| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Talcem, pokopališče v Zagorju ob Savi |
Na skupnem grobu 7. 5. 1944 ustreljenih talcev stoji pokončna kvadrasta kamnita stela z vklesanim posvetilom in imeni žrtev ter reliefnim rastlinskim okrasom. Grob je bil urejen leta 1949. EŠD 7608 |
Sredi pokopališča v Zagorju ob Savi. |
prednja stran: TU BARLIČ VILJEM * 6·XII·1914 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 5. 2020 nedokončano |
31.5.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na spomeniku |
— |
Zagorje ob Savi |
K. o. 1886 Zagorje Mesto, parc. št. 735 |
|
Plešce, partizansko grobišče na pokopališču |
Spomenik na pokopališču v Plešcah na hrvaški strani Kolpe. Nace Karničnik, Spomenik na pokopališču v Plešcah /Spomeniki NOB/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik VI, št. 2, Sreda, 15. marca 1989, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 3, 1989 Dostop: 12. 2. 2024. |
Plešce, Hrvaška, pokopališče, grob je v levem kotu v prvi vrsti od vhoda. |
GROBOVI, KRAJ BRIDKEGA SPOMINA NAJ SE OB VAS SOLZA ZAISKRI NAJ SVETA NAM OSTANE JUNAKOV VELIČINA KI SO ZA NAS V SMRT ODŠLI PADLIM TALCEM 2.6.1942 NA PLEŠCIH ZZB NOV TRAVA OKTOBER 1973 . imena na ploščah ob osrednji plošči: VESEL Jože *16.3.1886 VESEL Franc *8.4.1919 MALNAR Vladimir *10.2.1904 MALNAR Jakob *5.7.1919 TUŠEK Filip *29.4.1903 . TUŠEK Franc *25.10.1920 BORKO Zvonko *9.3. 1918 MIKLIČ Alojz *15.6.1915 TUŠEK ALBERT *21.4.1907 OŽBOLT Franc *1.3.1907 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 12.2.2024
D. Divjak 2.9.2024 |
2.9.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke, lokacijo in opise ter posnetke 2.9.2024 |
grobišče |
Hrvaška |
— |
|
Kastro, plošča slovenski partizanski četi Primorje, Grčija |
V okviru mednarodnega sodelovanje je Vlada R Ministrstvo za delo, socialo in družino v sodelovanju z ZZB NOB, živečimi pripadniki partizanske enote ELAS-a (Elio Sfiligoj iz Izole) ter veteranske organizacije osamosvojitvee voje RS obiskala spominska obeležja v Grčiji, kjer so padli slovenski in italijanski partizani v boju z nemško bojsko. V času bivanja na otoku Kefalonija v Jonskem morju, od 24. do 28. septembra 2002, je v mestu Peratata dne 29. septembra bila odlkrita spominska plošča 25 padlim in 43 pogrešanim slovenskim partizanskim borcem. Prisotni so bili ambasadorka akreditirana v Grčiji ga. Jožica Puhar, državni sekretar g.Franci Žnidaršič ter županja Izole ga. Breda Podpečan in gostitelja prefekt Kefalonija in Itake Dionisis Georgatos ter župan občine Livatnho Dionisis Magoulos in praporščaki veteranskih organizacij. 25.oktobra 2017 je potekala kratka spominska slovesnost s sodelovanjem predstavnikov občine, slovenske veleposlanice v Grčiji Anite Pipan in generalnega sekretarja ZZB NOB Slovenije Aljaža Verhovnika.Ob zaključku slovesnosti so vence položili veleposlanica RS, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije, podžupan Kefalonije, župan Kastra ter tudi predstavnica združenja Mediteraneo, ki neguje spomin na italijanske žrtve, ki si padle na Kefaloniji. Teh je na otoku padlo več kot 9000, saj so po kapitulaciji Italije Nemci brutalno obračunali z dotakratnimi zavezniki in je pokol nad Italijani na Kefaloniji največji zločin nad italijanskimi vojnimi ujetniki v 2. svetovni vojni. Tudi zaradi tega je bila na slovesnosti prisotna tudi italijanska konzulka na Kefaloniji. V mestu Argostoliju je tudi Spominski muzej o dogodkih druge svetovne vojne. V muzeju so predstavljene zgodbe vojakov divizije "Acqui". Del razstave je posvečen tudi slovenskim partizanom na Kefaloniji, vključno s fotografskim gradivom, povezanim s svečanostmi ob odkritju slovenske spominske plošče v letu 2002, na katerih je sodelovala tudi večja delegacija iz Slovenije. Veleposlanica in sekretar sta si razstavo ogledala ob razlagi članov združenja Mediteraneo, ter se po ogledu tudi vpisala v spominsko knjigo obiskovalcev muzeja. Obenem je podžupan Kefalonije, Evangelos Kekatos v mestni hiši pripravil tudi delovno srečanje z veleposlanico Slovenije, na kateri so bili zbrani najvišji predstavniki Kefalonije, od predstavnikov otoških mest, pristaniške uprave, gospodarske zbornice ter univerze, ter konzulki Italije in Francije, na katerem je bilo govora o možnostih sodelovanja na različnih ravneh, od turizma, gospodarstva do možnostih sodelovanja Jonske univerze z univerzami v Sloveniji. Na koncu srečanja je podžupan Kekato predstavniku ZZB Slovenije v znak spoštovanja za delovanje njihove organizacije pri ohranitvi spomina na protifašistični boj slovenskih vojakov med drugo svetovno vojno in spodbujanje demokracije in patriotizma, podelil častno plaketo Kefalonije. Velika večina slovenskih borcev je bila Primorcev in Istranov, letnik 1923, ki so jih leta 1942 mobilizirale italijanske oblasti in jih najprej namestili v Astio v Italijo, kmalu pa so jih oblasti obvestile, da jih nameravajo premestiti na grško fronto. Temu se je večina uprla in s tem hotela preprečiti odhod. Po prejetju tega obvestila so po mestu v času prostega izhoda uničevali in razbijali trgovine, gostilne, avtomobile in slike fašističnih veljakov. Po zidovih in javnih lokalih so pisali protifašistične znake (srp in kladivo) in parole. Italijanske oblasti so se zato odločile, da bodo večino demonstrantov iz Astija 5. marca 1943 premestile. Manjši del mobilizirancev so razorožile in poslale na Sardinijo v "posebni bataljon". Ostale, večji del Primorcev in Istranov, pa so zaradi njihovega uporništva premestili v Grčijo. V mestu Patras so italijanske oblasti na različne predele Grčije dokončno razmestile štiri "posebne kazenske čete", ki so jih izoblikovali že po izgredih v Astiju. Na Kefalonijo sta bili poslani 215. in 218. "posebna kazenska četa", tja sta prispeli 25. marca 1943. Tudi tu so jih uporabljali predvsem kot delovno silo za popravljanje poti in kopanje zaščitnih jarkov. Primorcem in Istranom je še naprej v okviru tajne organiziranosti uspelo delovati proti italijanski komandi. Povezali so se z grško osvobodilno vojsko (ELAS). Primorci in Istrani so se od ostalih italijanskih vojakov ločili že na videz, saj ponavadi niso nosili orožja oz. streliva niso imeli in so na ovratnikih nosili rdeče znamenje v obliki pike. Takoj po kapitulaciji Italije so se Nemci izkrcali na otoku. Primorci in Istrani so se jim skupaj z grškim partizanskim gibanjem in s skoraj polovico redne italijanske vojske z orožjem uprli. Vendar so predvsem zaradi letalskih napadov, močnih planinskih odredov in izdajstva italijanskih fašističnih oficirjev morali priznati premoč in so padli v njihovo ujetništvo, nemška divizija Edelweiss pa je nad njimi zagrešila enega največjih zločinov nad vojnimi ujetniki med drugo svetovno vojno. V bojih oz. po predaji so Nemci postrelili oz. drugače pokončali več kot 9000 italijanskih vojakov. Boji so trajali do 21. septembra 1943, ko so Nemci imeli proste roke glede novih ujetnikov. Šele naslednji dan, 22. septembra, je namreč prišel ukaz, da ujetih vojakov ne smejo več streljati. Tudi Nemci so nove ujetnike uporabljali kot delovno silo pri gradnji utrdb, rovov, raztovarjanju tovora in izsuševanju močvirij in tu so mnogi zaradi malarije umrli. S pomočjo kurirjev pa jim je uspelo ponovno vzpostaviti zvezo z ELAS-om. Ves čas ujetništva so tako skušali pripraviti vse potrebno za morebitni pobeg, v primeru da bi razmere to dopuščale. Dokončno se jim je pobeg posrečil 13. septembra 1944, nakar so ustanovili svojo partizansko četo »Primorje«. O časih Italjanske okupacije Kefalonije in nemškemu nasiju je bil po literarni predlogi Louisa de Bernieresa »Captain Corelli’s Mandolin« posnet tudi film Corellijeva mandolina s Penelope Cruz in Nicholasom Cagom, ki je bil na programu slovenskih kinematografov in tudi televizije. Vir: https://pvdseverkp-po.com/o-drustvu/zgodovina/ Vir: Svobodna beseda Vir: IFP (posnetki in zadnji odstavek) |
Grčija, Kastro na otoku Kefalonia, sredi naselja
Κάστρο 281 00, Grčija
Lokacijo zvezdice ni mogoče postaviti na želeno mesto. |
V SPOMIN TUKAJ, V OKOLICI KASTRA NA OTOKU SO PADLI: besedilo je tudi v grškem jeziku in pisavi |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar,27.1.2025
D. Divjak 27.1.2025, 30.1.2025 |
30.1.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil opis 27.1.2025, dopolnil opis za leto 2017, 30.1.2025 |
Spominska plošča |
Grčija, Livatho |
— |
|
Olševek - Spominsko znamenje borcem in aktivistom na Stagnah |
Spomenik je izdelan iz naravnega kamna (višina 100 cm, širina 80 cm) z zglajeno ploskvijo za napis. Čez zgornji del spomenika je položena železna veriga. Na Stagnah so se pogosto ustavljali partizani, ki so hodili tod mimo, ali pa so se na Stagnah zbirali in od tam prihajali v vas. Borci, ki so navedeni na obeležju, niso vsi domačini, temveč je večina od njih tam ali v bližini padla. Na obeležju je napaka pri priimku Kašnik, pravilno je namreč Košnik. (Morda pa vseeno gre za Cirila KAŠNIKa (1927 - 1944) iz Vrbe pri Šentvidu pri Lukovici, pokopanega na pokopališču Šentvid pri Lukovici in kot navaja Sistory. MK) Obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Visoko, odkrito pa je bilo v juliju 1961. Koširjevo ime je bilo naknadno vklesano na obeležje. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 182-183. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 73-74. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=15923 EŠD: 15923 OPOMBA: navedene položene železne verige na spomenik ni |
Spominsko znamenje stoji severozahodno od vasi, na Stagnah nad Olševkom, južno pod Stražo. |
[zvezda] OD 1. MAJA DO 1. AVGUSTA 1944 OSELJ MARICA - ZINKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZBNOB KO Visoko, Lado Nikšič |
6.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.7.2024, Morda pa vseeno gre za Cirila KAŠNIKa (1927 - 1944) iz Vrbe pri Šentvidu pri Lukovici, pokopanega na pokopališču Šentvid pri Lukovici in kot navaja Sistory. |
naravni kamen |
Šenčur |
K. o. 2081 Olševek, parc. št. 559/2 |
|
CELJE-Padli poštni delavci |
Na granitnem podstavku je nameščena vznak nagnjena bronasta glava padlega borca z zaprtimi očmi. Spomenik je posvečena 92 padlim poštarjem, nastal je po zamisli kiparja Ivana Napotnika. Odkrit je bil septembra 1946 (povezava). EŠD 28355 Vir: Vodnik 478 |
Pred poslopjem centralne pošte v Celju; Krekov trg 9; nasproti želežniške postaje; |
92
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ludvik S.; 13. 3. 2017, dop. in slike M. Hladnik
6. junij 2021 dopolnil D.Divjak |
5.11.2024. 00:00 |
— |
6.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 5.11.2024, dodal fotografije 4/1 in 4/2 |
Spomenik |
Celje |
K.o.: 1077-CELJE, št. parc.: |
|
Travnik, spomenik padlim talcem v Sodolu |
Tridelna betonska piramida z baklo na vrhu ter vzidano pravokotno kamnito napisno ploščo v zgornjem delu (odkrita leta 1953) stoji na kraju, kjer je bilo julija 1942 ustreljenih osemnajst talcev. EŠD 22545 Zanimivo je, da je ob postavitvi spomenika Alojz Lavrič v spomin na svojega očeta ob koncu svojega služenja vojaškega roka iz Herceg Novega prinesel dve sadiki ter ju zasadil pred spomenikom. |
Spominsko znamenje stoji na travniku, zahodno od ceste Travnik - Draga, cca 4,3 km iz kraja Hrib-Loški Potok |
[zvezda] TU SO ITALIJANI USTRELILI 31. JULIJA 1942 TALCE IZ TRAVNIKA . BARTOL IVAN ŠT.13 IVANČIČ FRANC ŠT. 47 VESEL IVAN .. 13 BENČINA FRANC .. 87 VESEL KAROL .. 23 TANKO IVAN .. 125 LAVRIČ FRANC .. 56 DEBELJAK JOŽE .. 78 LAVRIČ FRANC .. 60 DEBELJAK FRANC .. 78 LEVSTIK ALOJZ .. 3 DEBELJAK SLAVKO .. 78 LEVSTIK ALOJZ .. 2 ŠEGA ALOJZ- 4 NEZNANI TOVARIŠI MATEVLJEK . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 19. maj 2020
Dopolnil D.Divjak 28. julij 2020 |
28.7.2020. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal fotografije in dopolnil podatke, 28.7.2020 |
Spomenik |
Loški Potok |
K.,o.: 1642-TRAVNIK, št.parc.: 2154 |
|
Grobnica borcev NOB na Golovcu, Celje |
V njej počivajo: Grobnica 114 borcev NOB je delo arhitekta J. Hartmana (1961). Grobnica s spomenikom ima obokan nadstrešek. Nekdanji steber so nadomestili trije granitni bloki z napisi. Na spletišču Slovenski grobovi je pomotoma označeno kot Grobnica herojev, ker sta tu pokopana heroja Leskošek in Kraigher.
. Napis na grobnici: |
Celje, Golovec, ob vzhodni strani pokopališča, na vzpetini. Nedokončano, verjetno napaka pri opisu spomenika. |
Napis na grobnici: MED NJIMI NARODNI HEROJ Spredaj: ŠLI ZDRUŽENI STE Na levi strani kvadra: PREZELJ GABRIJEL, TALEC Na desni strani kvadra: BAVDEK STOJAN, BOREC Na zadnji strani kvadra: KOLŠEK MIHAEL, TALEC . Napis na levem kvadru: NARODNA HEROJA FRANC LESKOŠEK-LUKA IN VERA ŠLANDER – LOJZKA . Napis na desnem kvadru: V SPOMIN FRANC ROJŠEK JAKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ludvik Stepančič; feb. 2017, popravil M. Hladnik 18. 11. 2018 nedokončano |
6.11.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6.11.2024, po fotografijah Zdenke Primožič posodobil besedilo na spomeniku, dopolnil opis s prvotnim besedilom na spomeniku in dodal fotografije 3/2 di 3/5 in 4/1 Zdenke Primožič. |
grobnica |
Celje |
1074 SPODNJA HUDINJA, 953 |
|
Sestajanje komunistov-Kal |
— |
V bližini Planinskega doma na Kalu-lokacija je okvirna |
[srp in kladivo] NA TEJ PLANINI SO SE V OB 60 LETNICI ZKJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
21.4.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.7.2024, dopisal besedilo na plošči |
Lesena spominska tabla |
Hrastnik |
2687 BOBEN, 532/3 |
|
Spomenik talcem, Gaj pri Framu |
Grobišče 25 talcev, ustreljenih 16. 6. 1944 na robu gozda, je označeno s kamnitim zidanim spomenikom z napisno ploščo in zaključkom v obliki Triglava, delo Staneta Lovšeta iz leta 1954.
|
Grobišče s spomenikom leži v jugovzhodnem robu gozda nad Rančkim potokom, ob kolovozu na Gaj.
S ceste Morje-Radizel v Framu pri semaforju (Bistriška cesta 32) zavijemo levo v Turnerjevo ulico, pri hišni štev. V Gaj 2 zavijemo desno do hišne štev. V Gaj 61, kjer ponovno zavijemo desno do zadnje hiše, kar je nekje 500 m. Parkiramo, peš v gozd po stezi ob mrežnati ograji v loku levo, po nekje 300 m pridemo do spomenika. Pot je označena z usmerjevalnimi tablami. |
[zvezda] SLAVA TALCEM - PADLIM 16. 6. 1944 BREZJAN ERNO BORKO IVAN ČESEN IVAN HLEBCE JOŽEF ISTENIČ JOŽEF MERNIK FRANC MIKLIČ ANTON NEGRO ANTON OCEPEK JOŽE ORTER ALOJZ PAJTLER MILIVOJ PLAVČAK HINKO PODLESNIK FRANC RAKUN FRANC RESNIK FRANC SIMONČIČ BOGOMIR STARC MIRKO STUPNIK JOŽEF ŠTUHEC ANTON ŠTUHEC VINKO ŠROL BRANKO ŠUPER ANTON TITOVŠEK JOŽEF VERČON JOŽEF ZAHRASTNIK JOŽEF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 5. 2018 |
21.10.2024. 00:00 |
— |
Slike, dopolnitev imen talcev in opis poti-Bor1974, 21.X.2024 |
Zidan spomenik v obliki Triglava |
Rače - Fram |
— |
|
Josip Broz Tito, Maribor |
Celopostavni patinirani kip prikazuje Josipa Broza Tita v vojnem času, oblečenega v uniformo in ogrnjenega v plašč, ki si ga pridržuje z rokami. Kip stoji na nizkem betonskem podstavku, na katerem ni napisov. Njegov avtor ni znan, toda glede na to, da je bil postavljen v nekdanjem vojašniškem kompleksu, je možno, da ga je izdelal amaterski kipar, ki je v vojašnici služil vojaški rok. Kipar se je pri snovanju kipa očitno zgledoval po portretu, ki ga je leta 1947 naslikal Đorđe Andrejević Kun. Ker so prostori vojašnice zdaj središče mariborske alternativne kulture, je Titov kip večkrat deležen predelav, npr. s prebarvanjem v srebrno, pa tudi selitev po bližnjem prostoru; leta 2011 je bil tudi zrušen. geslo: vojska123 |
Kip stoji ob vhodu v kompleks centra alternativne kulture Pekarna, na zelenici blizu stavbe Ob železnici 16. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
3.4.2020. 00:00 |
— |
— |
celopostavni kip |
Maribor |
K. o. 0659 TABOR, parc. št. 900/1 |
|
Adolf Rojc, Branik |
Adolf Rojc - Bogdan je bil prvoborec in komandant. Postavljena je bila plošča 29. 11. 1983.
.
Opomba: Datum smrti (marec 1943) v tem tekstu se razlikuje od datuma na plošči in Sistory (november 1943). |
Na obzidju spodnjega gradu v Braniku.
hiša v bližini: Branik 160a |
PADLEMU PRVOBORCU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 29. 5. 2019 neobiskano nedokončano |
7.9.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografije, besedilo na plošči, lokacija.
M.Kermavnar, 7.9.2024, po prilogi Zdenke Primožič dopolnil Opis s podatki iz literatura. |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K.o.: 2336 - BRANIK, št.parc.:25/4 |
|
Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču) |
Na ovalnem stebru, zgrajenem iz obdelanega kamna, je plošča s posvetilom partizanski evakuacijski bolnišnici Topolovec, ki je delovala v vasi leta 1945. Spomenik je bil postavljen na pobudo Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS 18. julija 1954. EŠD 19306 Plošča, ki pojasnjuje dogodke, katerim je spomenik posvečen, je bila po vnosu zapisa leta 2017 postavljena iz ležečega v pokončni položaj. V vasi Črešnjevec je tudi muzejska zbirka o delovanju bolnice Topolovec. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 80. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Tik pred vasjo ob križišču vaških cest iz smeri Semiča, med nekaj drevesi. Po EŠD naj bi bil spomenik sredi vasi na križišču med h. št. Črešnjevec 1, 2 in 17, kar je narobe. |
Plošča na stebru: V tej vasi je bila v zadnjem vojnem letu evakuacijska baza za partizanske ranjence, ki so z letališča v Gribljah odhajali na zdravljenje v zavezniške dežele . Plošča ob vznožju stebra: V VASI ČREŠNJEVEC JE OD 15.9.1944 DO 28.4.1945 DELOVALA POSTOJANKA SLOVENSKE VOJAŠKE PARTIZANSKE EVAKUACIJSKE BOLNICE SVPBE Z IMENOM TOPOLOVEC OD KODER SO ZAVEZNIKI Z LETALIŠČ OTOK IN KRASINEC ODPELJALI 2800 VOJAŠKIH RANJENCEV NA ZDRAVLJENJE V BARI V ITALIJO. VEČ KOT 2000 CIVILNIH OSEB PA V DALMACIJO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 16. 8. 2017
S. Gradišnik, 4. 9. 2024 |
4.9.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.9.2020, dodan napis na drugi plošči in dve fotografiji.
S. Gradišnik, 4. 9. 2024 je bila pri spomeniku delegacija iz Anglije. Ob tej priliki so postavili ob vznožju spomenika njihov spominek. Foto Mohar: Roger je postavil njihov spominek pri spomeniku na Črešnjevcu. (sl.4 A in B,).. |
Kamniti steber s ploščo |
Semič |
— |
|
Skupni grob partizanov |
Poleg narodnega heroja Verdnika, ki je podlegel 2. 2. 1944, je tu pokopanih še 10 borcev. 1981 so plošči dodali še relief z Verdnikovim obličjem.
. Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče v Svečah v Rožu.
Suetschach 162, 9181 Feistritz im Rosental, Avstrija, v SZ koncu pokopališča, ki se nahaja na zahodnem robu vasi. |
Slava sinu domovine === ZRNA PLODNA STE MED NAMI, KI IZ NJIH IZ ČASOV ČRNIH LJUDSTVOM BO SVOBODA VZKLILA . MATIJA VERDNIK - TOMAŽ, NARODNI HEROJ ROJEN 28.9.1916 NA JESENICAH, RANAM PODLEGEL 2.2.1944 V SPODNJI BISTRICI IVAN ČERO ROJEN 28.6.1925 V KOKRI, PADEL 1.5.1944 NA SEDLU SUHA - GOLICA ALEŠ EINSPIELER ROJEN 17.7.1912 V SINAH, PADEL 6.5.1944 V BISTRICI FLORJAN KRIŽNAR ROJEN 7.5.1914 V SLOVEN PLAJBERKU, PADEL 6.5.1944 V SLOVEN PLAJBERKU VALENTIN ŠVARC ROJEN 1.11.1893 V SVEČAH, PADEL 6.5.1944 V BISTRICI ALEKSANDER ČERO ROJEN 30.5.1921 V SVEČAH, PADEL 9.11.1944 V RUTAH IVAN MEŽIK ROJEN 24.10.1920 NA JESENICAH, PADEL 9.11.1944 V RUTAH FRANC LIPOVEC ROJEN 6.10.1916 V JAVORNIŠKEM ROVTU, PADEL 1.1.1945 V SVEČAH IN ŠE TRIJE NEZNANI PARTIZANI . SLAVA NJIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 10. 2020 |
12.8.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija |
— |
|
Rodbina Žohar |
Anton Žohar, rojen 1912 v Govcah nad Sv. Jedertjo, je delal v rudniku Huda jama. Bil je navdušen lovec in aktiven med gasilci. Že od leta 1942 je delal v odporniškem gibanju in zaradi zadolžitev odšel med borce v Šlandrovo brigado šele 14. avgusta 1944. Padel je kot mitraljezec 28. decembra 1944 v spopadu na področju Moravče-Laze.
|
Pokopališče Sedraž. |
RODBINA ŽOHAR ANTON * 14.1.1912 PADEL 28. 12. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
1.8.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Laško |
1028 SEDRAŽ, 1157 |
|
Breg pri Litiji-plošča na Potokarjevi hiši |
Ob proslavi krajevnega praznika KS Jablaniška dolina je bila leta 1984 odkrita spominska plošča na pročelju Potokarjeve hiše na Bregu. Po proslavi je bilo prisrčno tovariško srečanje v prostorih gasilskega doma. Vir: Glasilo občanov, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija, Številka 2, februar 1984, naslovna stran. Elektronski vir: Glasilo občanov, št. 2, 1984, naslovna stran Dostop: 27. 2. 2024. . »Vas med drugo svetovno vojno Skozi vas je tekla kurirska pot, tu so bili prehodi čez Savo za premike partizanov. Vojna je vzela pet življenj vaščanov, v njihov spomin je na gasilskem domu spominska plošča. V Potokarjevi hiši (Breg 19) je bil 14. 2. 1942 ustanovni sestanek 1. odbora narodne zaščite za litijski okraj. Njegove prednostne naloge so bile širjenje poslanstva OF, pridobivanje simpatizerjev in zbiranje orožja. V spomin na ta dogodek je na hiši spominska plošča. V knjigi Zaupanje, avtorice Danice Ribičič, Založba Borec, Ljubljana 1985, je sledeč zapis o vasi med NOB: Ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 je bilo v vaseh Breg in Tenetiše 39 hiš z 227 prebivalci. Vas je bila partizanska, čeprav zaradi lege med dvema cestama in Savo ni bila varna za zadrževanje partizanov. V Potokarjevi hiši na bregu, kjer je bila gostilna, so se 14. februarja 1942 zbrali ilegalci, aktivisti OF in zavedni domačini in pod vodstvom Lojzeta Hohkrauta ustanovili prvi odbor Narodne zaščite za litijsko območje.« Elektronski vir: https://jablaniskadolina.si/o-jablaniski-dolini/breg-pri-litiji-in-tenetise/188 Dostop: 2. 3. 2024. |
Breg pri Litiji 019 |
V TEJ HIŠI JE BIL 14.2.1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
6.3.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliki "4"-Bor1974, 25.V.2025. |
Spominska plošča |
Litija |
K. o.1139 Jablanica, parc. št. 61 |
|
DOBRNA-Spomin na 39 padlih borcev Dobrne |
ZB Dobrna je spomenik postavila po lastni zamisli 1956. V zadnjem verzu je na spomeniku napaka, moralo bi pisati "nikdar strti", ne pa "nikdar smrti".
|
V parku v centru Dobrne, nasproti h. št. 19, pred spomenikom je skulptura v spomin vojne ob osamosvojitvi Slovenije. |
napis na sprednji strani spomenika (proti cesti) IZ KRAJEV TEH STE JUNAKI VSTALI, IZ VAŠE KRVI JE ROŽA POGNALA, PO HRIBIH TEH ŠTIRINAJSTA HODILA . napis na desni strani spomenika: AVBERŠEK IGNAC . napis na levi strani spomenika: DREV RUDOLF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ludvik S. marec 2017, dop. M. Hladnik 31. 3. 2018
13. junij 2021 dopolnil D.Divjak |
16.9.2024. 00:00 |
— |
13.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 16. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografije 3/2 do 3/5. |
marmornat steber |
Dobrna |
K.o.: 1056-DOBRNA, št. parc.:1578/2 |
|
Cerkno, Javka OF ter sedež prvega partizanskega poveljstva za Cerkljansko |
Spominska plošča je pravokotne oblike. Datum odkritja: 27.4.1974 |
Spominska plošča je (bila) locirana na dvoriščni fasadi hiše. Pri obnovi fasade je bila odstranjena in še ni vrnjena na prvotno mesto. Hranijo jo domačini. Cerkno, Pot v Strano 14. |
V TEJ HIŠI JE BILA V LETIH 1942- |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
18.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 18. 10. 2024, po predlogi Mojce Luštrek popravil in uredil besedilo na plošči ter spremenil status v odstranjen, ker plošča še vedno ni vrnjena na nekdanje mesto. |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 96/1 |
|
Dijakom Tekstilne šole Kranj |
Ivan Smiljanić 2. 3. 2024 o neznani fotografiji, ki jo je pridobil Stane Gradišnik, pravi: »Verjamem, da je to plošča padlim dijakom kranjske tekstilne šole na nekdanji lokaciji v starem delu mesta (stavba, kjer je zdaj ZVKDS), ki je bila potem nadomeščena z današnjo ploščo ob vhodu v tekstilno šolo na Primskovem, odprto 2. avgusta 1958. V Gorenjskem glasu iz leta 1951 je kratka omemba odkritja te plošče, tako da se leto ujema, pa tudi verz je soroden današnjemu. Sta pa tako plošča iz 1951 in današnja naslednici originalne, še nekoliko improvizirane, odkrite že 26. junija 1945.« Saša Šest 10. 6. 2024: "sem naletela na gospoda, ki je bil v stavbi, da sem ga lahko povprašala glede plošče, vendar o njej ni vedel nič, torej, da bi tam sploh kdaj obstajala. Klical je še eno zaposleno, če kaj ve o tem, in tudi ni, zato sva prišla do zaključka, da so jo odstranili že davno prej tisti, ki so bili v stavbi pred ZVKDS." |
Kranj, Tomšičeva ulica 7. |
[zvezda] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 6.4.2024 |
10.6.2024. 00:00 |
— |
Po obisku Saše Šest ploščo označil kot odstranjeno. M. Hladnik 10. 6. 2024 |
Spominska plošča |
Kranj |
K. o. 2100 Kranj, parc. št. 222 |
|
Podsabotin, Skupen grob dveh borcev NOV |
V
skupnem grobu pokopana dva borca
NOV.
Vsak ima svojo ploščo. |
Krajevno pokopališče Podsabotin, ob glavni cesti
Ob zidu levo, predzadnji grob
300 m od hiše: Podsabotin 28 |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 14. 8. 2020 |
9.6.2021. 00:00 |
— |
Nagrobnika nisva našla. -- M. Hladnik 9. 6. 2021 |
Grob(išče) |
Brda |
K. o. 2291 Podsabotin, parc. št. 726/3 |
|
Neoznačen grob padlega partizana Žlendra-Tešova |
Janez ŽLENDER, roj. 03.04.1922 na Rudnici, kjer je tudi samski živel. Tomaž Teropšič v knjigi "Kozjanski odred" na strani 410 o njem zapiše, da je vstopil v NOB in POS "IX.1944" ter da je "padel januarja 1945 kot obveščevalec 2. brigade v vasi Tešovo blizu Vranskega". Po "Sistory" zaveden datum smrti 07.01.1945, dejansko naj bi padel 08.01.1945. Po izjavi domačinke, ki na sliki "1" kaže, kjer naj bi obležal smrtno ranjen, je neka starejša ženska še leta po njegovi smrti na kraju, ki je označen na sliki "3", prižigala svečko. Ta dan so skupino treh partizanov napadli ustaši. Žlender je padel na kraju, drugi ranjeni partizan se je zatekel v bližnji skedenj, kjer so ga ustaši pokončali, tretjemu pa se je uspelo umakniti. Prav tako po izjavi domačinke, bi naj bil Janez ŽLENDER pokopan na pokopališču Vransko, kjer pa njegovega groba 18.IX.2024 nisem našel-Bor1974-slike in opis-14.X.2024 Žlender z Rudnice je bil ubit od ustašev. Črna puščica na sliki "4" prikazuje domnevno smer umika in mesto ustrelitve Janeza ŽLENDER nad vasjo Tešova, rdeča zvezda pa prikazuje domnevno mesto pokopa (vir: ustne izjave domačinov 03.01.2018) Modra puščica prikazuje domnevno smer umika in skritja pod kozolc drugega partizana, ki so ga sovražniki tu ujeli in nato ustrelili na Vranskem (vir: ustne izjave domačinov 03.01.2018) Rdeča puščica prikazuje domnevno smer umika preživelega partizana (vir: ustne izjave domačinov 03.01.2018) vsi123 |
Ob cesti Tešova-Čreta, bližnja stan. hiša je Tešova 010. Mesto domnevnega groba s ceste ni vidno. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 15. 7. 2023 |
4.10.2024. 00:00 |
— |
Dopolnil zapis z Borovim podatkom. M. Hladnik 4. 10. 2024 |
Neoznačen grob |
Vransko |
— |
|
Kromberk, Spomenik žrtvam NOB |
Spomenik sestavljajo imena zapisana na ploščah postavljena v krog okoli še kar velikega drevesa (morda hrasta), plošča z napisom in skulptura (delujejo kot delo Negovana Nemca). vir: Rutar |
Kromberk, nad vrtcem , Ulica Vinka Vodopivca 23. Dostop je najlažji s parkirišča pri vrtcu ali z Ulice Bratov Hvalič. Tam je tudi smerokaz z napisom "Spominski park" |
Napis na osrednjem kamnitem bloku: ŽRTVOVALI SVOJA STE ŽIVLJENJA KRAJANI Prva vrsta od leve proti desni: BADALIČ PAVEL 1907 – 1944 Druga vrsta od leve proti desni: Tretja vrsta od leve proti desni: MAKUC MILAN 1926 – 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
obiskal Lanko Marušič, 24. 8. 2021 |
1.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na spomeniku, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in 4/2. Dopolnil dostop. |
Osrednji vaški spomenik |
Nova Gorica |
K. o. 2302 Kromberk, parc. št. 381/4
|
|
Novo mesto, Spominska plošča na železniški kurilnici |
Na železniški kurilnici na železniški postaji Novo mesto, v Bršljinu je spominska plošča z imeni 20 železničarjev. Vzidalí so jo uslužbenci kurilnice. vir: https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf str.: 158 |
Železniška postaja Novo mesto.
Hiša v bližini Kurilniška ulica 9 |
ZLEPŠO BODOČNOST SO DALI ŽIVLJENJE ŽELEZNIČARJI SEKCIJE ZA VLEKO NOVO MESTO BERUS MARTIN KOČMAN JOŽE ČAMPA LUŽAR MAKS ANTON ČAMPA JANEZ MALI FRANC FINK ALOJZ MEHLE JOŽE FINK JOŽE REZELJ ALOJZ GORNIK VIKTOR STRNAD JANEZ GORJANC ANTON TRATAR ANTON GRANDLJIČ ANTON TRATAR ANTON JEVŠČEK AUGUST TURK IVAN KOČJAŽ ANTON ZIDAR STANKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
14.12.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 420/1 |
|
Anton Velušček, Nova Gorica |
Spomenik je v obliki kamnitega stebra z vklesanim napisom in reliefom obraza narodnega heroja Antona Veluščka - Matevža. Iz istrskega marmorja ga je izdelal kipar Janez Pirnat, odkrili pa so ga 1. maja 1970. Ob odkritju spomenika je govoril dr. Aleš Bebler, ki je bil Matevžev soborec. Nastopala sta godba milice in invalidski partizanski pevski zbor iz Ljubljane ter dijakinja in dijak novogoriške gimnazije. Spomenik je bil odkrit ob praznovanju 25-letnice osvoboditve - 1. maja 1945 je bila namreč osvobojena Gorica. Za postavitev spomenika so prispevali delavci novogoriškega podjetja za popravilo voz in strojev 10.000 N dinarjev. Denar so prispevale tudi Soške elektrarne in spomenik stoji prav pred njihovo upravno stavbo na Erjavčevi 20 v Novi Gorici. Takrat so spomenik predali v varstvo krajevni skupnosti Nova Gorica. Narodni heroj je postal 4. julija 1953. EŠD: 26257. Biografija na spletu: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi769225/ Viri:
|
Pred stavbo Soških elektrarn na Erjavčevi 20 v Novi Gorici. V smeri mejnega prehoda na desni strani. |
NARODNI HEROJ ANTON VELUŠČEK MATEVŽ 1912 - 1944 ORGANIZATOR N * O * B IN LJUDSKE OBLASTI NA PRIMORSKEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Grega Mejak, 17.1.2017 |
23.10.2022. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji M. Hladnik 23. 10. 2022. |
kamnit steber z vklesanim napisom in reliefom obraza |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 618/37 |
|
ŠENTLAMBERT - Spominska plošča aktivistu OF Mirku Vrtačniku |
Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita 1957) je vzidana na hiši, kjer je živel aktivist OF Mirko Vrtačnik, ki je umrl 9.11.1944 v taborišču Herbruck. Kaplje preteklosti, 45 (tu je zapisano, da je plošča na hiši Franca Vrtačnika). »Vrtačnikova (Birtova) domačija, kjer so imeli gostilno, trgovino in izpostavo pošte Sava, je vse od začetka upora proti okupatorju sodelovala z OF. Partizani in ilegalni politični delavci so pri njih pogosto imeli sestanke, osebno zatočišče in prehrano. Nemške oblasti so kmalu izvedele za aktivno sodelovanje sinov Birtove domačije z odporniškim gibanjem, ki se je vsako leto stopnjevalo.28 Tako so imeli 11. aprila 1944 Viktor Kovač, njegovi sodelavci in nekateri člani Šlandrove brigade v Vrtačnikovi hiši sestanek, kjer so za podporo prizadevanj za intenzivnejšo mobilizacijo novincev ustanovili sektorski odbor za teren Šentlambert – Jablana.29 To je bila bržkone kaplja čez rob, da so se Nemci na podlagi ovaduških informacij odločili uničiti domačijo. Usodnega 16. junija 194430 sta Mirko Vrtačnik in njegov brat Franc obračala seno na travniku med cerkvijo in domačo hišo. Prišla je skupina 15 do 20 esesovcev z Izlak, ki so obkolili domačijo in aretirali gospodarja Mirka. Njegov brat Franc se je odločil pobegniti. Smuknil je med hišo in hlevom ter stekel po bregu navzdol. Naletel je na esesovskega vojaka, ki mu je pokazal hrbet in mu s tem dal znak, da ne namerava ukrepati, saj bi ga sicer ustrelil. Nekaj minut kasneje je tudi poveljnik opazil, da je Franc izginil. Ukazal je streljanje v smeri pobega, a Franc je bil takrat že na varni razdalji od vasi, na območju s krajinskim imenom Čele. Ozrl se je proti domu in opazil dim, ki se je vil nad gorečo domačo hišo in hlevom. Pridružil se je partizanom, kjer sta že bila brata Jože in Polde. […] Poleg gospodarja Mirka Vrtačnika so vklenili tudi Marjo Borštnar iz Bevškega, ki je bila zaposlena pri Birtovih, da se je izognila napotitvi na delo v Nemčijo. Gnali so ju proti Senožetim, kjer so aretirali tamkajšnjega posestnika Mirka Vrtačnika. Med vračanjem proti Šentlambertu jim je v neposredni bližini obpotne kapelice v roke padel še Franc Ocepek iz Jablane, ki je dezertiral iz nemške vojske in iskal stik s partizani.32 […] Marija je bila prepričana, da bodo po povratku iz Senožeti tudi njo in druge ujetnike potisnili v ogenj, ki je požiral Birtovo domačijo, vendar se to ni zgodilo.34 Namesto tega so Birtovega Mirka in Ocepka brutalno pretepli. Potem so vse zajete odvedli. Čez Kobiljek so jih gnali proti esesovski postojanki v stavbi izlaške šole. Po poti so ujetnike sramotili, jih postavljali v vrsto, kot da jih bodo postrelili, tako da so psihično močno trpeli.35 Pred postojanko so naredili špalir, skozi katerega so morali iti ujetniki. Prejeli so številne udarce. Najbolj so pretepli Ocepka. Nekaj dni so jih zasliševali na Izlakah, nato so jih prepeljali v trboveljski zapor. Marijo so po treh tednih izpustili, tudi senožeški Mirko Vrtačnik se je srečno vrnil domov, medtem ko je bil Birtov Mirko poslan v koncentracijsko taborišče Herbrück, kjer je 9. novembra 1944 umrl.36 [pod fotografijo] Spominska plošča na Birtovi domačiji« « (Boštjan Grošelj, Pomniki viharja /Odmev pretresljivih časov/, Šentlambert: Krajevna skupnost, 2022, str.18, 19) Opomba: Herbrück je najbrž Hersbruck, kjer je bilo taborišče od 1944-45 kot podružnica taborišča Flossenbürg (D. Divjak) |
Plošča se nahaja na južnem zidu bivše gostilne v Šentlambertu. Hiša se nahaja zahodno od osnovne šole, takoj čez cesto. |
zvezda Za požrtvovalno delo v NOV od l. 1941. Umrl v taboriš- ču Herbrück dne 9. 11. 1944. VRTAČNIK MIRKO roj. 12. 1. 1910 Slava . njemu! ZB |
— |
— |
— |
— |
Janez Jani Majes, 26. 5. 2018
5.april 2021 dopolnil D.Divjak |
17.9.2024. 00:00 |
— |
5.4.2021 dopolnil podatke D. Divjak
17. 9. 2024 Zdenka Primožič dopolnila Opis s podatki iz knjige Pomniki viharja.
D. Divjak popravil zapis Hersbruck, 18.9.2024 |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
K.o.: 1887-ŠENTLAMBERT, št.parc.: 15/8 |
|
Krajevna skupnost Solkan |
Ena od petih spominskih plošč na stavbi krajevne skupnosti Solkan. EŠD 20850 |
Na obcestni fasadi hiše na Trgu Jožeta Srebrniča 7, Solkan. |
V SPOMIN NA POMEMBNE DOGODKE REVOLUCIONARNE PRETEKLOSTI SOLKANA: 80 LETNICE USTANOVITVE KOMUNISTIČNE SEKCIJE 40 LETNICE PRVE CELICE KPS 40 LETNICE OF ODBORA V JUBILEJNEM LETU VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV POSTAVII KRAJANI SOLKANA 9.9 1981 ------------- V SPOMIN NA 29. IN 30. APRIL 1945, KO SO PARTIZANI ŠKOFJELOŠKEGA ODREDA OSVOBODILI SOLKAN OB 50-LETNICI SOLKANCI ------------- V ČASU VSTAJE NA PRIMORSKEM SE JE SOLKAN 9. SEPTEMBRA 1943 OSVOBODIL TUJE OBLASTI. V SPOMIN NA TA DOGODEK PRAZNUJE KRAJ SVOJ PRAZNIK KS SOLKAN, SEPTMEBER 1999 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko Marušič, 2018 |
23.10.2022. 00:00 |
— |
Dodal sveže slike in nekaj besedila. M. Hladnik 23. 10. 2022. |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2303 Solkan, parc. št. 2455 |