Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
6319
Rebrca

Prvotni napis je bil V spomin padlim partizanom 9. maja 1945, sledil je nemški napis 3 unbekannte Jugoslawen, ki še stoji ob cerkveni steni. Padli so pod streli umikajočih se vlasovcev ob miklavškem mostu. Imena partizanskih intendantov niso poznana, eden je bil menda iz Mežice, drugi iz Solčave. Četrti padli partizan, pokopan tu, naj bi bil Mirko Gerdej - Vinko, ki je padel pod Bukovnikov na Plaznici.
Padlim za svobodo,  134--136

Na cerkvi je plošča s seznamom žrtev nasilja od 12.3.1938 do 8.5.1945 v občini Žitara vas

Pokopališče ob cerkvi sv. Jerneja, Rebrca, Rechberg, Z od glavne ceste proti Železi Kapli. Rechberg 1, 9133 Rechberg, Avstrija

PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945
MIRKO GERDEJ - VINKO
KURIRJA SKALA IN VINKO
1 NEZNAN
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1970

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
31.10.2020. 00:00
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3
Avstrija
4642
Prečna, spomenik aktivistu Čampa Antonu

Spominska plošča, pravokotne oblike, izdelana iz granita in z vklesanim napisom, je pritrjena na klesanem naravnem kamnu kvadraste oblike. Do nega vodijo tri stopnice.

Oče: Jože, Mati: Alojzija, Datum rojstva: 15. 12. 1897, Kraj rojstva: Cegelnica, Kraj bivanja: Cegelnica, Stara občina: Prečna (Bršljin), Nova občina: Novo mesto, Poklic (soc. status): železniški delavec, Datum smrti/izginotja: 25. 02. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Bršljinu, Kraj pokopa: Prečna.
.
»ČAMPA Anton, pripadnik Narodne zaščite, rojen 22. decembra 1897 v Cegelnici pri Novem mestu. Ko se je 24. februarja 1944 vračal s celodnevnega terenskega dela, so ga na Kalu ujeli domobranci. Odpeljali so ga proti Prečni in ga kmalu zatem ob cesti ustrelili.« 

  • (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 74)


Opomba: Podatek o dnevu rojstva in podatek o dnevu smrti se v Sistory razlikujeta od podatkov  v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev.

Spomenik stoji na robu gozda na levi strani ceste Novo mesto – Prečna, 450 m od krožišča pri podjetju Adria in ob robu poseke za daljnovod.

DNE 24. 2. 1944
SO NA TEM MESTU
BELOGARDISTI UMORILI
AKTIVISTA
ČAMPA ANTONA
IZ CEGELNICE

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar, 28.10.2019
12.12.2024. 00:00
Zdenka Primožič 12. 12. 2024 dopolnila Opis s podatki iz Sistory in knjige Zločini okupatorjevih sodelavcev.
Spomenik
Novo mesto
K. o. 1455 Bršljin, parc. št. 422/6
4046
Železna Kapla, pokopališče

Na spomeniku je 183 imen odpornikov proti fašizmu. Ob spomeniku je relief Franca Pasterka-Lenarta. 

28. aprila 2019 so na svečanosti Zveze koroških partizanov na pokopališču v Železni Kapli dali tudi ime Alojziju Krašovcu, ki dosedaj ni bil vklesan na spomeniku.

Na pokopališču v Železni Kapli počiva poleg domačina, narodnega heroja Franca Pasterka - Lenarta še 120 partizanov iz okolice kapelških grap in 34 žrtev, pobitih od fašistične policije na njihovih domačijah. 

Padlim za svobodo 205--211

Geslo: herojgrob1234

Pokopališče v Železni Kapli. N 46°29'23.5248"    E 14°35'27.1824" Seeberg Str. 193, 9135, Avstrija Čez podhod, na desni strani prva pot levo 3 grob od spodaj.

Leva stran spomenika:

UMRLI PO TABORIŠČIH IN ZAPORIH

REMŠENIK: BRICELJ JERNEJ / LIPUŠ KARL / LORBEK KATARINA / MALOVERŠNIK JAKOB / MLAČNIK FERDINAND FLRJ / PAVEL MARGARETA / PRISTOVNIK IGNAC / ROTAR MARIJA / ROTAR ANA / SLUGA JANEZ / SLUGA JURIJ 

OBIRSKA: KARNIČAR ŠTEFAN / NOVAK FLORIJAN / OLIP MARIJA / OLIP TOMAŽ / PEGRIN MARIJA / PEGRIN MATEVŽ / TRAVNIK ANGELA / ŽUPANC MIHA

LOBNIK: BOLTEŽAR KLARA / BOLTEŽAR MARIJA / KNEZ MARIJA / PASTERK JURIJ / PASTERK JAKOB / PERČ PAVLA / PETEK FRANC

LEPENA: LESNIK KARL / LESNIK KARL / MIKLAV MIKLAVŽ / MIKLAV KATARINA / PAVEL MARIJA / PAVEL ANA / PEČNIK MARIJA / POLANŠEK MARIJA

ŽELEZNA KAPLA: HADERLAP MARIJA / KAŠNIK ROK / LANINŠEK KARL / LANINŠEK HANZI / PREPOTNIK PETER / SCHLÄF JOHAN / VOLBANK JOŽE / 

BELA: BRUBELNIK KATARINA / PEČNIK ROK / URBANČIČ MATIJA / URBANČIČ FRANC / URBANČIČ FRANC / URBANČIČ ANGELA

PODPECA: BOŽIČ MIHA / HABERC MIHA / KOGOJ LUKA / ŠORLI ELIZABETA

KOPRIVNA: OSOJNIK LEOPOLD / PAVEL JAKOB / PAVEL FILIP / PAVEL JANEZ

SUHA: ŠVARC JOŽE / SVARO LOVRO / WEINZERL FRANC

KORTE: HRIBAR ANZELM / HRIBAR JOŽE 

PLAZNICA: JERLIH LUKA /JERLIH JOŽE

POBITI NA DOMOVIH: 

PODPECA: KOGOJ STANISLAV / KOGOJ ADELGUNDA / SADOVNIK LUKA / SADOVNIK ANA / SADOVNIK FRANČIŠKA / SADOVNIK KATARINA / SADOVNIK ALBIN / SADOVNIK FILIP / SADOVNIK FRANČIŠKA / SADOVNIK VIKTOR / SADOVNIK MIRKO

LEPENA: POLANŠEK FLORIJAN / POLANŠEK JOHAN / POLANŠEK ANGELA

OBIRSKA: KOŽLAK KATARINA

BELA: WAGNER JOŽE

Prednja stran spomenika:

1942 – 1945

MOSTOVI RASTO

IZ VSEH ČLOVEŠKIH SRC

SE PNO

IN V VSA SRCA

SLAVA

NARODNEMU HEROJU

FRANCU PASTERK - LENARTU

IN TOVARIŠEM

Desna stran spomenika:

PADLI PARTIZANI

LOBNIK: PASTERK FRANC / DEŠMAN JOŽE / HOBEL FRANC / KOGOJ JOHAN / ORAŽE AMALIJA / OSENIK FILIP / PLEŠNIK JOŽE / POLIČNIK JANEZ / RAKITSKI IVAN SSSR / SOLŠNIK JOŽE FLRJ / STANE ELIZABETA / ŠABUTSKI IVAN SSSR / ŠORLI CIRIL / ŠORLI JOŽE / VINOGRADOVA NADJA SSSR / ŽELODEC VOLBENK

BELA: CUFAR ANTON / DOLINŠEK ANDREJ / GOLOB KATICA / KERČ FRANC / NAVUM ŠTEFAN / NOVAK JURIJ / PASTERK PAVEL / PASTERK JURIJ / PASTERK PAVEL / PASTERK KARL / PAVLIČ FRIDA / PEČNIK FRANC / PEČNIK JOHAN / PEČNIK MIHA / PISTOTNIK JOHAN / PLANINŠEK ALBIN / ROŠ MIHA / SABLOTNIK FRANC / SERŠEN JOŽA / VIŠJEVSKY KAZIMIR POLJSKA

LEPENA: BANDEJ FLRJ / BLAJS JOŽE / DOVJAK FRANC / (prvotno EMIL FLRJ - sedajALOJZIJ KRAŠOVEC junij 2019) / KOLAR FILIP FLRJ / KOSIR KARL FLRJ / KRISTANJČIČ FABJAN FLRJ / LETONJA VLADIMIR FLRJ / LORBEK FILIP / MAKS FLRJ / MALE VINCENC / MALE ANTON / MALE JANEZ / POLANŠEK JOŽE / SVERŠINA LOVRENC / WEINZERL JOHAN

REMŠENIK: BEVC FRANC / BUČOVNIK ANDREJ / ERJAVEC FRANC / KNEZ KARL / PAVLIČ KARL / PEČNIK PETER / PODOVŠOVNIK MIHA FLRJ / PROSENC ŠIMAN / ROTAR AMALIJA / SLAPNIK JOŽE / SLUGA JOHAN / SLUGA KATARINA / SVERŠINA FRANC / ŠPORN ROK / VEJNIK KARL

OBIRSKA: BRUMNIK MIHA /  DOLINŠEK JAKOB / DURNIK MIHA / ELBE LOVRENC / GREGORČIČ FLRJ / IKOVIC MIRKO FLRJ / KARNIČAR GREGOR / ROČNIK ANTON / ŠTEFAN FLRJ / ŠTRUGEL JURIJ / ZUPANC JOHAN IN 26 NEZNANIH

 

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik Foto in besedilo: N. Plečko 29. julij 2020
29.7.2020. 00:00
Avstrija, Železna Kapla-Bela
3253
LJUBLJANA- Spominska plošča narodnemu heroju Maksu Percu

Miro Perc - Maks se je rodil 2. 2. 1912 v Ljubljani. Bil je študent tehnične fakultete. Politično je deloval na univerzi v društvu Triglav in v Slovenskem klubu. Že avgusta 1941 je postal komandir Stiške čete, ki je bila kasneje vključena v II. štajerski bataljon, ustanovljen 15. decembra 1941. Štab bataljona je februarja 1942 Perca poslal v Ljubljano, kjer ga je italijanska policija naključno prijela. Internirali so ga v koncentracijsko taborišče Gonars od koder je avgusta 1942 pobegnil v partizane. Postal je komandant IV. bataljona Soškega odreda in kasneje III. bataljona Severnoprimorskega odreda, zatem načelnik OZNE za Slovensko Primorje. Maks Perc je 1. aprila 1945 v Vogalcah na Primorskem padel v boju z nemškim okupatorjem, ko so le ti v najbolj kritični situaciji obkolili IX. Korpus NOV in PO Slovenije.

Spominska plošča se nahaja na zidu ob vhodu v Gimnazijo Moste, Zaloška cesta 49 v Ljubljani. Spominsko ploščo so odkrili 1. 4. 1961. V avli gimnazije je bil postavljen 15. 4. 1957 doprsni kip Maksa Perca, ki ga je izdelal kipar Stane Keržič. Kip so neznanokdaj po letu 1991 uniči neznani vandali.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 35 (kot datum odkritja plošče in doprsnega kipa navaja 15. april 1959).

GIMNAZIJA MOSTE Zaloška cesta 49 1000 Ljubljana, Plošča je pritrjena desno ob vhodu v gimnazijo

     MLADINA, KO VSTOPAŠ

     SE SPOMNI NA BORBO

  IN ŽRTEV TOVARIŠEV IN NA-

  RODNEGA HEROJA MAKSA 

PERCA ZA TVOJO   zvezda

          SVOBODO

1941

1961

Obstoječi spomeniki
Peter Sinčič, 29. 6. 2018 Dodal D.Divjak 22. julij 2020
22.7.2020. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
Gimnazija Moste K.o.: Udmat, št.parc.: 159/1
2047
Podlipoglav

RKD pozna samo spomenik tiskarni pod št. 22854, za hišo št. 23 na vzhodu vasi.

1. Spomin na tehniko CK KP SLO delovala v hiši Dežmanovih v Sadinji vasi leta 1940-1941.

2. Spomin na ustanovitev Molniške čete na Molniku 13. julija 1941.

3. Spomin na ustanovitev II. štajerskega bataljona 15. 12. 1942 na Kremenjaku.

4. Posvečena bojem II. štajerskega bataljona z Nemci in Italijani dec.41 na Libergi nad Litijo, 23. 3. 42 na Pugledu, na požig Podlipoglava 24. 3. 1942 in boju na Jančah od 19. 5. do 21. 5. 42.

5. Posvečena prihodu članov CK KP Slovenije in OF SLO in glavnega poveljstva Slovenije, partizanskih čet v Podlipoglavu 20. 5. 1942.

6. Spomin na bivanje članov CK KP Slovenije sept. in okt. 1942 v Podlipoglavu.

7. Spomin na zbirni partizanski tabor v Podlipoglavu od aprila do septembra 1942.

8., 9. in 10. Posvečene 48 padlim NOB, ustreljenim talcem in umrlim v taboriščih iz Podlipoglava in okolice. 

Spominska hiša je bila urejena 22. julija 1959. Pročelje sta uredila arhitekt Marko Šlajmer in kipar Frančišek Smerdu.

Obnovljeno 2020/21.

  • ZB Sostro
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 35.
Podlipoglav 19, na severni fasadi stavbe, ki je spominska hiša in arhiv, sredi vasi.

            1940-1941
            ILEGALNA
         CIKLOSTILNA
            TISKARNA
.
           13. VII. 1941
       USTANOVLJENA
      MOLNIŠKA ČETA
.
      NOVEMBRA 1941
           FORMIRAN
         II. ŠTAJERSKI
           BATALJON
.
   24. XII. 1941 BORBA
          NA LIBERGI
   23. III. 1942 BORBA
  II. BAT. NA PUGLEDU
    24. III. 1942 POŽIG
      PODLIPOGLAVA
        19-21. V. 1942
      BORBA II. GRUPE
           NA JANČAH
.
            20. V. 1942
       PRIDE NA TEREN
     VODSTVO CK KPS,
          IOOF IN GŠS
.
         OD OKTOBRA
  DO DECEMBRA 1942
        SE ZADRŽUJE
  NA TEM PODROČJU
    VODSTVO CK KPS
.
           OD APRILA
  DO SEPTEMBRA 1942
          DELOVANJE
 "ŠOLSKEGA LOGORA"
.
                                PADLIM ZA SVOBODO 
      ORGANIZACIJA  [zvezda] ZBNOV PODLIPOGLAV
                                        PADLI V NOV 

BRGLEZ LUDVIK                      roj   1925    padel     1943
BRGLEZ RUDI                           "     1921        "         1943
BRGLEZ STANE                        "     1923        "         1943
CUZAK IVAN                              "     1926        "         1943
DEŽMAN PEPCA                       "     1925        "         1943
DRGLIN VIKTOR                       "     1921        "         1943
GALE JANEZ                             "     1922        "         1943
HRIBAR DOMINE                      "     1925        "         1943
KASTELIC JOŽE                        "     1916        "         1943
KOCJANČIČ IVAN                     "     1905        "         1945
KOZLEVČAR VALENTIN           "     1925        "         1943
SELAN ALOJZ                           "     1922        "         1943
SMREKAR FRANC                    "     1921        "         1945
SVETEK ANTON                       "     1920        "         1944
SVETEK FRANC                       "     1910        "         1943
ŠUBELJ FRANC                        "     1921        "         1942
ŠTRUBELJ MARTIN                  "     1922        "         1942
TRTNIK ALOJZ                          "     1921        "         1943
TRTNIK IVAN                             "     1925        "         1942
TRTNIK RUDE                           "     1923        "         1943
VREČAR ANTON                       "     1924        "         1944

                        OSTALE ŽRTVE 
BOZJA JAKA                           roj    1890    umrl   1942
CIMERMAN ALOJZ                  "     1902        "     1942
ČOŽ ANTON                             "     1909        "     1942
DRGLIN JANEZ                        "     1880        "     1942
HRIBAR JAKA                          "     1892        "     1942
HRIBAR JANEZ                        "     1890        "     1942
KAMNAR ALOJZ                      "     1924        "     1942
KRALJ JANEZ                          "     1910        "     1944
SMREKAR FRANC                  "     1888        "     1944
SRNAK JANEZ                         "     1908        "     1943
ŠTRUBELJ MARTIN                "     1891        "     1943
ŠUBELJ JOŽE                          "     1923        "     1945
TABERNIK FRANC                  "     1910        "     1945
VOVK ALOJZ                           "     1911        "     1944
VOVK ANTON                          "     1913        "     1945
GALE RUDI                              "     1909      ubit   1942
HABIČ FRANC                         "     1919        "     1943
KADUNC JANEZ                      "     1897        "     1942
KLEMENČIČ FRANC               "     1886        "     1942
MUZGA RUDOLF                     "     1919        "     1943
PREDALIČ MIHA                      "     1909        "     1942
SMREKAR FRANCKA              "     1899        "     1943
SVETEK JOŽE                         "     1916        "     1944
TOMŠIČ JANEZ                       "     1905        "     1942
TRONTEL ANTON                   "     1907        "     1942
VREČAR IVANA                       "     1902        "     1943
ZUPANČIČ JAKA                     "     1908        "     1942

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 7. 2017, 29.1.2022 D.Divjak 1.4.2022
27.4.2025. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 1.4.2022 "Od junija 2023 je v Podlipoglavu (Četrtna skupnost Sostro Mestne občine Ljubljana) odprta SPOMINSKA HIŠA PODLIPOGLAV. Kraji so se ob sotočju dveh rek Ljubljanice in Save razdelili med II. svetovno vojno v dve coni: ena je pripadala Italiji in druga Nemčiji. [...] Spominska hišav je lično urejen arhiv upora proti okupatorju iz lokalne zgodovine bivše Občine Ljubljana Moste-Polje. V prostorih si je mogoče ogledati tudi fotografije spomenikov, zgodovino njihovih postavitev in pa pomen oz. namen postavitve. Na pročelju spominske hiše si je mogoče ogledati tudi spominske plošče. Vljudno vabljeni na ogled spominske hiše po predhodni najavi na tel. št. 041 684-836." -- iz obvestila ZB Sostro, M. Hladnik 5. 9. 2023 S.Gradišnik, dodal fotografijo spominske sobe z zbirko dokumentov vojne in povojne zgodovine. Vir: SB, september 2023. M. Kermavnar, 27. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku in dodal fotografije 3/1 do 3/4. Združil tri Hladnikove fotografije v kolaž brez izgube ločljivosti fotografij.
10 plošč, relief, spominska hiša
Ljubljana
K.o.: 1775 - SOSTRO, št.parc.: 1979
8123
Pula, Drago Jerman - Mataša

Grob narodnega heroja Draga Jermana - Mataše

herojgrob1234

  • Prim. tudi Janez Vitkovič, Belokranjski narodni heroji, v: Bela krajina skozi viharje k svobodi, Ljubljana: Zavod Borec, 1961, str. 186.
Pokopališče Pula, Polje: KN3, Broj: 052
Neobiskani spomeniki
M. Kermavnar, 1.3.2023
11.9.2024. 00:00
Zdenka Primožič 11. 9. 2024 dopolnila Opis s podatkom iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi.
Grob(išče)
Hrvaška, Pula
6303
Golovica

Plošča je bila dodana pozneje, grobove označujejo štirje izrezljani leseni križi ob cerkvenem zidu.

Padlim za svobodo, 72--74

Pokopaliišče pri cerkvi v vasi Golovica / Wölfnitz v podnožju Svinške planine, S od Grebinja. Wolfnitz 24, 9104 Wölfnitz, Avstrija

V čast in spomin
padlim partizanom, ki so
darovali svoja mlada življenja
za osvoboditev Avstrije
in vseh zasužnjenih narodov.
[Nemški napis: Zur Ehre un Erinnerung den gefallenen Partisanen ...]
ALBIN PLANINŠEK * 27. 2. 1910 + 27. 4. 1945 Luče SFRJ
KATICA GOLOB * 27. 4. 1927 + 18. 4. 1945 Vellach - Bela
ANČKA + 27. 4. 1945 SSSR
UNBEKANNTER  Polen
Verband der Kärntner Partisanen
Zveza koroških partizanov
25. 9. 1966

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
28.3.2023. 00:00
V nedeljo, 30.10. 2022 ob 14.00 bomo izpred restavracije Mohoritsch v Grebinju (Gewerbestraße 11, A – 9112 Griffen / Grebinj) skupno odšli k obnovljenemu partizanskemu grobišču v Golovici/Wölfnitz na Svinški planini udeleženci komemoracije ZKP – Zveze koroških partizanov ob Dnevu mrtvih. Pozdravu predsednika ZKP Milana Wutteja bo sledil govor Stanka Ovniča, zapel pa bo Mešani pevski zbor Lipa iz Velikovca. -- J. Stergar Fotografija 2 Vir Svobodna beseda februar 2023, stran 7.
Nagrobnik
Avstrija
6324
Šmarjeta v Rožu

Poleg partizanov, vpisanih na spomeniku, so tu pokopani še partizan Mirko, padel 11. 5. 1945, in dva neznana partizana, padla v Trebljah nad Kuharjem. Najprej je na grobu pisalo Unbekannte Partisanen, potem so napravili nov napis Unbekannte Jugoslawen. Zadnji štirje so padli 15. 3. 1945 v Zavrhu nad Šmarjeto. [nedokončano] 
Padlim za svobodo, 163--165

  • Otoki. Šmarjeta v Rožu
Pokopališče pri cerkvi sv. Marjete, Šmarjeta v Rožu St. Margareten 28, 9173 St. Margareten im Rosental, Avstrija

PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1970
JOŽEF KRAIGER
LUKA LEVKO 
IGNACIJ RELAGRANC
ADOLF SELIŠNIK
FRANC VATOVEC
FRANC VIDMAR

    na drugi strani bloka:

BOREC MIRKO

2 NEZNANA

2 UNBEKANNTE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
1.11.2020. 00:00
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografije 2, 3, 4/1
Avstrija
6341
Žrelec

Padli so 17. 9. 1944 v bližini Žrelca, sprva pokopani izven pokopališkega zidu. Prvotni napis, ki ga je postavila organizacija Schwarze Kreuz: M. Matuschewski 14. 10. 1942, Alex Lipinsi 30. 4. 1943, Friedrich Karule 17. 9. 1944 und zwei unbekannte Soldaten. Poljaka sta bila brez sodbe obešena 30. 4. 1944. Spomenik je bil oskrunjen. 

Od tod so 14. in 15. 4. 1942 izgnali 1000 koroških Slovencev v izgnanstvo. V taboriščih se je rodilo 34 otrok, v koncentracijska taborišča so deportirali 84 izgnancev, v nemško vojsko so jih mobilizirali 108, 101 pa jih je padlo.
Padlim za svobodo, 215--217

Pokopališče Žrelec / Ebental. blizu SZ predela. Hiša v bližini: Schloßstraße 26, 9065 Ebenthal in Kärnten, Avstrija

na osrednjem kvadru spomenika:

PADLIM PARTIZANOM 1941--1945

DEN GEFALLENEN PARTISANEN

.

na nizkem kamnu ob osrednjem kvadru spomenika, na vrhu:

FRIDERIK KARULE

NEZNANA SLOVENSKA PARTIZANA
ZWEI UNBEKANNTE SLOWENISCHE PARTISANEN
ŽRTVI FAŠIZMA POLJAKA
ZWEI OPFER DES FASCHISMUS AUS POLEN
M MATUSZEWSKI
ALEKS LEPIHSKI [moralo bi pisati LEPINSKI]

.

na nizkem kamnu ob osrednjem kvadru spomenika, s strani:

ZVEZA 

KOROŠKIH 

PARTIZANOV 

1971

VERBAND

DER KÄRNTNER

PARTISANEN

.

na križih desno od spomenika:

M. MATUSCHEFSKI

    +14.10.1942

.

     FRIEDR. KARULE

  2 UNBEK. SOLDATEN

    +17.9.1944

.

ALEX LIPINSKI

    +30.4.1943

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
11.10.2023. 00:00
M. Kermavnar, 11.10.2023, dopolnil napis na spomeniku, dodal fotografije 3/1 do 3/4, popravil lokacijo in spremenil status v "obiskan".
Avstrija
4077
Bekštanj - Padlim partizanom

Spomenik je iz treh kamnitih kvadrov (dveh manjših in enega večjega), na katerih so izklesana imena padlih borcev. Na območju Bekštanja je padlo med drugo svetovno vojno 9 partizanov. Spomenik je leta 1970 postavila Zveza koroških partizanov.

Grabnar ima spominsko ploščo na rojstni hiši na Jezerskem. 

[nedokončano, dopolni]

  • Biseri naše kulturne krajine
  • Padlim za svobodo, 30--32
  • Otoki. Bekštajn
Na občinskem pokopališču v Bekštanju (v Maloščah), zahodno od vasi. Hiša v bližini: Birkenweg 9, 9584 Finkenstein am Faaker See, Avstrija

PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941–1945/
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1970
(slovensko in nemško)

JOŽE HODIŠEK 

JANKO JABER - KAZIMIR

OTO VINČEK

BORCA JOŽE IN STANKO

LJUBO GRABNAR - VRHAN

FRANC GREGORI

FELIKS HOBEL - JANKO

TONČEK HOBEL

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 3. 5. 2019, 24. 10. 2020
12.8.2022. 00:00
Avstrija, Bekštanj/Finkenstein
6490
Celovec, Deportiranim koroškim Slovencem

V bližini železniške postaje Celovec-Žrelec je bilo na Ebenthaler Strasse zbirno taborišče Žrelec. 14. in 15. aprila 1942 je bil višek deportacij koroških Slovencev, ko so oblasti deportirale v več kot 220 slovenskih družin iz Koroške v nacistična taborišča. Njim v spomin je bil 27.10.2012 odkrit ta spomenik.

    Avtor: Valentin Oman

Na robu zelenice med železniško postajo Celovec-Žrelec / Klagenfurt-Ebenthal in cesto na vzhodnem robu Celovca. Hiša v bližini: Ebenthaler Str. 106

besedilo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku na podstavku pred spomenikom:

.

     DENK MAL : DEPORTATION

Nacistična oblast je hotela uničiti koroške Slovence.Z napadom Hitlerjeve Nemčije na Jugoslavijo 6. aprila 1941 se je pričel pregon koroških Slovenk in Slovencev. Višek je bila deportacije več kot 220 slovenskih družin iz južne Koroške 14. in 15. aprila 1942. Prva postaja na njihovi poti v nacistična taborišča je bilo zbirno taborišče Žrelec v Celovcu. Mnogi se niso več vrnili. Pregon so nadaljevali do konca vojne 1945.

    Zveza slovenskih pregnancev
        27.10.2012 / 13.6.2022

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
11.10.2023. 00:00
M. Kermavnar, 11.10.2023, preimenoval spomenik, dodal fotografije 3/1 do 3/5, dopolnil opis in lokacijo ter spremenil status v "obiskan".
Avstrija
8993
Rodbina Klemenc

Oče: Anton, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 26. 10. 1919, Kraj rojstva: Črnomelj, Kraj bivanja: Črnomelj, Stara občina: Črnomelj, Nova občina: Črnomelj, Poklic (soc. status): mizar, Datum smrti/izginotja: 08. 01. 1943, Kraj smrti/izginotja: Mavrlen, Kraj pokopa: Vojna vas.

»KLEMENC Stanko, partizan Cankarjeve brigade. Rodil se je 26. oktobra 1919 v Črnomlju št. 153, mizarski pomočnik.

Januarja 1943 je bil doma na Doblički Gori na bolezenskem dopustu. Ker je bil izdan, so ga 5. januarja 1943 ujeli pripadniki MVAC iz Črnomlja in ga ubili.«

  • (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1, knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 120)

Opomba: Podatek o dnevu smrti je v navedenih virih drug kot na nagrobniku.
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

Oče: Anton, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 25. 02. 1926, Kraj rojstva: Črnomelj, Kraj bivanja: Črnomelj, Stara občina: Črnomelj, Nova občina: Črnomelj, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 09. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Vinkov Vrh, Kraj pokopa: Črnomelj.

»KLEMENC Joško, partizan 1. slovenske artilerijske brigade. Rodil se je 25. februarja 1926  v Črnomlju.
9. septembra 1944 so ga v bojih za Vinkov Vrh v Suhi krajini ujeli domobranci in ga še istega dne tam ustrelili.

  • (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1, knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str. 120)


Opomba: Podatek  o dnevu smrti se v navedenih virih razlikuje od podatka na nagrobniku.

Pokopališče Vojna vas, Črnomelj

RODBINA KLEMENC- ODAMOVI -
STANKO * 26. 10. 1919 PADEL 6. 1. 1943

JOŠKO * 25. 2. 1926 PADEL 8. 9. 1944

FRANCELJ * 9. 2. 1924 PADEL 22. 10. 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
20.11.2024. 00:00
Zdenka Primožič 20. 11. 2024 v Opis dodala podatke iz Sistory in knjige Zločini okupatorjevi sodelavcev.
Nagrobnik
Črnomelj
1945
Janez Dežman in Martin Benedičič

Poleti 2020 smo v spomeniški okrožnici in potem še v SB objavili poizvedbo o fotografiji otvoritve spomenika. Odgovor je prispel tri leta pozneje v SB; govornik je bil Franc Golmajer iz Zg. Lipnice, deklici sta otroka padlega Janeza Dežmana z Brd, Mici in Helena, v črnem je Mici Okorn (Jurčkova) iz Vošč; Martin Benedičič je bil fant njene sestre Jožefe. Spomenik je dal postaviti Vinko Berce iz Mlake pod Radovljico leta 1956. Ploščo so izdelali v livarni Železarne Jesenice.

  • EŠD 24588
  • Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 208-209 (kot postavitelj je navedena Krajevna organizacija ZB NOV Lancovo, kot leto odkritja pa 1959).
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249.
  • Poizvedba. SB avgust 2023.
Vzhodno od ceste Lipnica-Talež, 150 m v smeri ceste na Ledinico, 20 m s ceste levo v gozdu, ob robu čistine. Mimo gre pot iz Vošč na Goško planino.

[zvezda]

V spomin 

umrlima borcema v NOV

tov Dežman Janezu
rojen 3. 8. 1909 umrl 21. 7. 1944

tov Benedičič Martinu
rojen 11. 1. 1913 umrl 4. 4. 1945

Slava jim!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 13. 7. 2017
15.10.2023. 00:00
plošča na betonskem podstavku
Radovljica
K. o. 2164 Lancovo, parc. št. 871/24
1071
Spomenik NOB Cetore

Božič Evgen je bil žrtev nemške oktobrske ofenzive 1943, s katero so Nemci hoteli uničiti partizansko gibanje. 

Spomenik so postavili lokalna skupnost in družbeno-politične organizacije leta 1948.

Sodi v prvo povojno skupino spominskih obeležij, ki so jih postavljali domači mojstri po svoji zamisli.

  • EŠD 7243

.
»č) Žrtve fašističnega in nacističnega nasilja
[…]
BOŽIČ EVGEN (Ivan) Šared
rojen 13. 12. 1915,
ustreljen 2. 10. 1943 pri Cetorah«
.

  • (Slovenska Istra v boju za svobodo, Druga, dopolnjena izdaja, Koper : Lipa : Združenje borcev in udeležencev NOB Mestne občine ; Izola : Združenje borcev in udeležencev NOB Občine ; Piran : Združenje borcev in udeležencev NOB Občine, 1998, str. 790)


Opomba: Podatek o dnevu  rojstva je v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo drug (13.) kot na spomeniku (23.).

Ob cesti Šared - Korte, desni strani, nekoliko naprej od odcepa za igrišče na Maliji.

NA TEM MESTU SO NACISTI DNE 2. X. 1943 UBILI

  BOŽIČA EVGENA, ROJENEGA V ŠAREDU 23. XII. 1915

 ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI.

(KAJUH) 

Vlasta Beltram, 2. 3. 2017
12.10.2024. 00:00
Zdenka Primožič 12. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Slovenska Istra v boju za svobodo.
Stoječe spominsko obeležje
Izola
2628 MALIJA, 5865/2
4609
Spomenik Angeli Avberšek

Po pripovedi Stanka Auberška, je našel Angelco njen oče, ki jo je iskal povsod po Paškem Kozjaku. Angelca je nesla pošto partizanski enoti na vzhodni strani Kozjaka. Tu se je takrat nahajala Šercerjeva brigada. (politkomisar Franc Sever-Franta). Verjetno je bila žrtev nemških ali ustaških band, ki so se umikale proti Avstriji. 

Vir: Pripoved Stanka, brata Angelce Avberšek.
.
Dopolnilo: "Čeprav stoji znamenje na precej skritem mestu, je očitno obiskovano in tudi za silo vzdrževano."

Obeležje smo locirali s pomočjo brata Stanka Auberška. Je sredi gozda, potrebno je urediti pot do pomnika. Dostop: "Od Doma na Paškem Kozjaku krenemo proti Visokemu. Kakih 500 m nad sedlom Sedonce pripelje kolovoz na travnik. Zapustimo ga v levo in nadaljujemo ob robu gozda. Kmalu naletimo na lesen kažipot brez napisa, ki kaže v gozd. To je smer znamenja, poti do njega pa ni. Spuščamo se skozi gozd, skoraj do njegovega nasprotnega roba. Midva sva med spustom opazila na dveh drevesih rdeči peterokraki, ki pomagata držati smer. Ko se skozi drevje že pokaže domačija Strmec nad Dobrno 31, z nekaj sreče desno navzdol zagledamo znamenje. Dostop bi bil lažji od omenjene domačije, vendar tam ni nobenih oznak. Koordinate: S 46.37896, V 15.18913."

ANGELCA AUBERŠEK

ROJ.16.5.1926

USTR.24.4.1945

NAJDENA  3.5.1945

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik 25.10.2019 S. Gradišnik, 06.07.2021 S.Gradišnik, 25.10.2021.
22.4.2025. 00:00
S.Gradišnik, 06. 07. 2021. Dodal sliko Angelce, 25.10.2021, S.Gradišnik. Glej še obeležje Angeli Avberšek pod Visokim in na rojstni hiši. M.Kermavnar, 22. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dodal fotografije 4/3 do 4/5, popravil lokacijo zvezdice na zemljevidu in dodal dostop.
Betoniran steber s ploščo.
Dobrna
1044 BRDCE NAD DOBRNO, 70/1
6100
(11) Kurirki Angeli Avberšek

Kot je ožilje pomembno za telo, tako so kurirji skrbeli za pretok informacij na celotnem ozemlju Slovenije. V bližini Velenja je bilo več kurirskih postaj. V Šentilju pri Velenju 32-S in 34-S v Šentvidu nad Zavodnjem. Svoje kurirje so imeli tudi okrajni odbori OF.Na Paškem Kozjaku, kjer so se pogosto zadrževale brigade Štirinajste divizije, sta padla dva mlada partizanska kurirja, Angelca Avberšek in Ludvik Blagotinšek-Metod.

Pri spomeniku Štirinajsti diviziji v Paki zavijemo desno proti Lokam. Ko se dolina odpre zavijemo levo v hrib in nadaljujemo cca 1km do kmetije Travšek, Paški kozjak 36. Lokacija: Domačija se imenuje Travšek, ne Travnšek. Pripenjam fotko njihovega skednja z napisom. Gradišnik je to komentiral: "Ta Travšek je menda nastal skupaj z mladimi v tem stoletju. Ta stari smo vedno rekli Traunšek ali Tramšek, nikoli pa Travšek."

                    [zvezda]
 V TEJ HIŠI JE BILA 16. 5. 1926
  ROJENA ANGELA AVBERŠEK
PARTIZANSKA KURIRKA UJETA
  IN USTRELJENA 24. 4. 1945

                                      KS PAKA

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 16. 08. 2020
22.4.2025. 00:00
Glej še obeležje Angeli Avberšek pod Visokim in nagrobnik na pokopališču na Paškem Kozjaku. 27. 9. 2023 M.Kermavnar, 22. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, dodal fotografiji 3/2 in 3/3, popravil lokacijo zvezdice na zemljevidu in opis lokacije. Dodal katastrske podatke.
Spominska plošča ob rojstni hiši
Velenje, Partizanski spomeniki 11.
K. o. 2669 PAŠKI KOZJAK, parc. št. 292/2
3146
Partizanski zmagi v Framu

Vpisano med spomenike 8. 4. 1992. Posvečeno uspešni partizanski akciji Bračičeve brigade.

EŠD 9012

V parku na severni strani ceste v Fram, pred hišo Turnerjeva 100 (nekoč Fram 42).

     DNE 23. 7. 1944 JE
       NA TEM MESTU
         II. BATALJON
           VIII SNOUB
     "MIRKA BRAČIČA"
UNIČIL SOVRAŽNIKOVO
        POSTOJANKO
.
     OB 30 OBLETNICI
       OSVOBODITVE
         – KRAJEVNA
       ORGANIZACIJA
       ZZB NOB FRAM

M. Hladnik 24. 5. 2018
25.5.2025. 00:00
M. Kermavnar, 25.5.2025, dopisal manjkajoči del napisa na spomeniku in katastrske podatke.
pokončna skulptura iz varjenih ostankov orožja
Rače - Fram
K. o. 0717 FRAM, parc. št. 46/464
9155
Kranj - Padli športniki

Spominska plošča padlim športnikom iz Kranja je bila vzidana na vogal pročelja Delavskega doma v Kranju. Ploščo so svečano odkrili 25. oktobra 1947, o čemer je poročala Ljudska pravica (povezava). Leta 1954 je bila fotografija plošče objavljena na naslovnici zbornika Kranj v boju in svobodi. Na plošči je bilo v treh stolpcih razporejenih 44 imen padlih telovadcev s področja Kranja. Po podatkih nosilke partizanske spomenice Danile Gril je bila plošča izdelana iz marmorja, višine 98 cm in dolžine 128 cm. Zaključni verz je bil iz pesmi Svoboda Mateja Bora (1944).

Domnevno v 60. letih je bila plošča odstranjena iz nerazjasnjenih razlogov, morda zaradi začasne narave njene postavitve na Delavskem domu. Nekaj časa naj bi bila v kleti Delavskega doma, zdaj pa je izgubljena. Naslednik te plošče je spomenik na kranjskem stadionu, delo Lojzeta Dolinarja, odkrit leta 1963 in dopolnjen 1984, ki pa ne vsebuje imen padlih.

Smiljanić, Ivan, "Odstranjena, uničena in  izginula spominska obeležja v Kranju", v: Kranjski zbornik 2020, ur. Miha Mohor et al., Kranj: Mestna občina, 2020, str. 213 (povezava).

Fotografija 3/1: arhiv fotografij Zdovc Marka iz Vojnika, ki jih je posredoval S. Gradišnik.

Nekoč na vogalu fasade Delavskega doma v Kranju, Slovenski trg 7.

 MED DOMOVINSKO VOJNO SO PADLI ZA SVOBODO TOVARIŠI
                            FIZKULTURNIKI IZ KRANJA:   

AŽMAN DANIJEL          HLEBCE FRANCI     PROSEN FRANC
AŽMAN JANEZ             HLEBCE JOŽE          PUCELJ IVAN
BENEDIK JOŽE            JAN MARJAN            RAMOVŽ MARJAN
BENEDIK FRANC        JAKŠE TONE             RAKAR FRANC
BENEDIK ZDRAVKO   JEŠE FRANC             RANT ZDRAVKO
BIDOVEC JOŽE           KRIŽNAR ANTON      ROTAR MILKO
CELAR JOŽE                KRT IVAN                  RUČIGAJ JOŽE
CVAR JOŽE                  MALEC TONE           RUČIGAJ BORIS
DODIČ JOŽE                MEZEK MATEVŽ       RUS RUDOLF
ERJAVEC VLADO        NUČIČ OTON            SKOK VINKO
ERŽEN ŠTEFAN           OGRIZEK JANEZ      SMUK SLAVKO
GROS ANTON              OMAN JOŽE              VALENČIČ IVO
GROS MARJAN            PAVLIČ LADO           VIDMAR FRANJO
HAFNER FRANC          POGAČNIK JANEZ   VIDMAR TUGOMIR   
                     VREČEK JOŽE             VREČEK RAJKO     

SVOBODA ŽITO JE, KI ZAZORI IZ ENE SAME NJIVE - IZ GOMIL!

Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić 15. 6. 2024
15.6.2024. 00:00
M. Kermavnar, uredil in dopolnil z manjkajočimi imeni besedilo na plošči ter dodal fotografijo 3/1
Spominska plošča
Kranj
K. o. 2100 Kranj, parc. št. 287/2
186
Laško - Spomenik talcem

Grobnica talcev s spomenikom žrtvam NOB, ki ga sestavlja trodelno zasnovan podstavek z napisom in vazo ter trikotnim nastavkom, za njim se dviga steber z imeni žrtev, na njem kamnit kvader z zvezdo na vrhu. Avtorja Jože Plečnik, Marjeta Pirkmajer Kregar.

  • EŠD 26350   

Verzi so iz Gradnikovega besedila Spev svobode, in sicer gre za zadnje štiri verze dela z naslovom Žrtvam.

  • Boris Paternu, Slovensko pesništvo upora, Tretja knjiga, Zaledne, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 535.
Trg svobode, v parku pred kulturnim domom v Laškem, na desnem bregu Savinje.

   napis na osrednji plošči s posvetilom:

        BREZ ZADNJEGA DARU
                  BREZ VINA
 KI TOČI SE V TRPLJENJA TRTI
     BREZ SOLZ IN BREZ KRVI
                BREZ SMRTI
ZEMLJA NIKDAR NI DOMOVINA.
                         ALOJZ GRADNIK
           TU SO POKOPANI
.
   napis pod osrednjo ploščo:

        BORCI                                   ŽRTVE

BUTJA JANEZ                     ROBINŠEK ANTONIJA
KOŠENINA MIRKO             ROBINŠEK HINKO
KREMPUŠ IVAN
DVA BORCA XIV. DIVIZIJE NOV
.
   napis na plošči levo od osrednje plošče s posvetilom

USTRELJENI TALCI V LAŠKEM

  SLAHER STANKO
                          BREČKO IVAN
 GROSAR EMANUEL
                        POLJŠAK JOŽE
 TERBOVC KAROL
                        URLEP VIKTOR
 URGEL GVIDO
            ZAPLOTNIK LEOPOLD
 ŽUMER ANDREJ
.
   napis na plošči desno od osrednje plošče s posvetilom

 BELE IVAN   KAVČIČ IVAN
                     KRAJNC JOŽE
 MATKO FRANC
                      MOSUR IVAN
 OBLAK FRANC
                 OMAHEN HINKO
 RATEJ FRANC
               ŠKOBERNE JOŽE
 ZAJC FRANC
.
   napis na drugi strani spomenika so na bloku pod zvezdo:

RIFENGOZD: LAHARNAR IVAN  *  ULAGA FRANC
FLIS MARTIN  *  TUŠEK JOŽE
MARIJAGRADEC: ČEPUŠ JOŽE  *  BEZELEK FRANC
GUNŽEK ADAM  *  KERŠE ALOJZ  *  MANFREDA VINKO
GORIŠEK IVAN  *  KNEZ MATEVŽ  *  RAZBORŠEK JOŽE
SREBOT JERNEJ  *  ŠIPEK KAREL  *  VASERMAN PAVEL
VASERMAN MATIJA  *  SKALIČ JOŽE  *  ŠTRAUS EMIL
ŠTRAUS RUDOLF  *  TERŠEK ANTON  *  ZELIČ ANTON
.
   napis na prvi  strani spomenika so na bloku pod zvezdo:

DEBRO: ROBIDA KAROL  *  SENICA BLAŽ
ZALEZINA JAKOB  *  ZUPANC FRANC
KURETNO: GALUN ANTON  *  KRPAN DRAGOSLAV
KAČIČ JANEZ  *  KLEMENČIČ MATIJA
PAVČNIK FRANC  *  ŠKORJANC JOŽE  *  TOMZLI FRANC
VALE EDVARD  *  VASTIČ VILJEM  *  ZIDANŠEK ŠTEFAN
ZIDANŠEK MIRKO  *                                 PETRUH BRUNO
.
   napis na stebru:

                          ŽRTVE 1941 – 1945

                 AVŠIČ ANTON    BOŽIČ JOSIP
            CERKVENIK JOŽE    DROLC DUŠAN
                           DOLINŠEK ANTON
                 ERJAVEC JOŽE    FLEGO JOŽE
                           FERENČAK DANILO
                 GOSAR JOŽE    HORJAK KAREL
               HORJAK FRANC    HERLAH JOSIP
                     JERŠE JOŽE    JESIH JOŽE
                   KORŠIČ IVAN    KOKOL JOŽE
                            KAČIČ STANISLAV
               KRIŽNIK BOŽO    KOVAČ ALBERT
                           OČKO FERDINAND
           PETERNEL FRANC    POŠINEK MAKS
                          POŠINEK FRIDERIK
              PEGANC JOŽE    PETERNEL EMIL
         POGLAJEN BOJAN    PIRTOVŠEK JOSIP
                         PIRTOVŠEK BRANKO
          POLJANŠEK ALOJZ    RUDOLF MARTIN
REMS BOGOMIR    REMS BLAŽ    REMS VALENTIN
            RAJŠEK JOSIP    SIMONČIČ MARTIN
        SLEMENIK ALOJZ    ŠALABALIČ BRANKO
                            ŠERGAN MARTIN
               ŠTEPIC MILKO    ŠKORC FRANC
                TRSIČ STEVO    VIDALI VILJEM
                        VAVPOTIČ ZDRAVKO
           VAVPOTIČ FRANC    ZORKO FRANC

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik nedokončano
23.4.2025. 00:00
M. Kermavnar, 14.6.2024, dopisal del imen in uredil Besedilo na spomeniku. M.Kermavnar, 23.4.2025, po fotografijah Zdenke Primožič dopisal imena na stebru in dodal fotografiji 3/2 in 3/3
velika skulptura
Laško
1026 LAŠKO, 148/4
2316
Vrt spominov in tovarištva, Petanjci

Zaslužni profesor univerze v Mariboru dr. Vanek Šiftar (1919-1999) je ustanovitelj Vrta spominov in tovarištva, za katerega je skrbel 50 let sam z družino in pobudnik in soustanovitelj Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.

O njem je Ciril Ribičič po njegovi smrti napisal, da je njegovo delo povezano tudi z njegovim Vrtom spominov in tovarištva, bila sta in ostajata pokončen spomenik osvobodilnim težnjam slovenskega in drugih narodov, ki se mogočno vzpenja nad ravninsko pomursko pokrajino. Širina, pogled uprt v prihodnost in trdna vsidranost v preteklih izkušnjah in domači zemlji, to so temelji njegovega življenja, dela ustvarjanja.

Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je park in zaščiten kulturni spomenik. Vrt je začel nastajati po 2. svetovni vojni. Simbolne in dejanske korenine vrta predstavljata vrbi žalujki, ki ju je zasadila mati Vaneka Šiftarja, prekmurskega intelektualca in zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru, v spomin na sinova, ki se nista vrnila iz vojne. Vrt ima bogato botanično zbirki več kot 450 različnih drevnin in grmovnic, samoniklih in darovanih rastlin iz različnih koncev sveta, posajenih v spomin na trpljenje ljudi med 2. svetovno vojno. Na to poslanstvo Vrta opozarja tudi moto: "Vsem mrtvim borcem proti fašizmu in nacizmu, v večni spomin, živim pa v stalni opomin" ter himna vrta "Bosa pojdiva, dekle, osorej", pesem Karla Destovnika Kajuha.

Spominska plošča se nahaja na betonski steni desno od vhoda.


.
    Tone Pavček: Pesem o vrtu in materi Apoloniji Šiftar

Posadila je dve vrbi žalujki
mati ob vhodu v domači vrt.
Nanju prileteli dve sta guguljki,
zapeli življenju, pregnali smrt.

Tako je po smrti dveh sinov mati
odprla spominov in tovarištva pot.
Z njo je geslo »STATI INU OBSTATI«
ponovno zaznamovalo rod.

Potem so drevesa postala simboli
o mnogih deželah in mnogem zlu.
V krošnjah listje šumi še o boli,
a koreninje o oazi miru.

Vzemi, popotnik si čas za postanek,
za zrenje vase, v dalj in čez,
vabe te stari Šiftarjev Vanek,
vabi zelenilo dobrih dreves.

V Vrtu spominov in tovarištva, Petanjci, 7. maja 2010.

  • Iztok Ilich  Tiha tišina glasno vabi, Tedenska tribuna, priloga Slovenskih novic 22/44, 6. novembra 2014, str. 17.
Vrt spominov in tovarištva, Petanjci 19

Pomnik časopisu, ilegalcem ter Rdečearmejcem:

TUKAJ JE BILO OD 1939-1941

UREDNIŠTVO MLADEGA

PREKMURCA, SEMKAJ SO SE

POLETI 1941 ZATEKLI

ILEGALCI, MIRKO BAGAR,

EVGEN KARDOŠ, ŠTEFAN

KUHAR IN SPOMLADI 1945

MED 5 TEDENSKO FRONTO

NA MURI BILO OPORIŠČE 

VOJAKOM  R A.

Skulpture z vojno tematiko:

Kajuhov cvet

Anton Kranjec: Tujca pregnali, novo brazdo zorali

Anton Kranjec: Skozi trpljenje lepše življenje

Anton Kranjec: Bohor je vstal, Bohor žari

Žrtve štirje obešenci

Spominski kamen:

Spomin sinov

Franca in Jožefa

Šiftar

Spominski objekti (žlindra, okrvavljena zemlja, del oltarja, kapnik, ožgana strešna opeka)

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, dopolnil D.Divjak, 19. maj 2020
4.10.2024. 00:00
Zdenka Primožič 22. 9. 2024 dopolnila Opis s pesmijo Toneta Pavčka. M. Kermavnar, 23.9.2024, na osnovi fotografij in besedila na spomeniku spremenil Status spomenika na neobiskan, popravil povezave tako, da delujejo in dodal katastrske podatke. Dodal slike in seznam skulptur. M. Hladnik 2. 10. 2024 Združil podvojena zapisa M. Hladnik 4. 10. 2024
Spominske plošče, skulpture
Tišina
K.o.. 121-PETANJCI, št.parc.: 1129
1959
Padli delavci in delavke Eiflerja

Spominska plošča je posvečena 17 padlim delavkam in delavcem obrata Eifler, ki se je po vojni preoblikoval v Tovarno dekorativnih tkanin. Svečano je bila odkrita 20. oktobra 1946.

Na beli marmornati plošči je vklesan seznam imen padlih, ob njem pa podoba smrtno ranjenega partizana. Plošča je vdelana v okvir v obliki Triglava, vrh katerega je peterokraka zvezda.

Viri:

Špacapanova, "Ljubljana", Ljudska pravica, 24. 10. 1946, str. 6 (povezava).

"V spomin in opomin", Zbor volivcev, 10. 6. 1961, str. 9 (povezava).

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 15.

Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 134-135. 

Dunajska cesta 65, Ljubljana. Na stavbi Krke na levi strani ceste v smeri ven iz mesta.

         KOT ŽRTVE STE PADLI

               V BORBI ZA NAS

DRAGAR REZKA     NOVOTNY ANTON

FILIPIČ FRANC        RIJAVEC FRANC

JERIN MARIJA         ROTAR RUDOLF

                                 SKRT IVAN

KOVAČ MARIJA       SMOLINSKY MILA

KӦRNER OTMAR    STRAH TONE

KRNEL TONE           ŠTUPAR CENE

KROUPA IVAN          ZAJC IVAN

LUTMAN MAKS        ŽIBERNA BORIS

                     1941 - 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 16. 7. 2017, dopolnil Ivan Smiljanić 23. 4. 2025
15.6.2023. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
4661
LJUBLJANA-Spomenik padlim žrtvam v NOB

Na vogalu Einspielerjeve in Staničeve ulice je postavljeno spominsko obeležje, ki je tako zlito z okolico, da se kar spregleda. Spodnji rob, ki je izdelan iz obdelanih kamnitih blokov globine 30 in višine 40 cm, kateri oblikujejo polkrožno zaključen del s polmerom 6 m. Na dvignjenem platoju so zasajene trajnice in okrasno grmičevje, ki se v ozadju zaključuje s kamnito ograjo v enakem stilu. Na sredini je razširjen del širine 80 in višine 170 cm, pred njim stoji kamnita vaza višine 150 cm in na njenem robu zapis PADLIM ŽRTVAM V NOB.

Spomenik z imeni 22 padlih v NOV, ustreljenih talcev in umrlih v koncentracijskih taboriščih; delo kiparja Borisa Kalina, odkrito leta 1948. 

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 17.

Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 134.

EŠD 22845

Z Dunajske v smeri proti centru se zavije desno na Einspielerjevi 14 ter peljemo do križišča s Staničevo.

 PADLIM ŽRTVAM

       V NOB

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 31. oktober 2019, dop. M. Hladnik 13. 4. 2020 S.Gradišnik, 23.3.2022.
10.4.2022. 00:00
Slika obnovljenega spomenika M. Luštrek 10. 4. 2022 -- M. Hladnik 10. 4. 2022
Spomenik
Ljubljana
953
Padlim za svobodo, Nova vas nad Dragonjo

Štiristrana piramida iz sivobelega istrskega kamna z močno posnetimi spodnjimi robovi. Podstavek iz grobo obdelanega kamna na treh betonskih štirioglatih ploščah, ki sestavljajo stopnice. Obdan z ograjo.

Na sliki-3 je spomenik 9. 4. 2012, pred obnovo.

EŠD 7215

JSNP 148: spomenik je bil odkrit 19. 5. 1946 (M. Hladnik 26. 4. 2021)

Spomenik se nahaja dobrih 150 m od samega centra Nove vasi v smeri Puče,Šmarje na desni strani ceste v manjšem parku pod veliko cedro.Spomenik s podstavkom in ploščami kompletno obnovljen v letu 2014 iz občinskega proračuna.Ureditev tudi kortikulturna ureditev parka.

Spredaj:

PADLI ZA SVOBODO

GRIŽON MATIJA PADEL JUNIJA 1944

PUCER RIHARD PADEL MAREC 1945

SLAVA JIM

Leva stran:

TALCI UMORJENI OD NACIFAŠIZMA DNE 2.10.1943

ROJAC MATIJA

BOLČIČ FRANC

GRIŽON ALBIN

PUCER JOŽEF

PERIČ IVAN

SLAVA JIM

Na desni strani:

POGREŠANI V NEMČIJI

PRODAN IVAN

GRIŽON VIKTOR

PADLI V ITALIJANSKI VOJSKI

PUCER ANGEL

GRIŽON ANTON

SLAVA JIM

Obstoječi spomeniki
Česnik Bojan, 13.2.2017 D.Divjak 27.10.2023
27.10.2023. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 27.10.2023 M.Kermavnar, 30.10.2024, dodal fotografiji 4/4 in 4/5 Zdenke Primožič.
spomenik na podstavku
Piran
K. o. 2634 NOVA VAS, parc. št. 2077
4606
(12) Grob neznanega borca XIV. divizije, kmetija Turnšek

  Plošča je posvečena neznanemu partizanu, ki je bil ubit na tem mestu in je bil zadnja  žrtev od sedemdesetih ki so za vedno obležali na Paškem Kozjaku med pohodom XIV. divizije na Štajersko leta 1944.

Sedanja skromna plošča v kovinskem okvirju je nadomestila pokončni spomenik, ki je stal tem mestu.

Opis dogodka:

... Zadnji je reko Pako prekoračil Ivan Samsa, ki je hotel pri Drenu (Turnšku) rešiti napol zmrznjenega borca Bračičeve brigade. Nacejal ga je z mlekom, pa je šlo več po bradi kakor v usta, nakar ga je spravil na mulo, ki pa se je strmila. Med tem opravilom je zadnji hip zagledal Nemce. Ni mu kazalo drugega, kakor da je mulo in onemoglega prepustil sovražnikom, sam pa urno nabrusil podplate...(Franci Strle-Tomšičeva brigada).

Blizu kmetije Turnšek, Paka pri Velenju, št. 57. Spominska plošča je ob cesti med dvema hišama pri hiši Paka pri Velenju 57C.

       NA TEM MESTU JE BIL 

       L. 1944 OD NEMŠKIH

FAŠISTOV UBIT NEPOZNANI 

       BOREC XIV. DIVIZIJE. 

      ŽIVLJENJE JE DAL ZA 

          NAŠO SVOBODO. 

                SLAVA MU!

Obstoječi spomeniki
Stanislav Gradišnik, oktober 2019
24.4.2025. 00:00
S.Gradišnik, 27. 9. 2023, črke na spomeniku so bile obnovljene novembra 2022. M.Kermavnar, 24. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dodal fotografijo 3/2, popravil lokacijo zvezdice na zemljevidu, popravil opis lokacije, Tip spomenika spremenil v ploščo in v dogovoru s popisovalcem preuredil Opis.
Spominska plošča
Velenje, Partizanski spomeniki št.12
K. o. 0953 PAKA, parc. št. 370/12
9610
Celje, pokopališče, Brili Zvonimir

.
»Žrtve fašističnega nasilja 1941–1945, Območje Brestanice […] 
ZVONKO BRILI, sin Jožeta, je bil rojen 15. januarja 1921 v Brestanici v družini poštnega uslužbenca. po poklicu je bil strojni tehnik.
Zaradi aktivnega in organiziranega dela v NOV je bil 7. julija 1942 aretiran. Zaprt je bil v Celju, Salzburgu in v Berlinu, kjer so ga nečloveško mučili. 9. 10. 1944 so ga v Berlinu usmrtili.«

  • Šribar Slavko, Škaler Stanko, Padli v ognju revolucije, Krško: Zveza ZB NOV občine Krško, 1971, str. 200.
Mestno pokopališče Celje, desno od poslovilnih vežic, nekaj vrst od pokopališkega vhoda. Natančnejšo lokacijo bo še treba določiti. Zvezdica je postavljena približno.

[križ, reliefna podoba Kristusove glave]

                                BRILI
ZVONIMIR   * 15. 1. 1921     +  9. 10. 1944
                                                  V BERLINU

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, po predlogi Zdenke Primožič
24.4.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Celje
K. o. 1082 TEHARJE, parc. št. 837