Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
4091
Grob neznanih vojakov, pokopališče Svibno

Grob padlima borcema Cankarjevega bataljona, ki sta padla jeseni 1943

Vaško pokopališče pri Župnijski cerkvi sv. Križa, Svibno

TUKAJ POČIVATA DVA NEZNANA PARTIZANA

KI STA V LETU 1943 DAROVALA SVOJA

ŽIVLJENJA ZA NAŠO SVOBODO

                                                   ZZB NOV RADEČE

Kravogel Blaž, Radeče 8.5.2019
Grob(išče)
Radeče
KO Svibno, katastrska št. 799/1
1592
Spominsko znamenje na Štengah pod Peco

Na iz skal oblikovanem spomeniku na Štengah pod Peco je v bližini stare karavle pritrjena spominska plošča borcem VOS in kurirjem 4.VDV bataljona.

Spominsko znamenje so odkrili 18. oktobra 1987

Iz Mežice vodi cesta proti Mejnemu prehodu Reht. Malo pred vrhom je odcep levo s smerokazom Peca. Od tu peljemo do vrha kjer stoji na levi strani nad cesto spomenik. Od tod dalje vodijta dve cesti . Prva gre desno proti Peci, druga bolj naravnost pa vodi v smeri Pikovo in naprej v Mušenik pri Črni na Koroškem.

NA OBMOČJU POD PECO SO PADLI

BORCI VOS-OF IN VDV

1944 -1945

STANKO ŽAK - ZVONE

IVAN KLANČNIK - STOJAN

FRANJO MODREJ

IVAN VAJDL

FRANC ŽAK - BRANKO

PARTIZAN JOCO

ALBERT PLAZNIK - SAŠO

FRANC ŠPEH

FRANJO TURK

ZA MIR IN SVOBODO

ZA SREČO BODOČIH RODOV

ŽR. 37

Obstoječi spomeniki
Alojz Ovnič, 20. april 2017
25.9.2022. 00:00
Obisk sept. 2022 M. Luštrek. Prestavil s karavle Terčevo na pravo lokacijo prelaza Štenge. marec 23 bb
Iz skale oblikovan spomenik z dvema ploščama.
Črna na Koroškem
5451
MARKOVCI-Spomenik padlim borcem

Na pokopališču v Markovcih je pokopanih šest borcev iz občine Markovci, ki so padli v bojih v Bratislavcih 6. februarja 1945. Nagrobni spomenik je naročil odbor Zveze borcev Markovci leta 1948, izdelal pa ga je kamnosek Gaiser iz Ptuja. Vir-slika in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Verjetno gre za napako na spomeniku, ki omenja Bratislavce kot kraj smrti.

557-Vodnik

Na pokopališču Markovci.

     Tukaj počivajo

       Legvart Marija- Nataša

  roj.4.1.1916

       Gašparič Marija - Dragica

roj.3.12.1923

  Fajs Sonja - Majda

roj. 19.11.1926

  Golob Franc - Zvonko 

roj. 23.6.1925

Petrovič Konrad - Jurek

roj. 5.2.1905

Jurkovič Andrej - Lojzek

roj. 2.2.1922

.

   Padli v Braslavcih 9.2.1945

    Naj počivajo v miru.

Neobiskani spomeniki
D.Divjak, 25.april 2020
25.4.2020. 00:00
20.9.2025. 05:09
MARKOVCI
k.O.: 417-MARKOVCI, št.parc.: 500/1
156
Kranj - Spominski park pri cerkvi Sv. Martina v Stražišču

Gre za večdelni spomenik, sestavljen iz betonskega stolpiča, ki ga obdaja betonski polkrog z imeni padlih, poleg pa je še 7 kamnitih blokov z imeni padlih. Vse je umeščeno v lepo urejen spominski park.

Spominski park je bil odprt 1980. Osrednji del parka temelji na grobišču šestdesetih žrtev. Načrt za park je izdelal arhitekt Klemen Kobal, hortikulturno ureditev pa je zasnoval Miha Ogorevc.

Ob vhodu v park je zapisano:

NA TEM KRAJU JE BILO OD 1972. DO 1965. LETA POKOPALIŠČE.

VSEM PADLIM V NOB IN OSTALIM TU POKOPANIM JE BIL 21. 6. 1980 ODPRT SPOMINSKI PARK.

KRAJEVNA SKUPNOST STRAŽIŠČE

EŠD 27944

V parku ob cerkvi sv. Martina v Stražišču (Kranj). Hiša v bližini: Škofjeloška cesta 16

IZ TREPLJENJA

PRELITE KRVI

SE NAROD JE DVIGNIL

K SVOBODI

VAM BRATJE PA

PESEM LJUBEZNI DONI

IN VEČNA ZAHVALA

VAM BODI

135 ŽRTVAM

1941-1945

KRAJANI 1980

.

Na polkrožni plošči v 9 stopničastih vrstah sledijo imena padlih z letnicami rojstva in smrti

NA TEM KRAJU JE POKOPANIH 60 ŽRTEV FAŠIZMA

BAJŽELJ JANEZ   1890 - 1945      BENEDIČIČ ALBIN   1921 - 1945     BENEDIČIČ AVGUŠTIN   1921 - 1944     BENEDIK JANEZ   1902 - 1945     BENEDIK STANISLAV   1920 - 1943     BENEDIK VINKO   1903 - 1944

BENEDIK ZDRAVKO   1920 - 1944     BURGAR NIKOLAJ   1923 - 1943     DEMŠAR JANKO   1910 - 1944     ERŽEN FRANC   1915 - 1944     GROS ANTON   1912 - 1945     GROS MARIJA   1919 - 1943     HAFNER LEOPOLD   1910 - 1941

HLEBCE FRANCI   1915 - 1944     HOMAN VIKTOR   1911 - 1942     HRIBAR MILAN   1923 - 1944     JEŠE FRANC   1894 - 1944     KALAN JOŽE   1927 - 1944     KAVČIČ DOROTEJ   1915 - 1945     KAVČNIK MIRKO   1922 - 1944

KMETIČ KOCIAN   1912 - 1944     KODRAN ANGELCA   1927 - 1945     KORDEŽ LUDVIK   1919 - 1943     KOVAČIČ IVAN   1916 - 1942     KREK ALOJZ   1907 - 1942     KRISTAN EVGEN   1009 - 1944     KUCLER STANISLAV   1923 - 1945

KUNSTELJ VALENTIN   1922 - 1945     LAKOTA MARIJA   1894 - 1944     LEBAR GABRIJEL   1904 - 1945     MACEFA FRANC   1907 - 1944      MESEC LEOPOLD   1924 - 1945     MIHELIČ PETER   1902 - 1945     MLINAR ANTON 1919 - 1944

OGRIN STANKO   1931 - 1945     OMAN JOŽE   1922 - 1944     PERDAN JOŽE   1900 - 1945     POGAČNIK LUDVIK   1918 - 1944     POTOKAR ANTON   1913 - 1944     PRISTAVEC JAKOB   1909 - 1945     RAHONC VALENTIN   1904 - 1944

RAZLOŽNIK JAKOB   1909 - 1944     RESMAN MARIJA   1917 - 1942     ROT DALIBOR   1920 - 1945     ROZMAN JANEZ   1880 - 1943     SKOK VILKO   191 - 1944     SNEDIC VINKO   1925 - 1945     ŠIŠKA JOŽE   1884 - 1942

ŠKOBRNE IVAN   1924 - 1944     ŠTEFANČIČ ŠTEFANIJA   1916 - 1944     ŠTEMBERGER IVAN   1906 - 1944     TOMAZIN JAKOB   1914 - 1945     TOMINC FRANJO   1913 - 1944     VEHOVEC JOŽE   1911 - 1945

VIDMAR IVAN   1922 - 1945     VILFAN PAVEL   1919 - 1945     VOLČIČ MIRKO   1919 - 1944     VREČEK FRANC   1924 - 1944                             NEZNANI BOREC

.

Samostojen blok:

NA TEM KRAJU JE BILO

OD 1742. DO 1965. LETA

POKOPALIŠČE

VSEM PADLIM V NOB

IN VSEM OSTALIM TU

POKOPANIH JE BIL

21. 6. 1980 ODPRT

SPOMINSKI PARK

                       KRAJEVNA SKUPNOST

                       STRAŽIŠČE

.

Ob strani v 2 vrstah stoji po 3 in 5 blokov s tremi stranicami, na katerih so vklesana imena umrlih. Vertikani napisi po robovih:

O    K     T            I      V       B                 U    T

M    O    A            Z              O                 M    A

A     T     L            K              R                 O    B

H           C            R              B                 R    O

N            I             V              I                  J     R

I                            A                                 E     I

L                           V                                 N    Š

I                            E                                 I     Č

                             L                                        I

                             I                                  V    H 

.

skupina petih blokov

vertikalni napis s čela bloka: IZKRVAVELI V BORBI

ALIČ IVAN

ARKO SLAVKO

BAJŽELJ ŠTEFAN

BENEDIK JANEZ

BENEDIK VINKO

BENEDIK ZDRAVKO

BERNIK FRANC

BIČEK HENRIK

BRUS MILAN

CVIKL ANICA

DOLENC PETER

DOLENC .............

DIDJORDJEVIĆ MANOJLO

ERJAVEC VLADIMIR

FABJAN JOŽE

FATUR FRANC

GAŠPERŠIČ JANEZ

GROS ANTON

HAFNER FRANC

HLEBCE FRANC

JELOVČAN FRANC

KACIN IVAN

KAVČIČ DOROTEJ

KAVČIČ FRANC

KAVČIČ MIRKO

KMETIČ KOCJAN

KOČEVAR ALOJZ

KODRAN ANGELCA

KOVAČIČ IVAN - OČE

KOVAČIČ IVAN - SIN

KRAGULJ DJURO

KRISTAN EVGEN

KRIŽNAR FRANC

KUNSTELJ VALENTIN

LEBAR GABRIJEL

LUZNAR VLADO

MACEFAT FRANC

MEŽEK MATEVŽ

MIHELIČ PETER

MOČNIK IVAN

.

NARTNIK ANTON

OMAN JOŽE

PERDAN JOŽE

PODLESNIK NIKO

POGAČNIK LUDVIK

POTOKAR ANTON

POTREBUJEŠ FRANC

POTREBUJEŠ JURIJ

PRESTOR FRANC

PRISTOV JAKOB

RAPE VLADIMIR

RAZLOŽNIK JAKOB

ROZMAN MAKS

SKOK VILKO

STANIČ RUDI

SUŠNIK IVAN

ŠNAJDR MIRKO

TAVČAR IVAN

TAVČAR IVAN

TIRINGER FRANC

TOMAZIN JAKOB

TOMINC EDVARD

.

TOMINC FRANJO

TOMINC IVAN

TURK JOŽE

UDOVIČ SLAVKA

VOLČIČ MIRKO

VREČEK FRANC

ZALETEL ANTON

ŽIKA RASTOSLAVA

ŽGAVEC IVAN

.

vertikalni napis s čela bloka: UMRLI V TABORIŠČIH

BAJŽELJ PAVEL

BEČAN IVAN

BENEDIK JANEZ

GROS MARJAN

HOMAN VIKTOR

HRIBAR FRANC

JENKO ALBIN

KAVČIČ IVANKA

K......SOVAC MILE

KRAMAR JOŽE

KRMELJ MATEVŽ

.

LAMPE PAVEL

OGRIZEK LUDVIK

OMAN LUDVIK

RAJGELJ ŠTEFAN

SELJAK PAVLA

ŠIŠKA JOŽE

vertikalni napis na bloku: OSTALE ŽRTVE

BAJŽEL JANEZ

JEREB JOŽE

JEŠE FRANC

KOČKO BOGDAN

KRIŽNAR ANTON

LAKOTA MARIJA

.

skupina treh blokov

vertikalni napis napis s čela bloka: OMAHNILI KOT TALCI

BENČAN VIKTOR

BENEDIK FRANC

BENEDIK JOŽE

CARL JOŽE

DOBELŠEK RUDI

DRAGAR REZKA

DRČA IVAN

DRNOVŠEK LOJZE

ERŽEN FRANC

.

FRLIČ PAVLA

GANTAR PAVEL

HAFNER FRANC

HAFNER MARIJA - MATI

HAFNER MARIJA - HČIH

LEBCE JOŽE

JUGOVIC BLAŽ

KAVČIČ ANTON

KREK ALOJZ

KRIŽNAR ROZI

.

KUKOVIČ MARTIN

KUTIN ANDREJ

MIKLAVČIČ ANDREJ

PINTAR RUDOLF

PROSEN JANEZ

RAKAR FRANC

RIBIČ MARJAN

SELJAK LUCIJAN

STANOVNIK ANTON

ŠIŠKA ALFONZ

ŠIŠKA ALOJZ

ŠIŠKA JOŽE

ŠTEMBERGER LUDVIK

TRILER SLAVKO

TROJAR FRANC

ZLATNAR MILAN

ŽIROVNIK IVAN

ŽEŠKO JOŽE

ŽVAB RADOSLAV

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik nedokončano
M. Kermavnar, 23.5.2022, združil dva zapisa v enega, ohranil vse fotografije in dodal fotografije 4/2 do 4/5 M. Kermavnar, 3.11.2022, z imeni dopolnil napis na spomeniku
Kranj
2131 STRAŽIŠČE, 1185/4
1276
Spominsko obeležje Francu Svetini, Žirovnica 97

V Žirovnici  97 je bil prvi sestanek OF na tem območju. Tu je bil doma eden prvih organizatorjev OF Franc Svetina, ki so ga Nemci ustrelili kot talca 19. 4. 1942.

Datum odkritja: 4. 7. 1958.

Viri:

EŠD 5438
Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice.

Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207.

Fotografije: Marko Gričar.

Žirovnica v smeri Begunj, pri hišni številki 85 (pred pizzerijo Morena) desno 300m.

OF
V TEJ HIŠI SE JE VRŠIL
PRVI SESTANEK OF LETA 1941
TEGA PODROČJA
ORGANIZATOR
SVETINA FRANC
PADEL KOT TALEC 1942
ZB ŽIROVNICA

Obstoječi spomeniki
Marko Gričar, 31. 3. 2017.
Bronasta plošča na steni stanovanjske hiše.
Žirovnica
k. o.: Žirovnica; Skrbnik: ZB Žirovnica
5524
Tabor

Dve marmorni plošči z vklesanimi imeni in rojstnimi podatki padlih v NOB.  Pred stavbo sta še dva spomenika s kipoma.

EŠD 10464

V stavbi je tudi plošča heroju Konradu Žilniku-Slobodanu, ki je bila pred premestitvijo na njegovi rojstni hiši v sosednji Kapli. (Po podatkih in sliki Toneta Gržine.)

Doprsni kip Konrada Žilnika s fotografije 4/4 je postavljen v parku herojev v Nišu-Srbija

 

Tabor 25, ob vhodu v Dom krajanov.

     1. plastika

DALJAVE IN ZASEDE
PREMAGAL JE KURIR
SKOZ SUŽENJSTVA TEMO
PRINESEL JE BESEDE
SVOBODA - MIR!

.

     2. plastika:

IZ TE ZEMLJE ZRASEL
NA NJEJ GARAL
SE ZANJO BORIL
ZA NJENO SVOBODO ŽIVLJENJE DAL

.

     napis nad vrati:

ŽRTVAM NARODNO OSVOBODILNE VOJNE

                        1941 - 1945

.

     plošča levo od vrat:

BUKOVEC FRANC     ROJ.   1917 - 1943

BUKOVEC VIKTOR       "        1915 - 1942

CESTNIK VINKO           "        1925 - 1942

CUKALA MARIJA           "        1897 - 1943

CUKALA MILKO             "        1913 - 1942

ČANČAR MIHA              "        1902 - 1945

DOLAR LEOPOLD         "        1927 - 1944

DROBEŽ FRANC           "        1912 - 1942

DROBEŽ KARL              "        1918 - 1944

DRNOLŠEK LEOPOLD  "        1913 - 1943

EBNER RADO                "        1927 - 1944

GROBLER MARIJA        "        1922 - 1945

GROBLER FRANC         "        1892 - 1942

GROBLER MATIJA         "        1876 - 1943

GORŠEK FLORJAN       "        1900 - 1944

GORIČAN RUDOLF       "        1913 - 1941

HANŽIČ JOŠKO             "        1902 - 1942

JURHAR FILIP                "        1909 - 1942

JURHAR RUDOLF         "        1905 - 1944

JURHAR VIKTOR           "        1913 - 1945

JUHART VINKO              "        1910 - 1944

JURJEVEC KARL           "        1912 - 1944

JESENIK FRANC            "        1900 - 1942

KRŠEN IVAN                   "        1923 - 1943

KUDER ANTON              "        1904 - 1941

KUDER CIRIL                  "        1901 - 1941

KUDER FRANC               "        1902 - 1941

KUDER ALOJZ                "        1908 - 1941

KUDER STANKO             "        1911 - 1941

KOS IZIDOR                    "        1919 - 1944

KOS FRANC                    "        1911 - 1945

KOS GREGOR                "        1904 - 1945

KOS VINKO                     "        1910 - 1945

KOS IVAN                        "        1914 - 1942

KOS CECILIJA                 "        1904 - 1942

KOS FRANČIŠKA            "        1872 - 1942

KERLE IVAN                    "        1927 - 1944

KOŠICA ANTON              "        1908 - 1944

KOZMELJ IVAN               "        1907 - 1943

KOZMELJ LEOPOLD      "        1912 - 1942

KOZMELJ IVANKA           "        1924 - 1945

KOZMELJ MILKA             "        1920 - 1942

KOZMELJ APOLONIJA    "        1895 - 1942

.

     plošča desno od vrat:

KREČA LEOPOLD        ROJ.   1907 - 1944

KOŽELJ ALBIN                "        1899  - 1944

KUMER KARL                  "        1906 - 1942

LONČAR MATILDA          "        1897 - 1942

LONČAR JOŽEFA            "        1895 - 1944

LONČAR JOŽEF              "        1863 - 1942

LONČAR FRANC             "        1895 - 1942

MARKO FRANC               "        1922 - 1945

MARZELJ ALOJZ             "        1928 - 1944

MALOVŠEK RUDOLF      "        1915 - 1944

MEŽNAR ANTON             "        1913 - 1944

MASTNAK VALENTIN      "        1889 - 1942

MATKO ŠTEFAN              "        1905 - 1944

MATKO LUDVIK               "        1919 - 1944

NOVAK FRANC                "        1909 - 1941

NOVAK LJUDMILA           "        1899 - 1944

PIRNAT JOŽEF                "        1928 - 1944

POVŠNER RUDOLF        "        1925 - 1945

PLAVŠAK LUDVIK           "        1908 - 1942

POŠEBAL ANTONIJA      "        1904 - 1944

RAJOVEC GREGOR       "        1916 - 1944

RAJOVEC FILIP              "        1906 - 1945

RIBIČ IVAN                      "        1927 - 1945

STRNAD IVAN                 "        1917 - 1945

SLAKAN JURIJ                "        1890 - 1945

ŠOŠTAR RUDOLF           "        1913 - 1944

ŠOŠTAR ANTON             "        191920 - 1941

ŠOŠTAR ALOJZIJA          "        1883 - 1942

ŠOŠTAR FERDINAND     "        1922 - 1941

ŠINKOVEC AVGUST        "        1926 - 1944

TEKAVC FILIP                  "        1925 - 1945

ZUPANČIČ ALOJZ           "        1928 - 1945

ZUPANČIČ LEOPOLD     "        1910 - 1942

ZUPANČIČ IVAN              "        1924 - 1942

ZUPANČIČ KARL             "        1878 - 1943

ZLOKARNIK IGNAC         "        1916 - 1945

ZAKONJŠEK SIMON        "        1903 - 1942

ZAKONJŠEK ANDREJ     "        1889 - 1941

ZULFIČ DRAGO               "        1915 - 1944

ZAKONJŠEK PAVLA         "        1906 - 1942

ZAKONJŠEK ANTONIJA   "        1881 - 1941

ŽUPERL FRANC               "        1919 - 1945

ŽUVNIR IGNAC                 "        1912 -1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 7. 5. 2020
31.10.2023. 00:00
20.9.2025. 05:27
S.Gradišnik, dodal fotografijo plošče in kipa Konrada Žilnika-Slobodana, 18.10.2022. M. Kermavnar, 31.10.2023, dopisal imena na ploščah
Tabor
K. o. 1009 Ojstriška vas, parc. št. 1188/8
1513
VELIKE LAŠČE - spomenik revoluciji in narodnoosvobodilnemu boju 1941 - 1945

EŠD: 26270

Spomenik ima obliko kvadrastega kamnitega stebra, velikosti 1,80 x 0,60 x 0,20 m, na katerem je zgoraj izklesan relief plamenic in zvezde, v spodnjem delu pa je v okroglo zglajeno ploskev vklesano posvetilo.

Avtor spomenika je arhitekt Vlasto Kopač, odkrili so ga 1980. leta.

V Velikih Laščah tik nad cesto ob Levstikovem trgu 1.

SPOMENIK REVOLUCIJI IN NARODNOOSVOBODILNEMU BOJU 1941 - 1945 V TEH KRAJIH

M. Hladnik 26. 7. 2013, 16. 4. 2017; T.Bizjak-19.2.18.
kamniti obelisk z napisno ploščo, memorialna dediščina
Velike Lašče
k.o. 1717, parc.št.:2138/2
3440
spominska plošča na Šoli
Plošča je postavljena na severnem zidu stare stavbe OŠ Solkan.

           [OF nad Triglavom]
                   [zvezda]
                    [morje]
          SEPTEMBER 1943

V SPOMIN NA SOLKANKE IN 
SOLKANCE, KI SO SE 
SEPTEMBRA 1943 ZBRALI NA 
TEM MESTU IN OD TOD KOT 
SESTAVNI DEL SLOVENSKE 
PARTIZANSKE VOJSKE V ČASU 
SPLOŠNE LJUDSKE VSTAJE NA 
PRIMORSKEM ODHAJALI NA 
GORIŠKO FRONTO V BOJ Z 
OKUPATORJI

            OB 60-LETNICI POSTAVILI 
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZZB NOV IN 
KRAJEVNA SKUPNOST SOLKAN – 2003

Obstoječi spomeniki
Lanko Marušič, september 2018
25.7.2024. 00:00
M. Kermavnar, 25.7.2024, dodal fotografiji 3/1 do 3/4.
spominska plošča
Nova Gorica
K. o. 2303 Solkan, parc. št. 989/15
8187
Leopold Puhar, Kranj

Pripoved sina Franca o smrti očeta Leopolda:

»Kot večina njegove družine se je med narodno osvobodilno borbo kot šestnajstletni fant priključil partizanom. Potem ko so mu izdajalci 8. maja 1945 ustrelili očeta Leopolda, znanega kamnoseka in izdelovalca mlinskih kamnov, je na dan osvoboditve, 9. maja 1945, kot prvi partizan sam vkorakal v Kranj.« (Franc Puhar – Aci, Obrazi slovenskih pokrajin)

Mestno pokopališče Kranj, H-1/3,4

             RODBINA PUHAR
           LEOPOLD *2. 2. 1883,
+8. 5. 1945 KOT ŽRTEV FAŠIZMA.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po slikah in podatkih Zdenke Primožič 31. jan. 2023
13.3.2023. 00:00
družinski nagrobniki
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
9354
Telovadnica TVD Partizan Piran
Piran, Rozmanova ulica 035
Neobiskani spomeniki
Bor1974
25.10.2024. 00:00
Telovadnica
Piran
1080
Spomenik NOB Šared - Sv. Jakob

Spomenik dvem žrtvam nemške ofenzive 2. in 3. oktobra v Istri, s katero so hoteli uničiti partizansko gibanje. Bila je zelo huda in pustila za seboj veliko žrtev in požganih hiš.

Spomenik so postavile lokalne upravna in družbeno-politične organizacije leta 1948 na mestu, kjer so bile žrtve ubite.

Sodi v skupino prvih povojnih spominskih obeležij, ki so si jih zamislili in izdelali domači mojstri - kamnoseki, zidarji...

EŠD 7258

Ob cesti Šared - Baredi, nasproti cerkvice Sv. Jakob.

       V SPOMIN PADLIM BORCEM 

IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA:

                 POROPAT ANTON  

              BRAJKOVIČ STANKO  

               BERNETIČ MARJAN

                  PADLI 2. X. 1943

           HVALEŽNO LJUDSTVO 

          SE VAS BO SPOMINJALO

 SMRT FAŠIZMU - SVOBODA NARODU

Vlasta Beltram, 6. 3. 2017
Stoječe obeležje
Izola
2715 CETORE, 2947/13
6011
Brde pri Šentjurju
Pomniki NOB vabijo v Šentjur
Novakova gorca, Brda pri Šentjurju.

V tej zidanici so Novakovi oskrbovali 1. celjsko četo, ki se je tu sestajala leta 1941. Osnovna organizacija ZB Šentjur

Uničeni spomeniki
M. Hladnik S.Gradišnik,26.3.2022.
24.7.2020. 00:00
Spominska plošča je odstranjena. Nov lastnik hiše. S.Gradišnik, 26.3.2022.
Spominska plošča
Šentjur
5717
Potok, Spominska plošča KPS

Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita leta 1964) je vzidana na hiši, v kateri je bil od septembra 1944 do marca 1945 sedež oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko, zaradi česar so Nemci hišo 24. marca 1945 požgali.

Spominsko ploščo so odkrili 22. julija 1964.

Plošča je vzidana na vhodni fasadi hiše Potok 2 (Pri Ocvirku). Do Ocvirka se pride tako: V Zalem Logu zavijemo na cesto za Davčo in Cerkno. Po slabih 2 km opazimo na levi smerokaz za omenjeno domačijo. Edina hiša je na koncu 1,5 km strme asfaltne ceste.

V TEJ HIŠI JE BIL,

OBLASTNI KOMITE KPS,

ZA GORENJSKO OD 18. IX. 1944

DO 23. III. 1945 OKUPATOR JE,

HIŠO POŽGAL 24. III. 1945.

Obstoječi spomeniki
Spremembe, dopolnila, popravki: povezava na Geopedia.Vorld ne deluje. Dodal en presledek med _ in x , da se vidi celoten tekst zapisa, ker je povezava drugače predolga. MKER
M. Kermavnar, Lado Nikšič 22. 5. 2020
19.12.2021. 00:00
20.9.2025. 05:44
Spomladi 1944 je pri Ocvirku v Davči nastala terenska apoteka, ki je kasneje dobila ime Sever in se je s kratico imenovala TAS. Ustanovil in vodil jo je Ivan Toporiš. Oskrbovala je bolnišnico nad Podlonkom, SVPB Franja in centralno apoteko korpusa, ki je bila pri Gačniku nad Dolenjo Trebušo. TAS se je v glavnem oskrbovala v Kranju v lekarnah Rauh in Šavnik. Več pošiljk je prišlo tudi iz lekarne v Št. Vidu ob Glini na Koroškem, nekaj z Dunaja, ena pa celo iz Prage. TAS se je (po še ne preverjenih podatkih) kasneje preselila od Ocvirka k Špehovi domačiji. V začetku marca 1945 (pravilno 3. januarja) so domobranci iz posadke pri Sv. Križu ujeli Ivana Toporiša in dva spremljevalca, jim zaplenili sanitetni material, ki so ga nesli od Jamnika ter jih pri cerkvi v Lajšah zverinsko ubili. Po likvidaciji te domobranske zločinske postojanke se je promet na tej poti živahno obnovil. Po viru: Loški razgledi (Ciril Zupanc, Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1943-1945,str. 243), podatke priskrbel Franc Podnar, tu zabeležil Lado Nikšič, 27. 1. 2021, glej tudi https://www.geopedia.world/#T281_F2518:152_ x1577368.1584365424_y5817646.5458045965_s13_b362 Slike in besedilo na plošči J&M Luštrek 19. 12. 2021
Spominska plošča
Železniki
K. o. 2072 Zali Log, parc. št. *75
5224
SV.VID (ŽILCE) - spomenik žrtvam FN iz Velikih Blok in Radleka

Spomenik ustreljenim talcem je izdelan iz svetlega marmorja, sestavljajo ga talne plošče s tremi napisi ter iz pokončnega dela. Leva stran, z napisi imen in priimkov talcev  iz Velikih Blok ter desna stran z imeni in priimko talcev iz Radleka. V sredini je steber, ki na stranskih površinah nosi stlizirane veje. Levo in desno sta ob spomeniku dve omoriki.

https://obelezja.wordpress.com/2018/03/14/sv-vid-pokopalisce-spomenik/foto Miloš Toni

V središču naselja je ob cerkvi pokopališče. Obeležje je na desni strani od vhoda na pokopališče, tik ob zidu..

Leva talna plošča       srednja plošča        desna talna plošča

 USTRELJENI               ŽRTVAM                 USTRELJENI 

         30.                  ITALIJANSKEGA             13.   

   JULIJA                 OKUPATORJA            AVGUSTA 

       1942                        PADLIM                    1942  

       PRI                    ZA SVOBODO               PRI     

      VASI                  SLOVENSKEGA            VASI

VELIKE BLOKE           NARODA                RADLEK

        .

Leva stran spomenika

MARTIN

HRIBLJAN

ANTON 

HITI

JOŽE 

PERHAJ

JANEZ

ROT

ANDREJ

RUPAR

ALOJZ 

ŠTRUKELJ

ANTON

ZALAR

JOŽE 

ZALAR

      .

Desna stran spomenika

LUDVIK

HITI

ANTON

INTIHAR

JANEZ

IVANČIČ

FRANC

KOROŠEC

JANEZ

KOROŠEC

JOŽE

MAČEK

FRANC

MEDEN

ALOJZIJ

MILAVEC

ALOJZ

OLHOFER

JOŽE

STRLE

ANTON

ŠIVEC

FRANC

ŠIVEC

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 5.april 2020, dopolnila T.Bizjak in P. Strajnar 15.9.2020
5.4.2020. 00:00
kamen, beton - grobišče,nagrobnik
Cerknica
k.o.:1654 - Žilce, št.parc.:*7
8106
Lož , grob partizana Jožeta Mlakarja

Jože Marolt je bl rojen 27. julija 1928 in je ob začetku vojne imel 13 let. Septembra 1943 je odšel v partizane. Mati Ana je bila kuharica v rajonskem odboru  v Loški dolini in je mladi Jože ob vstopu v partizane bil takoj vključen v enoto VDV, katere sedež je bil v Pudobu, kasneje v Osilnici. Ves ta čas je bil intendant. 27. februarja 1945 se je po opravljeni nalogi vračal iz Loške doline preko Babnega Polja v Prezid, kjer so ga v bližini pokopališča v Prezidu zadeli streli domobrancev iz smeri Vražjega vrtca. Ranjen v nogo se je umikal mimo hiš v bližnji gozd, toda domobranci so mu sledili. Branil se je , dokler je imel strelivo, nato so ga ujeli in kruto zaklali.

Kot intendant je moral redno poročati v štab VDV, ki se je nahajal v območju Gorskega Kotarja. Ker ni bilo več njegovih poročil, so ga nadrejeni (Bine Logar iz Logatca) najprej iskali doma, v Ložu. Ker se tudi domačim ni javil, so predvidevali, da je padel. Mati je začela poizvedovati o njegovih zadnjih dnheh in sledila informacijam od Iga vasi, Babnega Polja do Prezida.. Tu je od domačinov izvedela, da se je mlad, ranjen partizan umikal v gozd pred domobranci. malo kasneje se je slišalo streljanje, nato le še tišino. Vaščani so materi Ani pokazali smer Jožetovega umika. takrat je bil z njo nejn mlajši sin, 11-letni Ivan. Ker so se domobranci še zadrževali v okolici Pezida, so malega Ivana vaščani skrili v klet med krompir. Mati je nato sama odšla v gozd in našla mrtvega sina. To je bilo 14. marca 1945. Bližnji Čabar je takrat bil že osvobojen.

Domačini Babnega Polja so ga prepeljali v svojo cerkvico in od tu esta ga stric Matevž Mlakar in mladoletni Jernej Zabukovec peljala proti Ložu. Na pudobskem mostu jih je ustavila skupina domobrancev, med njimi Miro Kraševec-Kukec. Zahteval je, da odpreta krsto in se po ogledu pohvalil, da so "tega" ubili že pred 14 dnevi v Prezidu. Takrat že delujoča komisija za vojne zločine je dokumentirala Jožetovo smrt s fotografijo v Babnem Polju. Iz nje je razvidno, kako so ga umorili. Potrjeno je, da ga je umorila "Črna roka", ki jo je vodil Kukec.

Jože je bil pokopan na pokopališču v Ložu.

Vir: V spomin mlademu partizanu Jožetu Mlakareju, Obrh, 2016, št 1, str.42

https://obelezja.wordpress.com/2023/01/23/loz-pokopalisce-mlakar-joze/Avtor: Miloš Toni

Na lokalnem pokopališču v desnem vogalu ob samem zidu pokopališča.

M L A K A R

KOLARJEVI

JOŽE          1928 - 1945

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 17.2.2023
17.2.2023. 00:00
Grob(išče)
Loška dolina
Na lokalnem pokopališču v desnem vogalu ob samem zidu pokopališča.
7162
Stražarsko mesto na Pugledu

STRAŽARSKO MESTO št. 1:   iz smeri Podlipoglav proti vrhu   TIP: betonski podstavek in plošča   

STRAŽARSKO MESTO št. 2:   varovalo dostop iz smeri Lipoglav   in mesto bojev 23. 3. 42 II. štajerskega bataljona proti fašistom.   TIP: betonski podstavek in plošča  

Vir: ZB Sostro

V strmini 250 m Z od spomenika na Pugledu. 46,010N 14,633E

[zvezda] STRAŽARSKO MESTO
ŠT. 1 KI JE VAROVALO DOHOD 
IZ SMERI PODLIPOGLAVA.
ODBOR II. PO NOV 1976

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 28. 1. 2022
27.4.2025. 00:00
Dodal fotografiji Franca Štibernika. M. Hladnik 15. 4. 2022
plošče
Ljubljana
K. o. 1775 SOSTRO, parc. št. 1012
6905
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.42

Na zemljevidu MOL ima steber številko 38.

Pri odcepu poti proti spomeniku v Gramozni jami, Žale, Ljubljana.

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE VEDROG

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po posnetkih in podatkih Mojce Župančič.
19.9.2023. 00:00
Na zemljevidu PST je to 37. ali 38. steber. M. Kermavnar, 19.9.2023, dodal fotografiji 2 in 3/1
Betonski steber
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 565/4
216
Spomenik Janku Puclju-Cenetu

Blizu Golobovih, pod Jančetovo hišo, je zaradi nemške zasede izpeljan uboj mladega ilegalca iz Kranja, Janka Puclja-Ceneta.  

Kamnito spominsko znamenje je bilo odkrito 20. junija 1985.

VIRI: KS Struževo, zbornik

EŠD: 21470, memorialna dediščina

Ob cesti v Struževem pri Kranju, pod Jančetovo hišo, blizu Golobovih.

JANKO PUCELJ-CENE

ČLAN OKROŽNEGA

KOMITEJA KPS KRANJ

PADEL V STRUŽEVEM

10. 12. 1942

KS STRUŽEVO 

Obstoječi spomeniki
Franc Kozina in Ladislav Nikšič
M. Kermavnar, 12.5.2023, dodal fotografijo 3/1 in uredil status
granitni blok
Kranj
2098 STRUŽEVO, 84/1
9080
Zapor Porte Azzuro, Livorno(Forte Longone)

Geslo: zapor123, nedokončano123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak, 16.5.2024
5808
Kapelski Vrh, spomenik padlim borcem v NOV in žrtvam fašizma

Prebivalci Kapelskega vrha in okolice so se v precejšnjem številu priključili borcem za svobodo. To nam dokazuje velik krvni davek, ki so ga žrtvovali prebivalci teh krajev. V bivši občini je izgubilo življenje skupaj 39 ljudi, od tega jih je 13 padlo, 26 pa jih je bilo ustreljenih kot talcev. Večina talcev je bila ustreljenih na domačih tleh, to je v Slovenskih goricah. Največ ljudi je žrtvovala vas Hrastje Mota in sicer 9, iz Očeslavcev pa jih je bilo 7. Največ so jih ubili zadnje leto vojne, to je spomladi 1945. Spomenik je bil odkrit leta 1954.

Spomenik je bil preseljen na pokopališče Kapelski Vrh.

V središču naselja, ob parkirišču je manjši park s spomenikom, v bližini je trgovina Mercator.

VSI TIHI MRTVI
                     VSEPOVSOD TROHNITE-
             A BOLJ KOT SONCE MLADO
                      V NAS ŽIVITE!             .
.

          ŽRTVAM NOB IZ BIVŠE RADENSKE 
          OBČINE 1941 - 1945             

.
BORCI             
.
JURKOVIČ JANKO-JOVO, TURJANCI                1906-1945
TALANYI JOŽEK-JANEZ, KAPELA                      1922-1945
TANTAŠA ANTON, HRASTJE MOTA                   1928-1944
ŠTRAJHER MILAN, HRASTJE MOTA                 1924-1944
RANTAŠA ANTON, HRASTJE MOTA                  1919-1945
ŽINKOVIČ JOŽE, JANŽEV VRH                          1919-1944
POŠTRAK FRANC, KAPELSKI VRH                   1913-1944
ŠTELCER IVAN, MURŠČAK                                1927-1945
PIHLER FELIK, OČESLAVCI                                1919-1945
KLEMENČIČ FRANC, RAČKI VRH                      1914-1941
ŠANDOR KAREL, RIHTAROVCI                          1925-1945
HORVAT ALOJZ, TURJANCI                                1925-1945
GRUŠKOVNJAK IGNAC, TURJANSKI VRH        1910-1944
.
TALCI             
.
STRANŠAK TONČEK-MILAN, KAPELA               1912-1944
SERŠEN RUDI, KAPELA-VERŽEJ                       1915-1944
ANTOLIN FRANC, HRASTJE MOTA                    1908-1945
CIGUT JANEZ, HRASTJE MOTA                         1914-1945
DOMANJKO FRANC, HRASTJE MOTA               1920-1945
GOLNAR ALOJZ, HRASTJE MOTA                      1920-1945
JURKOVIČ JANKO, HRASTJE MOTA                  1922-1945
KRIŽANIČ VIKTOR, HRASTJE MOTA                  1912-1945
TRAJBARIČ FRANC, HRASTJE MOTA                1922-1945
JURKOVIČ JAKOB, HRAŠENSKI VRH                1925-1945
KOLMANIČ IVAN, JANŽEV VRH                          1920-1945
ZAMUDA JOŽE, JANŽEV VRH                             1908-1945
ZENGER ALOJZIJA, JANŽEV VRH                      1902-1945
ZENGER FRANC, JANŽEV VRH                          1922-1945
DOMANJKO ALOJZ, KAPELA                               1909-1945
POTOČNIK FRANC, KAPELA                               1921-1945
FERENC STANKO, MURŠČAK                            1912-1945
KOROŠEC ALOJZ, MURŠČAK                             1922-1945
BUDJA FRANC, OČESLAVCI                               1900-1945
BUDJA KAREL, OČESLAVCI                                1897-1945
KREMPL MAKS, OČESLAVCI                              1928-1945
SERŠEN FRANC, OČESLAVCI                            1889-1945
TOTH JOŽE OČESLAVCI                                     1899-1945
ZORGER MARIJA, OČESLAVCI                           1902-1945
HOLC MARTIN, PARIČNJAK                                1898-1945
HORVAT ANTON, PARIČNJAK                             1912-1945
.
            KRAJEVNI ODBOR ZB NOV SLATINA RADENCI

Uničeni spomeniki
D.Divjak 21.junij 2020 Dopolnil D.Divjak, 16. november 2020, 30. november 2020 dopolnl M. Hladnik 5. 12. 2020 S.Gradišnik, 18. 10. 2023
2.10.2024. 00:00
20.9.2025. 05:56
16.11.2020-dopolnil tekst s plošče, D.Divjak 30.11.2020-dodal posnetka, D.Divjak 5. 12. 2020 -- župan Roman Leljak je samovoljno porušil spomenik z obljubo, da ga do konca leta 2020 prestavi na drugo mesto. -- M. Hladnik po zapisniku krajevne organizacije ZB . M. Kermavnar, 6.3.2021: Do konca leta 2020 je bil spomenik preseljen na novo lokacijo manjšega parka v okviru pokopališča na Kapeli. S.Gradišnik, stara lokacija spomenika, ki je bil pozneje prestavljen na vaško pokopališče, 18.10.2023 Povezal staro in novo lokacijo spomenika M. Hladnik 2. 10. 2024
Radenci
K.o.: 202-KAPELSKI VRH, št. parc.: 291/4
9103
Nemško-italijanska meja pod Toškim Čelom

"Plošča je pritrjena na enega od podpornih stebrov za razgledni stražarski stolp. V našem lovišču vem za tri lokacije takih stolpov. Na dveh lokacijah so podporni stebri, ki so betonski, še dobro ohranjeni. Na te stebre je bila nato postavljena lesena konstrukcija stolpa." Marko Koračin 31. 5. 2024

Ob stezi s Toškega Čela proti Šentvidu, južno tik pod vrhom Kuclja (571 m). GPS: 46.0869° N, 14,4195° E (100 m južno od točke, označene na zemljevidu)

MED DRUGO SVETOVNO VOJNO
JE TOD POTEKALA UTRJENA RAZMEJITEV
MED OKUPATORJEMA SLOVENSKEGA OZEMLJA
NEMČIJO IN ITALIJO
JUNAŠKI SLOVENSKI ODPOR
PA JE PRESEGEL VSE MEJE
OB 60-LETNICI OSVOBODITVE
KRAJEVNI ORGANIZACIJI ZB
TER LOVSKI DRUŽINI
ŠENTVID-TOŠKO ČELO IN MEDVODE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po slikah in podatkih Gorana Šulerja 21. 5. 2024
27.7.2024. 00:00
Dodal posnetek in pojasnilo Marka Koračina. M. Hladnik 31. 5. 2024 Popravil lokacijo na zemljevidu po skici Gorana Šulerja in dodal posnetek s projekta Okupacijske meje. M. Hladnik 8. 5. 2024 M.Kermavnar, 27.7.2024, dodal fotografijo 3/5 in GPS koordinate Mojce Luštrek, status in katastrske podatke
plošča in ostanki utrdb
Ljubljana
K. o. 1755 Glince, parc. št. 1368
7590
Boris Kidrič, vojašnica Šentvid

Ob vhodu v upravno stavbo nekdanje vojašnice JLA v Šentvidu, ki je nosila ime po narodnem heroju Borisu Kidriču, je stal doprsni kip Borisa Kidriča. Kip je izdelal kipar Boris Kalin. Novembra 1973 (ali 1974) pa je bila odkrita še spominska plošča, delo arhitekta Vlaste Kopača.

geslo: vojska123

Štula 23, Ljubljana. Spomenik je stal ob vhodu v upravno stavbo nekdanje vojašnice Vojašnica Borisa Kidriča v Šentvidu, sedaj Škofijski zavod sv. Stanislava. M. Kermavnar, 15.3.2025, po nekaterih informacijah je spomenik shranjen v depoju vojašnice.

BORIS KIDRIČ

1912 - 1953

NARODNI HEROJ, ČLAN CENTRALNEGA KOMITEJA 

KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE,

ORGANIZATOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA,

POLITIČNI KOMISAR GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH 

PARTIZANSKIH ČET, PRVI PREDSEDNIK NARODNE VLADE 

SLOVENIJE, PREDSEDNIK GOSPODARSKEGA SVETA 

IN PREDSEDNIK PLANSKE KOMISIJE FEDERATIVNE 

LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE 

Uničeni spomeniki
D.Divjak 20.6.2022
15.3.2025. 00:00
Na Slovenski vojski pravijo, da ''Po podatkih, ki smo jih prejeli iz vojašnice Šentvid, tam ni nobenega partizanskega obeležja.'' Mojca Župančič, 2. 7. 2022 M. Kermavnar, 29.3.2024, dodal fotografijo 1 iz knjige Spomin je moč, dopisal besedilo na spomeniku in popravil lokacijo. M. Kermavnar, 15.3.2025, dopolnil lokacijo in spremenil status.
Doprsni kip
Ljubljana
1930
Spomenik skojevcem

Spomenik padlim skojevcem na Legnu je zasnoval ing.arh. Lojze Kralj. 

Spomenik je delo kiparja Janka Dolenca in posvetilno besedilo prof. Tone Turičnik.

Spomenik je postavljen v spomin mladim skojevcem iz Mislinjske doline. To je spomin namlade komuniste, vajence, dijake, ki so se srečevali v Slovenj Gradcu od dvajset do trideset let stari: najprej skupaj drsali šolske klopi, sepozneje našli v različnih osebnih in družbenih položajih in se postopoma začeli seznanjati z misijo o socialni prenovi. Tako so se pričeli združevati mladi ljudje v vrste  in za ideje komunistov v številčno neznatnih skupinicah in to so bili: Ferdo Januška, Oskar Slemenik, Ervin Mlekuž, Pavle Juvan, Franc Konečnik ter nekaj dijakov in študentov domačinov. Od leta 1937 naprej je mesto kdaj pa kdaj doživelo, da so potke čez noč bile posute s prepovedanimi komunističnimi in narodnoobrambnimi letaki. Majhna skupina mladincev je skrbela nekaj časa tudi za skriven prenos prepovedane literature in agitacijskega gradiva po Mislinjski dolini.

VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec.

Pri gostilni "Murko" ob glavni cesti Slovenj Gradec-Dravograd v smeri Kope in naselje Legen. Pri drugem odcepu na desno stoji vrtec ob njem pa spomenik skojevcem.

MLADOST IN ŽIVLJENJE 

VGRADILI SMO

V TEMELJ SVOBODE IN REVOLUCIJE

ZATE, DOMIVINA

MLADINA OSNOVNE ORGANIZACIJE

KAREL ROTOVNIK GOJKO

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 8. julij 2017
Lesena skulptura
Slovenj Gradec
Legen, 123/59, Mestna občina Slovenj Gradec
9203
Višnja Gora, pokopališče, Fabjan Ignac

Sistory navaja: Ime in priimek: Ignac Fabjan (Fabijan), Oče: NULL, Mati: Marija, Datum rojstva: 00. 00. 1889, Kraj rojstva: Gradišče, Kraj bivanja: Višnja Gora, Stara občina: Višnja Gora, Nova občina: Ivančna Gorica, Poklic (soc. status): mesarski pomočnik, Datum smrti/izginotja: 21. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: Dolgi Vodnjak, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.
.
»V začetku poletja 1942 je osvobojeno ozemlje obsegalo dejansko vse Stiško okrožje in del Grosupeljskega. Zaradi priključitve Suhe krajine in Strug se je okrožje Stična spomladi 1942 preimenovalo v okrožje Stična - Struge. […] Okrožje Stična - Struge je imelo dva rajona: rajon Stična s podrajoni Stična, Šentvid, Višnja Gora, Krka, Primskovo, Gaber ter rajon Struge s podrajoni Zagradec, Ambrus, Žvirče, Struge in Dobrepolje. Člani OO OF Stična – Struge so bili: Radko Polič, […] Nace Fabjan, […]«
(Milena Vrenčur, Ivan Križnar, V navzkrižnem ognju, Grosupeljsko in Stiško okrožje OF 1941–1945,  Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 72, 73)

»Zadnje dni maja mi je naš okrožni gospodar Nace Fabjan-Ilija predlagal zanimivo in koristno akcijo v Višnji gori. Tam se je že zmenil s Srečom Perkom in občinskim tajnikom za rekvizicijo celega preskrbovalnega magazina, v katerem je bilo okrog 17 ton živil – moke, riža, masti, olja, sladkorja, testenin, sira in drugega.«
( Radko Polič, Čudežna pomlad, Zapis osvobodilnega boja v grosupeljskem in stiškem okrožju 1941–42, I. del, Založba »Borec« v Ljubljani pri GO ZB NOV Slovenije, 1958, str. 112, 113)

»Že prvi, bolj slučajni in nesistematični podatki in pregledi so nam odkrili globoke rane, ki jih je zasekal sovražnik.  V okrožnem odboru OF Stična-Struge smo ostali le trije člani: […] (Nace Fabjan-Ilija Bukovec je izginil med roško ofenzivo, […])«
(Radko Polič, Žita zorijo, Zapis osvobodilnega boja v stiškem in kočevskem okrožju 1942–1943, II. del, Čudežna pomlad, Zavod »Borec v Ljubljani, 1960, str. 34)

Pokopališče Višnja Gora, po poti od spomenika neznanim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja mimo korita z vodo in klopce proti pokopališkemu izhodu, levo, 5. vrsta, 4. grob.

                    FABJAN – OVI
IGNAC    * 16. 7. 1887       PADEL 1942

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 18.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič
19.7.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Višnja Gora
K.o.1812 Dedni Dol, parc. št. 372/3
5983
Pokopališče Braslovče

Lado Marovt: SIstory navaja Ime in priimek: Ladislav Marovt, Oče: Mihael, Mati: Amalija, Datum rojstva: 15. 06. 1915, Kraj rojstva: Podvrh pri Braslovčah, Kraj bivanja: Ljubljana, Poklic (soc. status): študent montanistike, Datum smrti/izginotja: 13. 7. 1944, Kraj smrti/izginotja: Vrhovlje, Kraj pokopa: NULL.

»Marca 1940 je Vinko Paderšič, tedaj že profesor – vendar brez zaposlitve – vodil študentovsko zimsko odpravo na Durmitor nad Žabljakom. […]

Vinko Paderšič je bil zelo aktiven med planinci iz študentskih vrst in izbrali so ga za predsednika akademske skupine Slovenskega planinskega društva (tajnik je bil Lado Marovt, ki je julija 1944 padel na Primorskem).« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 197)

Jožef Marovt: SIstory navaja Ime in priimek: Jožef Marovt, Oče: Mihael, Mati: Amalija, Datum rojstva: 22. 02. 1913, Kraj rojstva: Podvrh, Kraj bivanja: Podvrh, Stara občina: Braslovče, Nova občina: Braslovče, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 0000, Kraj smrti/izginotja: pri Žužemberku, Kraj pokopa: NULL.

.............................................

Anton Dežnikar: SIstory navaja Ime in priimek: Anton Dežnikar, Oče: Ignacij, Mati: Marija, Datum rojstva: 20. 05. 1904, Kraj rojstva: Dobrovlje, Kraj bivanja: Dobrovlje, Stara občina: Braslovče, Nova občina: Braslovče, Datum smrti/izginotja: 18. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Schlier/Mauthausen, Kraj pokopa: Schlier/Mauthausen, Država pokopa: Avstrija. 

Rado Zakonjšek,

»5. november 1943 – iz Begunj in iz Maribora

[…]

38673

ANTON DEŽNIKAR, tesar iz Dobrovelj je bil skupaj s svojo sestro Pavlo Dežnikar aretiran že 8. januarja 1943 zaradi razprtij v družini, med drugim tudi zaradi smrti dveh sorodnikov, ki so ju partizani likvidirali zaradi sodelovanja z Nemci. Dolgotrajna preiskava je razkrila, da sta oba povezana s partizani. Oba sta bila predlagana za ustrelitev, vendar so Antona Dežnikarja poslali v Mauthausen, kjer je že januarja 1944 umrl v taborišču Schlier-Redl-Zipf, njegova sestra pa je morala v Ravensbrück, kjer je tudi umrla.155«  (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 361)

Na nagrobniku je napisan tudi Alojz Dežnikar, *24. 5. 1909  + 13. 8. 1941

Alojz Dežnikar: SIstory navaja Ime in priimek: Alojz Dežnikar, Oče: NULL, Mati: NULL, Datum rojstva: 00. 00. 0, Kraj rojstva: Dobrovlje, Kraj bivanja: Dobrovlje, Stara občina: Braslovče, Nova občina: Braslovče, Datum smrti/izginotja: 12. 08. 1941, Kraj smrti/izginotja: Dobrovlje, Kraj pokopa: NULL.

»Vendar pa se je našel eden med njimi – garjava ovca – ki se je takoj spočetka vdinjal Nemcem. To je bil Alojz Dežnikar po domače Matevžak, kmet na južnem pobočju Dobrovelj. Do njega so segale lovke njegovega svaka Rizmala, zagrizenega hitlerjanca, ki je živel v Petrovčah. Ta ga je nagovoril, da se je vdinjal  gestapu za vohuna. Bil je tudi oficir hajmatbundovske polvojaške organizacije vermanšaft. Ko je vodstvo čete dobro preverilo poročila o njegovem izdajalskem početju, je sklenilo, da opravi z njim. Ker je bila Savinjska četa tiste dni še zelo slabo oborožena, bi Nemci ne imeli posebnih težav, da bi s pomočjo izdajalca-domačina, ki je poznal vsak košček Dobrovelj in vsako stezo, vso četo likvidirali. […]«

(Rado Zakonjšek, Velika preizkušnja, Prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941–1945, Ljubljana: Založba Borec, 1977, str. 57)

.............................................

Družina Mogu

.............................................

Kronovšek Franc: SIstory pokaže Ime in priimek: Franc Kronovšek, Oče: Ivan, Mati: Amalija, Datum rojstva: 20. 01. 1909, Kraj rojstva: Orla vas, Kraj bivanja: Orla vas, Stara občina: Braslovče, Nova občina: Braslovče, Datum smrti/izginotja: 27. 04. 1942, Kraj smrti/izginotja: Maribor, Kraj pokopa: Gradec, Država pokopa: Avstrija.

»MARIBOR, 27. APRIL 1942 […] FRANC KRONOVŠEK […]«  (Milan Ževart in Stane Terčak [ur.], Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Tretja razširjena in dopolnjena izdaja poslovilnih pisem za svobodo ustreljenih v okupirani Slovenski Štajerski, Izdala Muzej narodne osvoboditve Maribor in Muzej revolucije Celje, Maribor: Založba Obzorja, 1978, str. 147)

 

Pokopališče Braslovče, na več mestih.

         MAROVT-OVI
            Sin Lado ing.
            *15.6.1915
  padel 13.7.1944 ob Soči
              Sin Jožef
*22.2.1913 padel 1.3.1945
..............................................
RODBINA DEŽNIKAR
SIN ANTON
* 20.  5. 1904
+  V MATHAUZEN  10. 1. 1944
..............................................
RODBINE RAK TURNŠEK
V SPOMIN MOJIM
PADLIM
MOŽ FRANC, SIN FRANC
IN HČERKA ANICA
..............................................
ORTLNOVI
SIN ZDRAVKO * 10. 2. 1911
PADEL V PARTIZANIH NA DOLENJSKEM 21. 7. 1944
..............................................
RODBINA KRONOVŠEK
FRANC
*1909  USTRELJEN V
MARIBORU 28. 4. 1942

 

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 23. 7. 2020 S. Gradišnik, 13.5.2021
11.12.2023. 00:00
20.9.2025. 06:08
Dodal 4 fotografije nagrobnikov: Kronovšek, Mogu, Dežnikar, Marovt. M.Kermavnar, 5.12.2023, dodal podatke za Kronovšek Franca, brata Marovt in Dežnikar Antona M.Kermavnar, grob Franca Vrankoviča prenešen na sloj Obeležja po informaciji Zdenke Primožič
Braslovče
987 BRASLOVČE, 688/2