| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Plošča braniteljem Kobariške republike |
Na ograjen travnat prostor je postavljena naravna skala. Pred njo je na betonski podstavek pritrjena bronasta napisna plošča. EŠD 20483 |
Pred slapom Boka pri hotelu BOKA na parkirišču. |
V spomin braniteljem severne meje osvobojenega ozemlja Kobariške republike septembra - oktobra 1943 1985 Krajani Bovške |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 23.4.2019 |
— |
— |
— |
Plošča na večjem kamnu |
Bovec |
2212 ŽAGA, 1854/3 |
|
Visoko pri Kranju - Spomenik Janezu Karunu |
OPIS OBELEŽJA: granitna skala z vklesanim posvetilom (višina 116 cm, širina 90 cm). ŽIVLJENJEPIS: Janez Karun se rodil 14. 9. 1913. Bil je sodar, poročen in oče treh otrok. Že pred vojno se je v tekstilni tovarni Jugobruna v Kranju, kjer je bil zaposlen, družil z naprednimi delavci in si tako izoblikoval napredno delavsko mišljenje. Po kapitulaciji starojugoslovanske vojske je prišel iz vojske nazaj na Visoko, kjer je skril vojaško obleko in orožje. Povezal se je s Tinetom Kokaljem in Mihom Seknetom in tako je že leta 1941 začel sodelovati z OF. Pripravljal je hrano in orožje za prve partizane. Z delom v OF je nadaljeval tudi v letu 1942. OPIS DOGODKA: 4. 8. 1942 so na njegov dom prišli okupatorjevi pomagači in gestapovci, da bi ga aretirali in odvedli. Da bi se rešil, je iz hiše stekel čez vrt, a na begu je bil smrtno zadet. Njegovo mater, ženo in tri majhne otroke so Nemci še isto uro odpeljali v internacijo. Prvo spominsko ploščo na Karunovi hiši, Visoko št. 44, je krajevni odbor ZB NOV Visoko odkril leta 1960. Ko pa so staro hišo podrli, so leta 1981 odkrili novo spominsko obeležje. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 179-180. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 60. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21596 EŠD: 21596 |
Spomenik stoji južno ob križišču cest Kranj - Jezersko, Visoko - Cerklje na Gorenjskem, severno ob hiši Visoko 44. |
KARUN JANEZ AKTIVIST OF PADEL ZA SVOBODO 4. 8. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZBNOB KO Visoko, Lado Nikšič |
— |
— |
— |
granitna skala |
Šenčur |
Visoko, 947/1 |
|
Partizanska tiskarna 7a |
Lesen bunker, pokrit z rušo, v katerem je bila 1944 tiskarna KPS Kamnik 7A. Okupator jo je 6. 1. 1945 izsledil in pobil 22 borcev NOB. Bunker je sedaj obnovljen in opremljen s spominskim obeležjem, ki je v gozdu okoli 500 m stran od spomenika na travniku vzhodno od Duplice. EŠD 16942 Vir: Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 24. Opomba 1: Po pripovedi je bil bunker (3 x 3 m) obnovljen okoli leta 1978. Takrat so stene in strop zabetonirali in obložili z lesenimi oblogami. V notranjosti je bila miza in klopi. Leta 2023 je zapuščen in v slabem stanju. Prav tako tabla na drogu, ki nas obvešča, da je tu padlo 22 borcev. Žiga na vidnem mestu nisem opazil. Dogodku, ki se je zgodil na tem mestu 6. 1. 1945 je posvečen spomenik na travniku ob cesti. Opis dogodka: 6. januarja je po najhujši zimski ofenzivi tedanji sekretar Okrožnega komiteja KPS Kamnik, Edvard Peternel – Tinko sklical vse okrožne politične delavce, da bi se dogovorili o nadaljnjem delu in nalogah do konca vojne. V bunkerjih nekdanje okrožne tiskarne se je zbralo okoli 30 tovarišev in tovarišic. Aktivisti so bili izdani in obkolil jih je mnogo večji nemški sovražnik. V napadu so bili popolnoma nemočni in v neenakem boju z močnejšim sovražnikom je večina žrtvovala svoja življenja, saj se jih je le malo rešilo, 10 jih je ostalo v bunkerjih, 10 jih je sovražnik naslednji dan ustrelil. |
V RKD je bunker narisan v gozdu, SV nad vasjo Rudnik pri Radomljah, po informaciji domačina s h. št. 6a, ki je bil zraven pri obnovi bunkerja, pa se nahaja JV pod vasjo: od osrednjega spomenika po cesti na J, mimo večje stavbe in potem dvakrat levo.
Dostop:
Do rastlinjakov pod hišo Rudnik pri Radomljah št. 5 se lahko pripeljete. Peš zavijete levo do čebelnjaka. Takoj za čebelnjakom se podate po brezpotju strmo v breg in čez 70 m pridete na gozdno pot. Greste levo po poti, ki se vzpenja. Po cca 170 m opazite na levi, 15 metrov pod potjo, med bujnim rastjem, slabo vidno tablo na drogu. Spustite se do nje. 15 m levo od table, malenkost niže, je v zemljo vkopan bunker. Dokler niste pred vhodom ga ne boste opazili, tudi če pridete s spodnje strani, po bregu navzgor, ne. Z zunanje strani so vidna samo vhodna vrata. Od čebelnjaka do bunkerja je cca 280 m.
Poti/kolovoza, kot jo prikazuje zemljevid Google, nisem raziskoval. |
napis na tabli na drogu v bližini bunkerja: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, nedokončano
S.Gradišnik, dopolnil besedilo. |
17.10.2023. 00:00 |
19.9.2025. 21:23 |
S.Gradišnik-dopolnilo: Sredi decembra 1943 je v Šrajevi opekarni začela obratovati tiskarna 7A. V drugi polovici decembra tega leta je med drugim natisnila v dvobarvnem tisku gorenjsko izdajo Slovenskega poročevalca v približno 1000 izvodih. Nemci so na vse načine poskušali tiskarno odkriti in izdajalcu obljubili kar 30.000RM nagrade. Po dobrem mesecu delovanja se je tiskarna že morala preseliti v bunker nad Rudnikom, kjer je nato tiskala razna glasila, ustavo ZSSR, partizansko pesmarico, ponarejala živilske karte in razne tiskovine za Gorenjsko in Dolenjsko. Na upravnem poslopju nekdanje opekarne v Radomljah je vzidana spominska plošča. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.185. Dop: 3.9.2022.
M. Kermavnar, 17.10.2023, dopolnil Opis, Lokacijo in dostop ter dodal fotografije 1 do 3/5. Spremenil status v Obiskan. |
— |
Kamnik |
1910 VOLČJI POTOK, 104/4 |
|
Pokopališče Glavica |
— |
— |
[zvezda] TUKAJ POČIVATA BORCA XII. SLOV. N.O.U.B PADLA ZA SVOBODO 30. 6. 1944 ZAGORC JANEZ * 1917 OREHOVICA PRI ŠENTJERNEJU GROZNIK ANTON * 1926 TUJI GRM PRI LJUBLJANI NAJ NJIMA BO LAHKA DOMAČA ZEMLJA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik po fotografijah in informacijah Boža Flajšmana |
27.2.2024. 00:00 |
— |
Pokopališče Glavica, ob kapeli sv. Matije, občina Bosiljevo, Hrvaška |
nagrobniki |
Hrvaška, Bosiljevo |
— |
|
Srednja Kanomlja, Spomenik Francu Sedeju |
Spomenik predstavlja iz naravnih kamnov sezidan steber in vanj vzidana napisna plošča iz sivega marmorja. Datum odkritja: 1983 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 20303 |
Spomenik je postavljen na Mohoričevem hribu, severno in 1,2 km pod domačije Spodnji Belobrdar (Srednja Kanomlja 39). Dostop: pred ribogojnico v Srednji Kanomlji zavijemo levo preko Kanomljice na cesto proti Vojskemu. Čez 500 m zavijemo levo po asfaltirani cesti strmo v klanec. Po 800 m na koncu asfalta ostro zavijemo levo na strmo gozdno makadamsko pot, ki ni v najboljšem stanju. Po njej se peljemo 600 m in na levi ob poti uzremo spomenik. (GPS 46°01'18.4"N 13°57'29.7"E) |
NA TEM MESTU JE 6. MAJA 1943 ITALIJANSKO VOJAŠTVO USTRELILO 35-LETNEGA KMETA FRANCA SEDEJA SLAVA ŽRTVI ZA SVOBODO ZB KANOMLJA 1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2353 Srednja Kanomlja, parc. št. 21 ? |
|
Črnomelj, Spominska plošča delovanja uredništev osrednjih glasil NOB Slovenije |
V NOB med drugo svetovno vojno so se na območju Bele krajine rojevale številne ustanove, zametki organov in organizacij nov države Slovenije, ki v večini še danes nadaljujejo delo. Tako je bilo v Črnomlju 22. oktobra 1944 ustanovljeno tudi Društvo novinarjev Slovenije. Pomnik tega dogodka je na pročelju gradu na Trgu svobode v Črnomlju. V Črnomlju je v letih 1944/45 delovalo tudi uredništvo osrednjih glasil narodnoosvobodilnega boja ( Ljudska pravica, Slovenski poročevalec, Delavska enotnost, Novice idr.), zato je v spomin na to dejavnost Novinarsko društvo Slovenije 20. oktobra 1984 na pročelje stavbe v ulici Pod smreko 1 v Črnomlju namestilo bronasto spominsko ploščo. Ta plošča je bila ukradena 12. decembra 2011 in do danes plošče ne nepridipravov niso odkrili. Večina prebivalstva Bele krajine ima do tovrstne zgodovinske dediščine pozitiven odnos in je ne pozablja in ne zanemarja, celo skrbi zanjo in smo ponosni nanjo. Po dogovoru z ZVKD Slovenije, občine Čromelj in solastniki stanovanjske hiše Pod smreko 1 v Črnomlju je ZB za vrednote NOB Črnomelj sklenilo nadomestiti ukradeno spominsko ploščo in pokriti stroške iz prispevkov članstva. Načrt za ploščo je izdelal arhitekt Jurij Jaklič, marmorno ploščo pa so izdelali v Kamnoseštvu Plut in 8. decembra 2021 tudi postavili na prvotno mesto. Vsem sodelujočim hvala za skrb in pomoč! Vit: Postavili smo nadomestno spominsko ploščo,Jože Strmeca, Svobodna beseda, Ljubljana, januar 2022, str.11 |
Iz Kolodvorske ali Ulice 21. oktobra se zavije na Ulico pod smreko in se pride do hišne številke 1. |
V TEJ STAVBI JE V LETIH 1944 - 1945 DELOVALO UREDNIŠTVO OSREDNJIH GLASIL NOB SLOVENIJE . PLOŠČO JE POSTAVILO DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE 20.X.1984 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
27.12.2022 D.Divjak |
28.1.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča-nadomestna |
Črnomelj |
K.o.: 1535 - ČRNOMELJ, št.parc.: 959/10 |
|
Začetek upora, Križe |
Nekdanja orožniška postaja, na katero je bil 1. 8. 1941 izveden partizanski
napad. Odkrita 1984. |
Na obcestni fasadi hiše na Hladnikovi ulici 23, Križe. |
Z napadom na žandarmerijsko postajo, ki je bila v tej hiši, in z drugimi oboroženimi akcijami v noči na 1. avgust 1941 se je začel upor proti okupatorju na tržiškem območju. OO ZZB NOV Tržič |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 4. 2017 |
6.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.5.2023, dodal fotografiji 3/1 do 3/3 |
spominska plošča |
Tržič |
— |
|
Knjižnica partizanske literature |
Knjižnica je bila ustanovljena leta 2018 in danes šteje 2.500 knjig partizanskega opusa. Tel 051 822 926Vir: FB, 23.11. 2023 |
Ljubljana, Savsko naselje, Belokranjska 6, 1. nadstropje. |
Knjižnica partizanske in borčevske literature Savsko naselje. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
23.11.2023. 00:00 |
— |
— |
objekt |
Ljubljana |
— |
|
Koritno |
Jože Valant iz Ribnega in Anton Pihler iz Litije sta padla ob napadu Prešernove brigade na nemške priseljence na Koritnem. Odkrita 22. 7. 1959 na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Ribno, izdelal ga je kamnosek Alojz Vurnik. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 118-119. EŠD 13188 |
Koritno, zraven hiše št. 30 |
Ob napadu Prešernove brigade na nemške priseljence na Koritnem sta v tej bližini 26. maja 1944 junaško padla partizana Jože Valant iz Ribnega, Anton Pihler iz Litije. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 23. 7. 2013 |
— |
— |
— |
naravni kamen |
Bled |
2192 RIBNO, 1375/3 |
|
Spominska plošča padlim gasilcem |
Spominska plošča padlim borcem NOV in žrtvam okupatorjevega nasilja, ki so bili člani prostovoljnega gasilskega društva Javornik - Koroška Bela. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 204. Fotografije: Marko Gričar. |
Gasilski dom Koroška Bela, Prosvetna cesta 11. |
V TRAJEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 27. 4. 2017. |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na steni gasilskega doma. |
Jesenice |
2178 KOROŠKA BELA, 133/8 |
|
Lokomotiva, Črnomelj |
Parna lokomotiva z oznako JŽ 25-018 je ena zadnjih parnih lokomotiv, ki so vozile po slovenskih železnicah. Med 2. svetovno vojno je služila za proizvodnjo električnega toka za partizanske delavnice. Od 1983 prezentirana pred železniško postajo. EŠD 28690 |
Na platoju pred železniško postajo v Črnomlju. |
Ta lokomotiva, spomenik partizanske podjetnosti in iznajdljivosti, je v letih 1944 in 1945 poganjala črnomaljsko elektrarno |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, nedokončano
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
— |
lokomotiva |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 1191/2 |
|
RUDNIK PRI RADOMLJAH-Spomeniški objekt padlim partizanom, fontana |
Spomenik v obliki petih marmornatih blokov na ploščadi okrog vodnjaka, posvečen 30 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Rudnika pri Radomljah in okolice. Delo akademskega slikarja Ivana Seljaka - Čopiča, odkrit 25. septembra 1960. Obnovljen 1999. EŠD 16943 Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 41. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 211-212. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 60-61. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 24. V reviji Borec na strani 496, št.11/1960, je bil objavljen članek z naslovom Lepo in zelo koristno. Avtor M. P. je opisal odkritje spomenika v Rudniku pri Kamniku, ki je bilo 25. septembra 1960, ki ga predstavlja vodovod s spominskim vodnjakom. Po njegovem mnenju je to lep primer, kako je moč pri graditvi spomenikov padlim borcem združiti lepo s koristnim. Pri opisu vasi je navedel, da je vas od začetka vstaje do osvoboditve dala za svobodo 14 žrtev, več kot je bilo hiš v vasi. V gozdu nad vasjo so bili zgrajeni bunkerji z ilegalno tiskarno in bolnišnico. Zaradi izdaje so Nemci 6. januarja 1945 odkrili 4 bunkerje in besno navalili nanje. Rešilo se je samo 9 tovarišev. Partizani, ki so se med vojno zadrževali v Rudniku, niso pozabili na zavedne vaščane. Tako so z vaščani sklenili zgraditi vodovod. Pri tem so domačini pomagali z vožnjami in lesom, na pobudo odbora pa so veliko sredstev prispevala podjetja v kamniški občini. Načrt za obeležje na ploščadi je napravil kipar Ivo Seljak-Čopič, ki je bil eden izmed devetih preživelih. Ploščad ima odprtino, iz katere raste (je rasla?) skrivenčena stara jablana kot simbol nepretrganega obnavljanja življenja v naravi, okrog nje pa je arhitektonsko lepo prilagojena ograda z imeni padlih borcev, ki jo dopolnjuje prikupna fontana. Ves spomeniški objekt je v skladu z okolico. Avtor zapisa je ugotovil, da je projektant znal spretno izkoristiti vse predmete na zemljišču za poudarek svoji stvaritvi. |
Južno pred vasjo Rudnik pri Radomljah, vzhodno ob cesti Radomlje - Rudnik pri Radomljah, za odcepom proti Spodnjemu Rudniku pri Radomljah.
Hiša v bližini: Rudnik pri Radomljah 6 |
V SPOMIN PADLIM BORCEM 1941--1945 ZGRADILA VODOVOD ZB DUPLICA . CEDILNIK PETER - KRT JAZBEC ALBERT - PETER JAZBEC ALBERT . SNOJ RUDI DOMEN NAHTIGAL JANKO REMS ALOJZ - JEŽ . REMS FRANC RODE IZIDOR - RIKO ŽEBOVEC JANEZ - ROMAN . RODE VIKTOR - KAVKA RODE ANTON - SILVESTER ULČAR ANTON - VIDO . ŽEBOVEC CIRIL - RATKO ŽEBOVEC MIHAEL - SVOBODA RODE MIHAEL . VARŠEK STANA - LIDIJA JEŽ FILIP - DORI NOVAK JOŽE . JAKOPIČ DRAGO - ANTON JERETINA LADO - LADO PETERNELJH EDI - TINKO . BRANKO NEZNANI ČUK REZKA . SEŠEK TONE - LUDVIK KRISTAN VIKTOR - LENART OSOLNIK ALOJZ - PRIMOŽĆ . CERAR ZDENKA - ZDENKA VRTAČNIK IVO - ŽIVKO ŠVAJGER LADO - LADO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 6. 8. 2019
Dopolnil D.Divjak, 19. november 2020 |
15.10.2023. 00:00 |
19.9.2025. 21:27 |
19,11,2020-dopolnil s sliko, opis in podatki, D.Divjak
M. Kermavnar, 15.10.2023, dopisal imena na spomeniku in dodal fotografiji 3/2 do 3/4 |
— |
Kamnik |
K.o.: 1910-VOLČJI POTOK, št.parc.: 81/2 |
|
Sevnica-Spominska plošča padlim delavcem Tanina |
Spominska plošča je bila odkrita 27. oktobra 1947 (povezava). Vir: Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 90. Tovarna Tanin se je v času postavitve plošče in pisanja omenjene knjige imenovala Jugotanin. |
Plošča je pritrjena na vzhodno pročelje centralnega tovarniškega poslopja tovarne Tanin Sevnica. |
Naši padli Bautin Aleks. 1898 - 1944 Gorišek Jos. 1900 - 1944 Juhant Ivan 1900 - 1945 Senica Ern. 1909 - 1945 Verstovšek Ivana 1921 - 1945 SLAVA |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 25. 2. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Sevnica |
— |
|
Velika Kostrevnica |
Svetla kamnita plošča z vklesanim posvetilom in imeni, posvečena v NOB padlim domačinom, je delo arhitekta Vlasta Kopača, odkrita je bila leta 1970. EŠD 20273 |
Na SZ vogalu zadružnega doma, Velika Kostrevnica 39, sredi vasi. |
V BORBI IN TRPLJENJU STE MORALI UMRETI, KER STE HOTELI SVOBODNO ŽIVETI PADLI BORCI UMRLI V
INTERNACIJI KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENJA BORCEV
NOV |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 19. 7. 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Šmartno pri Litiji |
K. o. 1846 Liberga, parc. št. 1440/3 |
|
Spominska plošča sedmim padlim partizanom na Studencu |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 96. |
Plošča je pritrjena na pročelje stavbe Krajevne skupnosti Studenec ob glavni cesti Impoljca - Studenec, v neposredni soseščini podružnične Osnovne šole Studenec. |
Izpolnili dano ste obljubo Črtalič Franc Studenec Jakše Jožef Studenec Košmrl Janez Impoljca Kovač Jožef Impolje Lisec Alojz Preska Smrdelj Franc Studenec Trček Janez Orle Slava! Občinski odbor SZDL Studenec 20. 9. 1953 |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 26. 2. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Sevnica |
— |
|
Spominsko obeležje padlim borcem na Suhi |
Spominsko obeležje je bilo odkrito 1. 8. 1961, postavil ga je krajevni odbor ZB NOV Predoslje. Milan Juvan - Maksim je vodil izza Storžiča v I. bataljon nad Kamnikom 15 borcev II. Bataljona Savinskega odreda. Ko se je vračal, sta ga spremljala dva borca (imeni nista znani) in borka Ančka Tomazin-Pepca. V zgodnjih jutranjih urah so 2. oktobra 1942 prekoračili Kokro pri Visokem. Zaradi dneva poti niso nadaljevali, pač pa so se ustav9ili v gozdu, da bi počakali noči in potem nadaljevali pot proti Storžiču. Skupino pa je opazil neki domačin in jo naznanil nemški policiji. Ta je Juvana obkolila. Razen Tomazinove so v boju vsi trije borci padli. Neznana borca sta bila doma iz vasi pod Krvavcem in sta pripadala kaki razbiti četi s tega področja. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 154-155. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. EŠD: 15927, memorialna dediščina |
Na križišču makadamskih cest okoli protokolarnega objekta BRDO in ceste ki vodi v vas Suho. |
2. 10. 1942 SO NA TEM MESTU PADLI V BORBI ZA SVOBODO JUVAN MILAN - MAKSIM IN DVA BORCA 2. GRUPE ODREDOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Srečko Frelih 4.6.2014 |
— |
— |
— |
Skalnat blok z napisom |
Kranj |
2104 SUHA, 739 |
|
Karl Miklavžin in drugi, Arnače |
Na plošči na Domu krajanov "Šentilj Spominska plošča 41 žrtvam fašizma, Šentilj" |
Pokopališče Šentilj, Arnače |
KARL MIKLAVZIN Rafael Dolinšek -- na nagrobniku rodbine Dolinšek piše: Ivan Hostnik -- na plošči na grobu Hostnikovih piše: Ivan Štajner -- na nagrobniku piše: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 13. 5. 2020 |
2.5.2022. 00:00 |
19.9.2025. 21:38 |
Fotografije in besedila na nagrobnikih zakonca Luštrek. -- M. Hladnik 2. 5. 2022 |
— |
Velenje, Partizanski spomeniki št.69 |
K. o. 965 Laze, parc. št. 627/1 |
|
Slavku Černetu |
Spominska plošča Černe Slavku na stanovanjski hiši, Borovška 46 v Kranjski gori. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 205. Vir in Fotografije: Božidar Janežič. EŠD 28182 |
Ob križišču Vršiške in Borovške ceste, Borovška cesta 46. |
TU JE BIL ROJEN DNE 5. 11. 1917 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 26. 12. 2017. |
— |
— |
— |
Marmorna spominska plošča |
Kranjska Gora |
2169 KRANJSKA GORA, 41 |
|
Obeležje Poljanski četi pod vrhom Blegoša |
Spominska plošča na obeležju pod vrhom Blegoša spominja na pogumni boj dvainštiridesetih borcev Poljanske čete 3. avgusta 1942, v katerem jih je petnajst padlo. Dostop do obeležja je s Črnega kala. 4. aprila 1942 je bil v okviru 1. grupe odredov ustanovljen Poljanski bataljon s Selško, Škofjeloško in Poljansko četo. Konec junija 1942 si je na poti na Štajersko preko loškega ozemlja utirala pot 2. grupa odredov. Na tej poti so jim pomagale posamezne čete Poljanskega bataljona. Nemci so proti 1. in 2. grupi odredov 2. avgusta 1942 pričeli z veliko ofenzivo na območje Blegoša, kjer se je nahajala glavnina partizanskih enot. Škofjeloški četi in enoti 2. grupe odredov se je uspelo umakniti iz sovražnikovega obroča, v njem pa je ostala Poljanska četa z 42 borci. 3. avgusta 1942 se je prebijala v smeri Žetine in za seboj potegnila večino sovražnikovih sil. V tem preboju je padlo petnajst borcev Poljanske čete, štirje pa so bili ujeti. Več... Podatki o padlih borcih Poljanske čete: Franc (ne Bojan) Bajt - Bojan, rojen 27. junija 1920 v Ljubljani, črkostavec, v partizane je vstopil maja 1942, bil je skojevec in borec Poljanske čete. Engelbert Ciuha - Matjaž, rojen 14. novembra 1922 v Glincah pri Ljubljani, fotograf, v partizane je vstopil maja 1942 in se priključil Poljanski četi. Bogomir (ne Bogo) Lukman - Bogo, rojen 17. avgusta 1917 v Glincah pri Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, bil je skojevec in borec Poljanske čete. Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete. Franc Oman, rojen 6. oktobra 1921 v Hotovlji, kmečki delavec, v Cankarjev bataljon vstopil 18. decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, od pomladi 1942 borec Poljanske čete. Ivo Osredkar - Stipe, rojen 6. maja 1915 v Glincah pri Ljubljani, poročnik korvete vojne mornarice, v partizane je vstopil 9. maja 1942, bil je vodnik voda v Poljanski četi, član KPS. Jože Peternel - Mitja, rojen 15. novembra 1916 v Delnicah, kmečki delavec, v partizane vstopil decembra 1941, spomladi 1942 je bil v Poljanski četi, v preboju z Blegoša je bil hudo ranjen in si je z ročno bombo sam vzel življenje. Janez Pelipenko, rojen 20. septembra 1922 v Jelovici (ne Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942, v Poljansko četo. Jože Pelipenko, rojen 10. marca 1926 v Jelovici (ne Žetini), gozdni delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942, v Poljansko četo. Jožef Rupar - Očka, rojen 18. marca 1911 v Bukovem Vrhu, gozdni delavec, živel z družino v Predmostu, v partizane vstopil decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od spomladi 1942 kuhar v Poljanski četi. Bogomir (ne Ivan) Starc - Karamazov, rojen 13. junija 1910 na Cesti pri Ajdovščini, učitelj, živel v Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, junija 1942 dodeljen Poljanski četi, bil je obveščevalec. Gregor Zupanc - Sulc, rojen 3. marca 1912 v Kropi, pekovski pomočnik, živel je v Ljubljani, v partizane je vstopil 26. marca 1942 in bil dodeljen Poljanski četi. Janez Žakelj - Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga po prepoznanju ustrelili. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 183-185. Povezava na spletno stran: zbnobskofjaloka.weebly.com/leskovica.html Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 110. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 254. |
Dostop do obeležja je s Črnega kala. Ploščo na skali južno pod vrhom Blegoša najlaže najdemo, če se tja odpravimo iz Čabrač. Nad Prvo ravnijo zavijemo levo ob Rupnikovi liniji proti Koči na Blegošu (ne naravnost na vrh) in potem pazimo na križanje z neoznačeno stezo iz Leskovice (glej spletni zemljevid maPZS). Zavijemo desno nanjo in nekaj deset metrov nad gozdno mejo na desni opazimo na grebenčku iz trave štrleti več skal. Na eni izmed njih je plošča. Če smo že na vrhu Blegoša, pa po južnem pobočju navzdol.
S 46.16105, V 14.11255 |
[zvezda] TU JE 42 BORCEV POLJANSKE ČETE SMELO 3. VIII. 1942 Z 10.000 NEMCI BORBO SPREJELO 27 JUNAKOV JE V JURIŠIH PADLO. 15 SI JE POT SKOZI OBROČEV ŠESTERO UTRLO. SLAVA JUNAKOM NOV! ZB HOTAVLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
19.12.2021. 00:00 |
— |
Slike in opis poti dodala Mojca Luštrek 19. 12. 2021
Besedilo na plošči je že težko berljivo.
Po koordinatah J. Luštreka popravil mesto na zemljevidu 250 m proti jugu. M. Hladnik 5. 3. 2023 |
Spominska plošča na obeležju |
Gorenja vas |
— |
|
Spominsko obeležje Vojku Školarisu, Žirovniška planina |
Bronasta plošča obeležuje kraj, kjer je bil 31. maja 1943 ubit in prvotno pokopan Vojko Školaris iz Most, kurir tretje čete 2. bataljona Gorenjskega odreda. Spominsko ploščo je 1958 postavila ZB NOV Žirovnica. Viri: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207. EŠD 5405 |
V spodnjem levem robu travniškega dela Žirovniške planine, od koder je le kakih 200 m do ovinka 'glavne' ceste proti Valvasorjevemu domu. |
NA TEM MESTU JE PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnil Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na naravni skali. |
Žirovnica |
k. o.: Žirovnica, p. št.: 1062/28 (/6281), vl. št.: 589; Lastnik: KŽK Kranj; Skrbnik: ZB in Lovska družina Stol Žirovnica |
|
TOMIŠELJ - spomenik pobitim borcem NOB |
EŠD: 11745 Večstrani kamniti obelisk, visok okoli 2,00 m, z vbočeno prednjo površino, stilizirana silhueta zadetega talca, je v šest kotno prelomljeno ploščo vklesanih šest imen in priimkov borcev Krimskega odreda, ki so jih italijanski fašisti dne 22. decembra 1941. okoli 9.00 ure postrelili na tem mestu. Obelisk stoji na ploščadi velikosti 2,00 x 2,00 m, ki jo omejuje 8 betonskih stebričkov, visokih 80 cm, povezanih z verigo. Do tega dela spomenika pridemo po šestih stopnicah in 4 m tlakovani površini. Celoten spomenik je tik ob cesti, ki vodi iz Tomišlja v Vrbljene, tik pred mostom preko potoka Iška. Spomenik je bil odkrit 29. novembra 1951. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74. |
Spomenik je na desni strani cestišča Tomišelj - Vrbljenje, tik pred mostom preko Iške. |
LJUBO ŠERCER IVAN VRABIČ VALENTIN KARIŽ KAREL KRANJC IGNAC ŽAGAR RADO KOGOJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 25.3.2018. |
— |
— |
— |
kamniti obelisk, kraj zgodovinskega dogodka |
Ig |
k.o.1702 - Tomišelj, parc. št. 349/2 |
|
Spomenik letalcem 4. prekomorske brigade |
Spomenika ni več na tej lokaciji, ker se naslednik prejšnjega lastnika ni strinjal s tem. Preseljen je bil v bližino lovske koče Čepovan. Opis velja za prvotno stanje: Na skalo sta pritrjena propeler in letalsko krilo, ki je bilo kasneje odstranjeno. Poleg je pritrjena plošča s posvetilnim napisom. Spomenik je bil postavljen leta 1986.
|
Na desni strani ceste v Čepovanu, v smeri Vrata. Stara lokacija.
Na opozorilo M. Kermavnarja prestavil zvezdico z neke zablodele lokacije na tisto, ki jo pokaže RKD. -- M. Hladnik 17. 10. 2021 |
[zvezda] V SPOMIN 15 BORCEM-LETALCEM POSTAVILI PREŽIVELI SOBORCI |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano; Mara Bolčina, Čepovan, jan. 2020, 17. 10. 2021 |
3.7.2024. 00:00 |
19.9.2025. 22:00 |
M.Kermavnar, 3. 7. 2024, uredil besedilo na plošči. |
— |
Nova Gorica |
K. o. 2297 Čepovan, parc. št. 414/1 |
|
Tiskarna Martinj Vrh |
Vir: https://zbnobskofjaloka.weebly.com/martinj-vrh.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 256. |
Na stavbi šole v Martinj Vrhu 21. |
V PROSTORIH TE ŠOLE MARTINJ VRH 2003 ZB MARTINJ VRH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 12. 10. 2021 |
19.4.2022. 00:00 |
— |
Ni sprememb, poroča Mihael Simonič 18. 4. 2022. |
Spominska plošča |
Železniki |
K. o. 2070 Martinj Vrh, parc. št. 562/3 |
|
Vojsko, Plošča na lovski koči |
Spominska plošča, pravokotne oblike (60 x 50 cm) izdelana iz granita in z vklesanim napisom. Datum odkritja: 6.9.1964 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 19490 |
Spominska plošča je locirana sredi vasi na severni fasadi lovske koče (Vojsko 25). |
LOVCI Z OBMOČJA LD IDRIJA ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA ČIBEJ FILIP 1907-1943 KAVČIČ HUBERT 1907-1943 POŽENEL FRANC 1889-1943 ZELENC ŠTEFAN 1898-1944 SLAVA JIM! 6.9.1964 LD IDRIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 12/2 |
|
Zadnjim bojem, Kranjska Gora |
Zadnji boji Jeseniško-bohinjskega odreda in IV. armade JLA so bili 8. in 9. maja 1945 v Kranjski Gori. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 205. EŠD 5387 |
Tik ob cesti, ob uvozu za hotel Kompas, Borovška cesta 98 in 100 |
PO ŠTIRILETNI OSVOBODILNI VOJNI MAJA 1977 ODBOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 6. 2017 |
— |
— |
— |
plošča na naravni skali |
Kranjska Gora |
2169 KRANJSKA GORA, 494/7 |