). Zagotovo je to tudi pozdravna poslanica našemu dogodku v Evropskem parlamentu v Bruslju, saj je do poškodbe prišlo le dva dni kasneje. Ne gre za prvo poškodbo tega spomenika. Do sedaj je bil poškodovan vsaj trikrat. Tokrat je identifikacija storilcev bolj jasna, saj so pustili na spomeniku svoj znak. To je očitno podpis pripadnikov "visoke italijanske kulture". Dodajamo zapis iz današnjega Primorskega dnevnika in fotografiji spomenika pred poškodbo in po poškodbi. -- Društvo TIGR Primorske" |
Italija, Padriče pri Trstu,
lokacija ni točna, POPRAVITI |
[TIGR] |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar 1. 4. 2023 |
28.1.2024. 00:00 |
— |
Dodal podatek o skrunitvi, kopijo članka v Primorskem dnevniku 27. 1. 2024 in slike poškodovanega spomenika, ki so jih posneli člani društva TIGR. -- M. Hladnik 28. 1. 2024. |
— |
Italija |
— |
|
Fossoli, taborišče Fossoli, Italija |
Približno šest
kilometrov od Carpija, na območju Fossoli, je še vedno vidno taborišče, ki ga je
leta 1942 zgradila kraljeva vojska za zapiranje sovražnikovih vojakov (str.
73). Decembra 1943 je Italijanska socialna republika to mesto spremenila v koncentracijsko taborišče za Jude. Od marca 1944 je postalo policijsko in prehodno taborišče (Polizei und Durchgangslager), ki ga je SS uporabljal kot predprostor nacističnih koncentracijskih taborišč. Njegova uporaba presega vojno, ko je ponovno prilagojena za civilno uporabo; s to funkcijo je ostal naseljen vse do sedemdesetih let, ko je bil prazen in zapuščen. Šele leta 1984 je občina Carpi brezplačno pridobila svojo lastnino od države z zavezo, da bo postala Narodni muzej deportacij, glede na vlogo, ki jo je imela kot nacionalno taborišče za deportacije iz Italije v času Socialne republike. Njena dolga zgodovina vrača množico dogodkov in spominov, ki predstavljajo zgleden prerez velikih zgodovinopisnih tem 20. stoletja, ki jih obnova ohranjene vojašnice razkriva tudi v materialnih sledovih. Danes je to kraj z zgodovino, srečanji in izobraževanjem. Vir: comune.carpi.mo.it https://www.fondazionefossoli.org/i-luoghi/campo-di-fossoli/ Geslo: nedokončano123, taborišče123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 27.5.2024 |
27.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Šentlovrenc - spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
EŠD: 27209 Spomenik predstavlja 5,20 m visok obelisk, sestavljen iz 8 betonskih kock velikosti 40 x 40 x 40 cm, kvadra velikosti 120 x 40 x 40 cm, dveh prečnih plošč velikosti 25 x 40 x 40 cm in 12 x 40 x 40 cm, ki ima na vrhu stiliziran Triglav iz kovine. Na pokončnem kvadru je vklesanih 24 imen padlih borcev in 8 žrtev fašističnega nasilja. Obelisk stoji na urejeni parkovni ploščadi, ki ga tvori podporni zid iz obdelanega kamna in betonskih dodatkov v obliki nizke ograje, na ploščo pa vodijo dvojne stopnice, levo in desno od obeliska. Avtorja spomenika sta arhitekta Pavel Miklič in Jože Zamljen, postavili pa so ga 1962. leta. |
AC Ljubljana Novo Mesto - odcep Bič - Veliki Gaber, Stranje pri Velikem Gabru, Prapreče - Šentlovrenc - križišče levo, smer Mačji Dol. |
ŽRTVAM VOJNIH LET 1941 - 1945 BORCI: MARKOVIČ Jože PRAZNIK Ludvik GRABLJEVEC Jože OVEN Jože GRDEN Alojz HRIBAR Alojz SAJE Alojz GLIHA Franc GRMOVŠEK Jože PIŠKUR Viktor KMET Valentin ZIDAR Franc ZIDAR Matija GRMOVŠEK Anton NADIŽAR Anton SKOČIR Štefan SLAK Janez GRDEN Franc MAH Jože ARZENŠEK Štefan KOŠIR Peter ANDOLJŠEK Jože VRHOVŠEK Jože VRHOVŠEK Anton T A L C I I N Ž R T V E: HRIBAR Jože TRATAR Jože TRATAR Filip PINTAR Franc ZUPANČIČ Stanko MAVER Jože ZUPANČIČ Ludvik GRMOVŠEK Franc Naj v kamnu tem spomin živi na leta groze in trpljenja, ko ste prelili vročo kri za seme novega življenja. A. Sovre |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 21.9.2017, b.jerčič 5.2.2018, b.jerčič 31.3.2024 |
31.3.2024. 00:00 |
— |
v septembru 2023 na novo urejen dostop do spomenika, plato pod spomenikom, začasno urejena okolica spomenika. |
betonski obelisk |
Trebnje |
k.o.1405, parc. štev. 530/21 |
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}