SIstory navaja Ime in priimek: Karel Zupanc, Oče: Peter, Mati: Katarina, Datum rojstva: 04. 11. 1920, Kraj rojstva. Zali Log, Kraj bivanja: Zali Log, Datum smrti/izginotja: 14. 09. 1943, Kraj smrti/izginotja: Udin boršt nad Tržičem, Kraj pokopa: Udin boršt.

»Zali log […] Zupanc Karel, 1920, Zali log, mizar, v partizane 15. 6. 1942, padel pri Udenborštu nad Tržičem;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 194)

[križ in klasje]
         ŠOŠTARJEVI
            ZUPANC
KAREL   *1920   +1942

RUČGAJ IVAN: SIstory navaja Ime in priimek: Janez Ručigaj, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 27. 03. 1922, Kraj rojstva: Podgorica, Kraj bivanja: Podgorica, Stara občina: Podgorica, Nova občina: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 10. 12. 1943, Kraj smrti/izginotja: Klopce, Kraj pokopa: NULL.

_________________________________________________________________________ 

RUČIGAJ MARIJA: SIstory navaja Ime in priimek: Marija Ručigaj, Oče: Franc, Mati: Jera, Datum rojstva: 05. 08. 1881, Kraj rojstva: Podgorica, Kraj bivanja: Podgorica, Stara občina: Podgorica, Nova občina: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 10. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Burghausen pri Salzburgu.

»3. Iz bivše občine Podgorica (sedanje krajevne skupnosti Podgorica-Šentjakob): […] RUČIGAJ MARIJA iz Podgorice, rojena leta 1880, umrla 10. 11. 1944 v nemški internaciji v Burghausnu. […]« ((Šušteršič France, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, Ljubljana, 1982, str. 205, 207)

[križ]
          RUČGAJ IVAN
*7. III. 1922    +10. 12. 1943
          MATI MARIJA
*4. VIII. 1880 +10. XI. 1944
      V BURGHAVSNU

Kozjanski odred je začel avgusta 1944 ofenzivo med Savo, Savinjo in Sotlo. Z zavzetjem Pišec, Zabukovja, Pilštanja, Zagorja ter Koprivnice na osrednjem delu Kozjanskega je priboril osvobojeno ozemlje, ki se je kmalu razširilo na vse Kozjansko. Nemci so se v utrjeni postojanki na Planini čutili zelo ogrožene zaradi vojaških uspehov enot NOV. Z večjimi enotami, tanki, motornimi vozili in topništvom so vdrli na osvobojeno ozemlje iz Sevnice, Brega, Zidanega mosta, Rimskih Toplic in Šentjurja. Med štiridnevno akcijo proti partizanom so se umaknili iz postojanke v Planini. Politično vodstvo se je še isto popoldne odpravilo v Planino ter ob navzočnosti predstavnikov pokrajinskega vodstva OF Vladka Majhna-Rafaela in Sergeja Kraigherja-Andreja priredilo množičen miting. Naslednji dan so v Planino vkorakale še enote Kozjanskega odreda s senovško rudarsko godbo. Planina je postala središče osvobojenega Kozjanskega.Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

Zgornja plošča: 

 PRED TO STAVBO JE STALA 
RAUTERJEVA HIŠA, V KATERI 
    JE BIL LETA 1944 SEDEŽ 
   OKRAJNEGA ODBORA OF 
PLANINA - SEVNICA IN SEDEŽ 
    OKROŽNEGA KOMITEJA 
    SKOJ-A ZA KOZJANSKO.
.
Spodnja plošča: 

    V SOVRAŽNIKOVEM OBROČU 
SI JE LJUDSTVO POD VODSTVOM 
         OF LETA 1944 IZVOLILO 
       NA OSVOBOJENI PLANINI 
 SVOJO PRVO LJUDSKO OBLAST
NARODNOOSVOBODILNI ODBOR
                    KRAJ. ORG. ZZB NOV
                                   PLANINA

Vir: 

http://www.vojaskimuzejtabor.eu/novica-obnova-urejanje-spomenikov.html

             [zvezda]

BILI STE BORCI
    IN NISTE SE BALI

S PONOSOM JUNAŠKIM
    STE BRATSTVO KOVALI

SVOBODO STE ZRLI,
    JO NAM DAROVALI

             Borcem NOV,
       ki tu jim zadnji je dom.

V spomin padlim partizanom
                        Zofija Furlan

Spomenik je posvečen 47 padlim borcem NOV in žrtvam nacifašističnega nasilja.

Spomenik so postavili domačini dne, 26. 12. 1954

Spomenik obnovljen novembra 2002  Izvajalec obnove je: Klančar Milan Postojna.

Pokrovitelj: Mestna občina Koper in Krajevna skupnost Gradin. 

(Spomenik stoji na privat zemljišču in je od lastnika  tudi poškodovan - razbita plošča in odstranjena zvezda.)

V krake postavljeni visoki stebri iz sivega kamna, zaključeni s kvadrom z napisno ploščo. Postavljeni na trikotni plošči, omejeni s sedmimi stebri - povezanimi z verigo. 

• EŠD 1426
• JSNP 124 (posvečen naj bi bil 13 padlim vaščanom; drugi so bili očitno dodani pozneje)

Posvetilo je v hrvaškem jeziku.
                                        [zvezda]
NA VJEČNI SPOMEN NAŠIM SINOVIMA I KĆERAMA BORCIMA 
PALIMA ZA SLOBODU SVOJE DOMOVINE U BORBI PROTIV 
                         FAŠISTIČKIH OKUPATORA

PAULIČ ANGEL                 KATARINČIČ JOSIP
PAULIČ MATEJ                 ŠAVRON LINO
PAULIČ IVAN                    PERIČ ALBIN
RADIN IVAN                      PETRETIČ IVAN
PAULIČ MATEJ                 ŠAVRON RUDOLF
PERIČ IVAN                      ŠAVLE PETAR
PERIČ JOSIP                    PERIČ AVGUST
PERIČ MARIJA                 GRIŽANIČ ŠTEFAN
ŠAVRON SILVAN              ŠAULE IVAN
ŠAVRON MATEJ               ŠAULE ANTON
JUGOVAC  ANTON           ŠAULE IVAN
MARKEŽIČ RUDOLF        ŠTULE MIRKO
ŠAVRON MARIO              JAKAC ZORKO
JUGOVAC IVAN                MARKEŽIČ DINKO
BUZEČAN SILVAN            MARKEŽIČ FLORJAN
BUZEČAN ANTON            MARKEŽIČ ANTON
ŠAVRON JOSIP                STEFANČIČ VENANCIO
ŠAVRON VIKTOR             MARKEŽIČ SILVESTER
ŠAVRON ERNEST            MARKEŽIČ DINKO
ŠAVRON ALEŽ                  ABRAM JAKOV
ŠAVRON BERTO              STEPANČIČ JAKOV
GRIŽANČIČ PAŠKUAL     MATELIČ RENATO
PERIČ VIKTOR                 ABRAM ANTON
ŠAVRON JOSIP

PODIGAO JE OVAJ SPOMENIK NAROD OPČINE GRADIN
26. 12. 1954

Posvečena pobitim članom družine Šuligoj in Kralj, postavljena je bila 19. 9. 1971.
EŠD 21748

NA TEM MESTU SO DNE
5. 4. 1945 NACISTI ZVERINSKO
POBILI IN VRGLI V GOREČO
HIŠO ŠEST ČLANSKO
DRUŽINO ŠULIGOJ -
                                   KRALJEVA

POSTAVILA.ORG. ZZB.NOV.LOKOVEC 1971

Osvobodilna fronta je bila v Trbojah organizirana zgodaj, že v letu 1941. Semkaj sta prihajala predavat in svetovat Tomo Brejc in Anton Dolinšek, oba člana PK KPS Gorenjske.

Celotna višina spomenika je 260 cm, širina stranic je 100 cm.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 167-168;

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233.

Zbornik: Šenčursko območje med nemško okupacijo in NOB 
           http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=20929

EŠD: 20929, memorialna dediščina

 na robu šestkotne plošč na vrhu spomenika

ZVESTO ČUVAJTE CVETLICO KI JE VZKLILA IZ NAŠE KRVI

  .

     napis na zahodni strani spomenika:

SLAVA PADLIM BORCEM

BIZJAK MIHA

*1907 – 1942

JENKO VINKO

*1914 – 1942

CINGERLE FRANC

*1927 – 1943

ŠPENKO JOŽEF

*1918 – 1944

DOLINAR VINKO

*1925 – 1944

BOHINC JERNEJ

*1888 – 1944

MEDVED BORIS

*1920 – 1944

KNIFIC MIHA

*1926 – 1944

JEŠE JOŽEF

*1928 – 1944

.           

     napis na desni strani spomenika:

V SPOMIN ŽRTVAM NOB

BOHINC ANTON

*1922 – 1944

ŽUN FRANC

*1909 – 1944

STENOVEC KAREL

*1920 – 1944

BIZJAK MIHAELA

*1942 -1945

GUBANC ANTON

*1910 – 1945

PINTAR FRANC

*1916 – 1945

KOPAČ PETER

*1927 – 1945

VOLK LUKA

*1901 – 1948

JAKOB ZLATE

*1877 – 1944

.

     napis na levi strani spomenika:

KRI PADLIH JUNAKOV –

TEMELJ SOCIALIZMA

  PADLI TALCI

  ROJAKI IZ TRBOJ

ŠIMNOVEC FRANC

*1916 – 1945

JAGODIC IVAN

*1895 – 1942

NOVAK FRANC

*1906 – 1942

KRIŽNAR JOŽE

*1901 – 1945

ROZMAN ANTON

*1911 – 1949

GOVEKAR VINKO

*1921 - 1944

Prva okrožna konferenca Zveze slovenske mladine (ZSM) za Belo krajino je bila od 15. do 17. julija 1943. Na njej je sodelovalo 61 izvoljeih delegatov, ki so zastopali na 90% belokranjske mladine v ZSM.  Posebno pozornost je konferenca posvetila delu mladine na kulturnoprosvetnem področju ter zbiranju gmotne pomoči partizanski vojski. Ob prvem kongresu ZSM  oktobra 1943 v Kočevski Reki je bila velika večina belokranjske mladine vključena v ZSM, v 79 skojevskih aktivih pa je bilo 560 članov in članic.

Ploščo v spomin na prvo mladinsko konferenco v Beli krajini je odkril Centralni komite LM Slovenije 21. julija 1954 na stavbi pošte, št.5.

Vir: arhiv ZB NOB Metlika (81)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 137-138.

                V TEM KRAJU

                     JE BILA

        OD 15 - 17 JULIJA 1943

PRVA OKROŽNA KONFERENCA

 ZVEZE SLOVENSKE MLADINE

           ZA BELO KRAJINO

Spominska plošča je bila odkrita 20. decembra 1964.

• Zgodovinsko ozadje

        31. julija 1944 je nemški okupator v operacijski coni Jadransko primorje ukazal obvezno mobilizacijo vseh moških, rojenih med letoma 1914 in 1926. Proti temu je nastopilo italijansko odporniško gibanje in izdalo razglase, v katerih je zavezance pozivalo, naj se namesto v nemško vključijo v osvobodilno vojsko. V naslednjih mesecih je bil rezultat tega odhod več kot dva tisoč mladeničev in mož v partizane. Pretežno so bili iz Trsta, Milj, Kopra, spodnjega dela Furlanije, okolice Gradišča in še posebej iz Tržiča. Več kot polovica od njih je okrepila Tržaško udarno brigado in bataljon Mazzini, preostale – okoli tisoč borcev – pa so poslali na slovensko ozemlje. Na začetku so opravljali različna dela na osvobojenem ozemlju, medtem pa se je že pripravljalo oblikovanje italijanske brigade, katero bodo sestavljali. Z odlokom Glavnega štaba NOV in PO Slovenije je bila tako 17. decembra v vasi Dolnji Suhor pri Metliki ustanovljena 24. brigada NOV in PO Slovenije – italijanska narodnoosvobodilna brigada Fratelli Fontanot s približno 800 borci v treh bataljonih. Sprva je bila v sestavi 18. divizije NOV in PO Slovenije in med drugim sodelovala v bitki v Suhi krajini med 19. in 23. januarjem 1945, ki je bila ena izmed največjih v narodnoosvobodilnem boju Slovenije. Uradni jezik v brigadi je bil italijanski, njen razpoznavni znak pa je bil zraven jugoslovanske trobojnice s peterokrako rdečo zvezo še ob drogu privezan trak z barvami italijanske državne zastave. Prvi komandant brigade je bil Giovanni Papparazzo, znana pa sta dva politična komisarja: Mario Abram (po vojni novinar in družbeno-politični delavec) in Mara Rupena, učiteljica ter politična delavka, ki je o borcih brigade zapisala, da so se ji smilili, ker jih lokalno prebivalstvo zaradi njihovega porekla ni maralo.

         30. aprila se je brigada Fratelli Fontanot združila s tremi oslabljenimi brigadami divizije Garibaldi Natisone v novo italijansko divizijo Garibaldi Fontanot. Divizija Garibaldi Natisone je 7. novembra 1944 postala del NOVJ. Glavni štab JA za Slovenijo se jo je iz 9. korpusa odločil premakniti v 7. korpus NOVJ zavoljo izgub v sovražnikovi ofenzivi marca 1945 in morebitnih zapletov v primeru, če bi čete zahodnih zaveznikov silile proti Ljubljani. Ob omenjeni združitvi z brigado Fontanot v divizijo Garibaldi Fontanot je slednja štela 1026 borcev in od takrat naprej delovala kot korpusna rezerva glavnine 7. korpusa. Sodelovala je pri osvoboditvi Ljubljane in 20. maja 1945 prišla tudi v Trst.

Viri:

• Zdravko Klanjšček et al., Narodnoosvobodilna vojska na Slovenskem 1941 – 1945, Ljubljana 1978, str. 894 in 938 - 939.
• Franc Benedik, Albert Jakopič, Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978, str. 138.
• Alenka Šelih et al., Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2007, str. 569
• EŠD 11209
• Vodnik, 21--24
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 138.

Viri slik: fotografije naložene z dovoljenjem avtorja, dostopne na: http://spomeniki.blogspot.si/2012/05/dolnji-suhor-pri-metliki-spomenik-14.html

Ustanovitev itlijanske partizanske brigade Fontanot

Na poziv italijanskega odporniškega gibanja se je nad 2000 fantov in mož z območja Trsta in Tržiča namesto v nemško vojsko vključilo v partizanske enote. Polovico so jih poslali v Belo krajino, kjer so opravljali razna dela, obenem pa so se pripravljali na boj. Z Odredbo Glavnega štaba NOV in PO Slovenije je bila iz njih 17. decembra1944 na Suhorrju ustanovljena 24. brigada NOV in PO Slovenije-italijanska narodnoosvobodilna brigada Fontanot z okoli 800 borci, razporejenimi v tri bataljone. V brigadi je bil uradni jezik italijanski, na jugoslovanski trobojnici s petokrako rdečo zvezdo pa je bil ob drogu priveuan še trak z barvami italijanske državne zastave.

Prvi komandant je bil Giovani Papparazzo, politični komisar pa Marie Abram. Brigada je bila vključena v 18. divizijo NOV in PO Slovenije, od konca aprila 1945 pa je skupaj z brigado Garibaldi tvorila italijansko divizijo Garibaldi Fortanot.

Spominska plošča na osnovni šoli na Suhorju je bila odkrita 20. decembra 1964.

Vir: arhiv ZB NOB Metlika (84)

   na levi strani plošče:

  V TEM KRAJU

      JE BILA Z

     ODREDBO

 GL. ŠTABA NOV

       IN POS

USTANOVLJENA

     DNE 17. 12.

        1944

  ITALIJANSKA

    NARODNO

OSVOBODILNA

     BRIGADA

  -FONTANOT-

.

   na desni strani plošče:

        CON ORDINANZA 

DEL COMANDO GENERALE

    DELL' ESERCITO DI LN 

    E DEI DISTACCAMENTI

             PARTIGIANI

      DELLA SLOVENIJA

          IL 17. 12. 1944

  E' STATA  COSTITUITA

  IN OUESTA  LOCALITA' 

   LA BRIGATA ITALIANA 

                DI LN

         -FONTANOT- 

Sistory navaja: Ime in priimek: Martin Šarec, Oče: Frančišek, Mati: Ivana, Po domače: Martinov, Datum rojstva: 07. 11. 1906, Kraj rojstva: Homec, Kraj bivanja: Homec, Stara občina: Homec, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): gasilec,  Datum smrti/izginotja: 15. 03. 1945, Kraj smrti: Mauthausen, Kraj pokopa: Mauthausen, Država pokopa: Avstrija.

»7. februar 1945 – iz Trsta
[…]
126594  Šarc Martin, 11. 7. 1906, Homec, delavec –
5. 5. 1945, Mauthausen«
(France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 500)

[križ]

MARTINOVI
ŠARC MARTIN  1906 – 1945  MATHAUSEN

Avtor kipa je Stojan Batič leta 1969, na njem je verz iz Vipotnikove pesmi Svitanice. Odprtje slavnostne ploščadi s spomenikom in paviljonom, delo arhitekta Cirila Oblaka, je bilo 5. avgusta 1969.

• Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 86-87.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 279.
• EŠD 5181

ZBEŽITE SENCE VZIDI ČISTI DAN! 
KDOR SI PO TIHIH GOZDOVIH ZAKOPAN
KOMUR ZGUBLJEN PRAH V VESOLJSTVU PLAVA
KDOR V JEČAH PADEL SI OD ČRNIH RAN 
GLEJ IZ NOČI ŽIVLJENJE VZPLAPOLAVA

V kotu pokopališča v Boštanju je spominska plošča na grobu neznanega borca narodnoosvobodilne vojske, ki je padel na območju Boštanja leta 1943. Po nekaterih pričevanjih gre za grob borca XVIII. divizije.

Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf

Str.: 61

              [zvezda]
V SPOMIN NEZNANEMU
          BORCU NOV

      PADEL 1943. LETA

Spomenik je iz leta 1974. Posvečen je 29 žrtvam.
LSI 1: 278
.
Na spomeniku pred vasjo so vklesana imena 29 padlih. Najmlajši med njimi je imel 15 let, rojen je bil leta 1929, najstarejši je bil star 46 let, bil je letnik 1897. Tragedija se je zgodila 3. oktobra 1943, ko so v veliki nemški ofenzivi med Zazidom in Rakitovcem, nedaleč od domačega kraja, sovražne čete zajele in ubile dvanajst aktivistov in borcev. Deset domačinov je takrat padlo in njim je bil po osvoboditvi postavljen nagrobni spomenik na domačem pokopališču. Tam sta pokopana tudi dva neznana borca jugoslovanske armade, ki sta padla ob osvoboditvi. Še drugi borci so izgubili življenje v bližini domače vasi, mnogi pa so padli daleč od doma, na Dolenjskem, v Bosni, na Hrvaškem. Nekateri so bili odpeljani v koncentracijska taborišča. Eden od njih je umrl v tržaški Rižarni, trije v avstrijskem Mauthausnu. Treba je bilo uničiti partizanski upor. Že 2. oktobra 1943 so bile tudi Mačkolje požgane.
Vir: Svobodna Beseda november 2015 stran 18

                  PADLI SO.
                    [zvezda]

DA DNI NAM PRIBORE JASNEJE
TER NAŠE PROSLAVE IME
                                    S. Gregorčič
.
BARUT SERVO                1906 – 1945
JURDA ALBIN                  1926 – 1944
KRMEC IVAN                   1922 – 1945
OLENK ALBIN                  1908 – 1943
OLENK STANISLAV         19xx – 1943
PASARIT MILAN              192x – 1944
SLAVEC IVAN                  1913 – 1945
SLAVEC METOD             1910 – 1945
SMOTLAK ALOJZ            1906 – 1944
SMOTLAK FERDINAND  1910 – 1943

SMOTLAK JUST              1912  – 1944
SMOTLAK KAREL            1909 – 1944
SMOTLAK MIRKO            192x – 1944
SMOTLAK SILVESTER    1907 – 1943
SMOTLAK VILJEM           1923 – 1943
ŠIK SREČKO                    1925 – 1945
ŠTEFANČIČ BORIS         1917 – 1943
ŠTEFANČIČ JOSIP          1907 – 1943
ŠTEFANČIČ ZORKO        1919 – 1943
ŠTRAJN ALOJZ                1910 – 1943

ŠTRAJN SILVESTER       1914 – 1943
ŠTURMAN LOVRENC      1902 – 1944
TUL ALBERT                     1913 – 1943
TUL AVGUSTIN                 1897 – 1943
TUL DUILIJ                        1927 – 1943
TUL IVAN                           1920 – 1944
TUL JOSIP                        1927 – 1944
TUL MARIJ                        190x – 194x
ZOBIN EMIL                      1915 – 1944

.
nedokončano, preveriti točnost imen