| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Franc Zavrl, Vinje |
— |
Ob južnem cerkvenem zidu v Vinjah. |
[križ] RODBINA GROSOVA Franc Zavrl *26. 1. 1926 padel 9. 1. 1944 [še druga imena domačih] |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 12. 1. 2019 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Dol pri Ljubljani |
1765 VINJE, 1 |
|
Dol pri Hrastovljah spominska plošča bataljonu |
Siva marmorna plošča z rdečo petokrako zvezdo na betonski steni, prizidani k betonski škarpi, v spomin na ustanovitev 3. bataljona Istrskega odreda. Postavljena 1972. EŠD 14015 |
V vasi Dol pri Hrastovljah sredi vasi ( kjer se cesta skozi vas razcepi proti cerkvi, južno od cerkve) je postavljena na podpornem zidu plošča posvečena 3. bataljonu Istrskega odreda. |
V SPOMIN NA USTANOVITEV 3. BATALJONA ISTRSKEGA ODREDA NOV 30. NOVEMBER 1943 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 11. 04. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča bataljonu 3. Istrskega Odreda |
Koper |
2617 HRASTOVLJE, 2259/3 |
|
Grant |
— |
V vasi Grant, v bližini hiše Grant 7 (mlekarne). |
V neenaki celodnevni borbi z močnim sovražnikom je 21. 12. 1943 na tem
področju padlo trinajst borcev bataljona 17. SNOB Simona Gregorčiča. Slava jim!
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 18. 3. 2017; sliki 2 in 3 Bor1974-10.X.2020 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Popravki in dopolnila besedila Mojca Luštrek 27. 7. 2021. |
spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Tomazin Anica-Pepca |
— |
Pokopališče Barbara |
TOMAZIN ANICA-PEPCA26.7.1912 - 13.10.1976 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Prevalje |
— |
|
Idrija pri Bači - Plošča Jožetu Bedenku |
— |
V vasi Idrija pri Bači nasproti bara Party bar, kjer je avtobudsna postaja je na hiši št.45 plošča. |
zvezda stilizirana veja PRED TO HIŠO JE 29. APRILA 1945 PADEL IDRIJSKI RUDAR JOŽE BEDENK ČLAN OKROŽNEGA NAČELSTVA NARODNE ZAŠČITE ZA SEVERNO PRIMORSKO OZZB NOV TOLMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 17.7.2019
5.maj 2021 dopolnil podatke D.Divjak |
5.5.2021. 00:00 |
— |
5.5.2021 dopolnil podatke in uredil napis D.Divjak |
Spominska plošča |
Tolmin |
K.o.: 2256-IDRIJA PRI BAČI, št.parc.: 295/4 |
|
Lokovec |
Do ploščadi vodijo kamnite stopnice. Trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Avtor spomenika je Tomaž Vuga, postavljen 26. 9. 1965.
Verzi na posvetilnem kamnu: Oton Župančič, Manom Josipa Murna - Aleksandrova. |
Na levi strani ceste iz Čepovana, 500 m pred Lokovcem, 50 m za cestnim odcepom levo; oz. v križišču cest za Srednji in Zgornji Lokovec.
Hiša v bližini: Lokovec 69 |
Navpični napis na vsakem od treh kamnitih stebrov: ŽRTVAM V NOB . IMELI SMO LJUDI – V POLJANI CVET, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 4. 2017, foto 21. 7. 2010
L. Marušič - dodal eno sliko 5.4. 2022 |
21.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 21. 5. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na plošči in dodal fotografijo 3/1 ter katastrske podatke. |
stebri |
Nova Gorica |
K. o. 2296 Lokovec, parc. št. 719/1 |
|
Hrastovlje spomenik padlim borcem |
Spomenik je posvečen padlim borcem iz Hrastovelj in žrtvam fašizma ter umrlim v internaciji. |
Spomenik je na pokopališču v Hrastovljah. |
PADLIM BORCEM V NOB, ŽRTVAM FAŠIZMA IN UMRLIM V INETRNACIJI 1943 - 1945 KOCJANČIČ ANTON 1901 KOCJANČIČ ANTON 1902 KOCJANČIČ JOŽE 1903 KOCJANČIČ ŠTEFAN 1908 KOCJANČIČ ANGEL 1914 KOCJANČIČ JOŽE 1914 KOCJANČIČ JOŽE 1925 KOCJANČIČ JOŽE 1926 MARKUČIČ JOŽE 1922 POHLEN ANDREJ 1902 RIHTER RENATO 1911 ŠVAB ANDREJ 1897 KOCJANČIČ ANTON 1928 POSTAVILI VAŠČANI 1990 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 11. 04. 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik padlim v NOB |
Koper |
2617 HRASTOVLJE, 2329 |
|
Ustanovni kongres KPS, Čebine |
Na Čebinah nad Trbovljami je bil leta 1937 ustanovni kongres KPS. Kongresa so se udeležili Edvard Kardelj, Pepca Maček, Miha Marinko, Franc Leskošek, Albin Vipotnik, Alojz Hohkraut, Franc Farčnik, Janez Marentič, Vencelj Perko, Franc Salomon, Ivan Tominc, Ignac Tratar in Jože Butinar. Viri: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 25. Vodnik po partizanskih poteh. |
Zg. Čebine 4. |
V tej hiši je bil 18. aprila 1937 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 4. 2017, foto 4. 7. 2010 |
— |
— |
Dopolnil S.Gradišnik, 8.3.2022 |
plošča, spominska soba |
Trbovlje |
— |
|
VISOKO, krajevno pokopališče - grobišče in spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
Krajevno pokopališče na Visokem je v južni smeri od cerkve na Kureščku, oz. ob cesti, ki pelje do cerkve. Grobišče je v drugi vrsti, na desni strani, ob zahodnem zidu pokopališča. Je okvirjeno in velikosti okoli 2 x 2 m, nagrobnik pa predstavlja kamnita plošča, velikosti 40 x 150 cm, s konkavnim zgornjim robom, 50 cm od tal in vzidana v pokopališki zid. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 70. |
Okoli 2 km od Golega proti Zapotoku naletimo na smerokaz za Visoko oz. za Dom na Kureščku. Napotimo se na to cesto in peljemo proti vrhu Kureščka, kjer je cerkev. Okoli 150 m pred vrhom zagledamo na levi strani cestišča kapelico in pokopališče. |
V TEM SKUPNEM GROBU POČIVA 28 BORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE SLOVENIJE IN 7 TALCEV IZ VASI ZAPOTOK IN VISOKO, KI SO PADLI LETA 1942. ODZVALI SO SE KLICU DOMOVINE V LETIH NAJHUJŠE PREIZKUŠNJE IN DALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO, ZA PRAVICO, ZA SREČNEJŠO PRIHODNOST VSEH LJUDI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 25.4.2018 |
— |
— |
— |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Ig |
k.o.1712 - Zapotok, parc. št.737 |
|
Kurirska postaja, Stranice |
Postaja je bila v gozdu nad kmetom Kolarjem.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Ob cesti skozi vas Stranice, med pokopališčem in parkirnim prostorom na SV in šolo na JV, ob skulpturi s kroglo. |
V TEM OKOLIŠU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 31.7.2020
7.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
7.3.2021. 00:00 |
— |
7.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
— |
Zreče |
K.o.: 1103-STRANICE, št.parc.: 40/5 |
|
Vidmajer Rafael |
— |
Pokopališče Celje |
VIDMAJER RAFAEL24.8.1922 + 21.5.1942ustreljen v Mariboru |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišniik |
8.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Celje |
1082 TEHARJE, 837 |
|
Korbar Branko |
— |
Pokopališče Gabrsko |
KORBAR BRANKO IMENŠEK JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
12.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Trbovlje |
— |
|
Ptuj - Spomenik padlim borcem |
Spomenik je bil postavljen 5. avgusta 1956. Postaviti ga je dal Mestni odbor ZB NOV Ptuj. Izdelala pa sta ga kamnoseka brata Gajser iz Ptuja.[1] Celoten spomenik je visok okrog pet metrov. Njegovo bazo tvorita dve stopničasto postavljeni plošči na katerih stoji kamniti kvader. Na vsaki izmed stranic tega kvadra so zapisana imena padlih. Na treh stranicah je napisano dvanajst imen v dveh stolpcih, na eni stranici pa je napisano devet imen. Med kamnitim kvadrom in obeliskom leži plošča, na kateri je napisano: »Slava borcem«. Obelisk se zaključi z rdečo peterokrako zvezdo. [1] »Spomenik Jožeta Lacka naj hrabri našo mladino«, v Ptujski tednik, let. 9, št. 31, (Ptuj, 10. 8. 1956), 1. Vir 4.slike: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Spomenik v obliki 5 m visoke kamnite prizme na skupnem grobu, v katerem so pokopani narodni heroj Jože Lacko, borci Slovenjegoriške čete, španski borec in prvoborec Tone Žnidarič ter talci, ustreljeni 8. 2. 1945. Odkritje bil 5. 8. 1956. Na kockastem podstavkuso na vseh štirih straneh vklesana imena 44 padlih.
|
Spomenik stoji na starem ptujskem pokopališču, v bližini Lackovega spomenika. |
1941 - 1945 SLAVA BORCEM JOŽE LACKO FRANC KRAMBERGER KONSTANTIN REŠ DRAGO STOJKO MIRKO REŠ IVAN SPOLENAK FRANC OSOJNIK VINKO REŠ ALOJZ ZAVEC FRANC KRAMBERGER TONE ŽNIDARIČ KAREL ARNUŠ MIRKO LANGUS JOŽEF PLUŠČEC FRANC VINDIŠ FRANC HOLCER SLAVKO ZAJŠEK MILAN OŠLOVNIK ANTON DANGERC JOŽEF SIMONIČ LEOPOLD TROP RUSKI OFICIR FRANC GRABAR SMILJAN SENJOR FRANC JERAN JANEZ BARIČ ALOJZ ŠKOFCA FRANC KLAUŽ FRANC MOM IGNAC ČERNELIČ ANTON LEŠNIK RUDOLF KOGELNIK LEOPOLD LONČARIČ EMIL ŠULIGOJ VILJEM VANCO KARL DOMINIK |
— |
— |
— |
— |
Mitja Mesarič, januar 2017
Dopolnil D.Divjak, 18.april 2020 |
2.7.2021. 00:00 |
20.10.2025. 22:06 |
18.4.2020 dopolnil D.Divjak, 2. 7. 2021 dodal slike M. Hladnik |
Spomenik |
Ptuj |
K.o.: 400-PTUJ, št.parc.: 601 |
|
Kip Sava Kladnika pri Osnovni šoli v Sevnici |
Vir: knjiga Pomniki NOB v občini Sevnica, str. 94. »Vsako leto eno ime: Savo Kladnik Savo Kladnik se je rodil 7. julija 1922 v Sevnici. Oba starša sta bila učitelja na sevniški osnovni šoli, oče celo nekaj časa njen ravnatelj. Med leti 1933 in 1941 je bil dijak mariborske realne gimnazije. Sodeč po ocenah do nižjega tečajnega izpita, 'male mature', ki je pomenila zaključek prvih štirih letnikov, je bil zelo dober dijak, saj je bil vsa štiri leta odličen in zato tudi oproščen opravljanja izpita. Naslednje štiri letnike, ki ustrezajo današnji gimnaziji, je opravil s prav dobrim uspehom. To je bil za tiste čase, ko je bila takšnih le peščica dijakov, saj je običajno več kot tretjina dijakov imela dober uspeh, tretjina pa popravne izpite, še vedno zelo dober uspeh. V času šolanja je kot otrok učiteljske družine stanoval v Učiteljskem domu na Kosarjevi 41. Še pred začetkom vojne je postal skojevec (SKOJ: Savez komunistične omladine Jugoslavije), član jugoslovanske mladinske komunistične organizacije. Verjetno je prav iz časa tik pred izbruhom vojne njegova ,tukaj priložena, fotografija. Iz ohranjenih dokumentov je razvidno, da je spomladi leta 1941, kljub začetku vojne, končal šolanje z maturo na takrat že nemški šoli. Zaradi vojne ni mogel nadaljevati šolanja, zato se je poleti 1941 v domači Sevnici zaposlil na železniški postaji. Vključil se je v odporniško gibanje in v njem deloval, dokler ga ni 15. septembra 1942 aretirala nemška policija. V zaporu je bil le kratek čas, saj je bil že 2. oktobra 1942 ustreljen na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Tako je postal eden izmed 143 usmrčenih tistega dne. To je bila najbolj množična okupatorska usmrtitev v času celotne II. svetovne vojne ne samo v Mariboru, temveč tudi na ozemlju današnje Slovenije. Ohranilo se je njegovo poslovilno pismo, ki ga je napisal tik pred usmrtitvijo, in ga danes hrani Posavski muzej v Brežicah. V pismu, ki je že samo po sebi izjemno pretresljiv dokument, ne najdemo nobene herojske retorike, le skrb in ljubezen do najbližjih, očeta Josipa, matere Vilme, sestre Inke in dekleta Slavice, ter prošnjo, da naj ga na pozabijo. Trupla usmrčenih so še isti dan odpeljali v krematorij v Gradec, jih upepelili in pokopali v neoznačene grobove na osrednjem pokopališču v Gradcu, kjer je bilo med II. svetovno vojno pokopanih skupaj 1213 žrtev iz Slovenije. Očeta, mater in sestro so 3. oktobra 1942 aretirali in jih odpeljali v taborišče v Nemčijo. Vojno so preživeli. Po vojni so osnovno šolo v Sevnici poimenovali po Savu Kladniku in to ime šola nosi še danes. Žal pa na spletnih straneh šole ni omenjeno, zakaj se šola imenuje po njem. Na koncu še nekaj besed o pobudniku osvetlitve spomina na Sava Kladnika. To je bil njegov stric Odon Vertovšek (1909, Mokronog–2011, Beograd), ki je maturiral na mariborski realki leta 1927. Kot najstarejšega živečega maturanta naše šole ga je tik pred silvestrovim v Beogradu, kjer je preživel večino svojega življenja, obiskala delegacija naše šole. Med mnogimi podatki, ki nam jih je povedal o svojem dolgem in zanimivem življenju, se je ob fotografiji naše spominske plošče spomnil tudi svojega nečaka.« [Elektronski vir] Boris Hajdinjak, Vsako leto eno ime, 170 zgodb Prve, 1. 11. 2020 VSAKO LETO ENO IME - SAVO KLADNIK Dostop: 24. 11. 2024 »Aprila leta 1963 je bil položen temelj za novo centralno šolo v Sevnici. Osrednji dogodek otvoritve nove šole je potekal za občinski praznik leta 1964, šolo pa so poimenovali po skojevcu Savu Kladniku.« [Elektronski vir] OSNOVNA ŠOLA SEVNICA, Knjižnica Sevnica, 13. 9. 2018 Kamra. Dostop: 24. 11. 2024 |
Desno od vhoda v Osnovno šolo Savo Kladnik v Sevnici je doprsni kip Sava Kladnika, talec, ustreljen 2. 10. 1942 v Mariboru. V avli OŠ pa je izobešen relief njegovega doprsja. Avtor obeh pomnikov je medaljer in kipar Vladimir Stoviček iz Krškega.
Doprsni kip je bil odkrit 2. 10. 1969. |
Savo Kladnik |
— |
— |
— |
Spremembe, dopolnila, popravki: povezava na Geopedia.world ne deluje. Dodal en presledek med _ in x , da se vidi celoten tekst zapisa, ker je povezava drugače predolga. MKER |
Ljubo Motore, 24. 2. 2018
24.2.2022 D.Divjak
Zdenka Primožič, 24. 11. 2024 |
24.11.2024. 00:00 |
19.9.2025. 20:41 |
24.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak
Dodal fotografijo vandaliziranega spomenika. M. Hladnik 2. 11. 2023.
P. Perc: Svastike na praznik - vandali oskrunili kip talca in spomenik NOB. Dolenjski list 1. 11. 2023 (https://www.geopedia.world/#T281_L2518_ x1702964.1007382208_y5782424.83797639_s15_b362).
Zdenka Primožič 24. 11. 2024 v Opis dodala podatke iz dveh spletnih virov (Boris Hajdinjak in Knjižnica Sevnica). |
— |
Sevnica |
K.o.: 1379 - SEVNICA, št.parc.: 514 |
|
Sočerga spomenik žrtvam fašističnega nasilja |
Spomenik stoji na pokopališču v Sočergi levo po cesti na hribčku pred vasjo ki pelje proti Hrvaški. |
Na pokopališču pred vasjo Sočerga. |
ZA ISTRO STE ŽIVLJENJE SVOJE DALI , V TEM SKUPNEM GROBU SMO VAS POKOPALI. POD KAMNOM ISTRSKIM STE POKOPANI, JUNAKI ISTRI IN SVOBODI VDANI. SOČERGA PADLI 02. 10. 1943 . SAV FRANC 1906 MOVRAŽ STARC JOŽEF 1904 MOVRAŽ KNEZ ANTON 1900 MOVRAŽ STEPANČIČ IVAN 1902 MOVRAŽ FANTINIČ MARCEL 1928 ŠEKI PALČIČ MIRKO xxxxx LUKINI MARŠIČ JOŽE 1922 MARSIČ MARŠIČ SILVO 1926 MARSIČI PALČIČ ROK 1894 MARSIČI PALČIČ IVAN 1905 LUKINI 10 PADLIH… PALISKA MARJO 1915 SOČERGA BARBARIČ ANTON 1888 SOČERGA RADOVAC JOSIP 1905 SOČERGA GREGORIČ ANTON 1873 SOČERGA na posebni plošči: PALISKA ANTON *7.5.1898 - 11.3.1977 SKUPAJ 24 ŽRTEV FAŠITIČNEGA TERORJA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 16. 03. 2017 |
— |
— |
M. Kermavnar, 23.3.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 in imena padlih. |
Spomenik s 16 nagrobniki |
Koper |
2619 SOČERGA, 1238 |
|
Trem borcem Zidanškove brigade |
Približno 2 m visok kamnit steber, ki ga v osrednjem delu ovija kovinska konstrukcija s simbolično izdelanimi trnovimi vejami, je posvečen trem borcem NOB, ki jih je decembra 1944 zasul snežni plaz. Spomenik je bil odkrit 1958 in je delo D. Samca. EŠD 30292 |
Ob cesti Luče-Solčava nasproti odcepa za Račnik |
Trem borcem Zidanškove brigade NOV/ki jih je zasul/ snežni plaz/na Bevski/ planini/decembra/1944 |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
steber |
Solčava |
k.o. Solčava, parc.št., lastnik:Direkcija RS za ceste ali Franci Ošep |
|
Spominska plošča Marinki Longo in Antonu Kržišniku |
Marija Proj, poročena Longo - Manja se je rodila 30. novembra 1919 v Virmašah, bila je tekstilna delavka, 28. maja 1943 je vstopila v Škofjeloško četo, padla je kot terenska politična delavka pod streli domobrancev iz Škofje Loke. Anton Kržišnik - Groga se je rodil 20. maja 1918 na Sv. Ožboltu. Bil je kmečki delavec. 4. maja 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, septembra 1943 je bil dodeljen v novoustanovljeno kurirsko postajo G-15 prve relejne linije. Padel je 24. maja 1944 pod Šinkovo domačijo pri Sv. Florjanu pod streli domobrancev iz Škofje Loke. Ploščo so odkrili leta 1964. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 46-47. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/breznica-pod-lubnikom.html |
V Zmincu pri Švavnarju se od glavne ceste Škofja Loka-Poljane odcepi proti severu pot po Sopotniški grapi (2,8 km). |
NA TEM KRAJU STA BILA PO DOMAČIH IZDAJALCIH IZ ZASEDE USTRELJENA 25. 5. 1944 PARTIZANA LONGO MARINKA - MANJA * 1919 + 1944 KRŽIŠNIK ANTON - GROGA * 1918 + 1944 SLAVA JIMA ! KO. ZB. ZMINEC 1964 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2036 Sopotnica, parc. št. 600/5 |
|
Spominska plošča na Zg. Slivni |
— |
Spominska plošča leži pri cerkvi Sv. Neže na obzidju s severne strani. Dostop do cerkve je možen z avtomobilom od Geossa doma na Zg.Slivni (826m). Nato 100 m peš. |
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS 29.4.1944 SIHUR IVAN - 9.12.1913, KLANŠEK JOŽE - 5.3.1914, ROVŠEK JOŽE - 19.1.1919, MIRT FRANC - 20.12.1920 IN ŠE DVA NEZNANA BORCA. OBČINSKI ODBOR ZB NOV HRASTNIK, HRASTNIK 21.7.1974 |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 21.2.2019 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča |
Moravče |
1832 VAČE, 2206 |
|
Obeležje 5 padlim partizanom |
OPIS SPOMENIKA: Spominsko obeležje je na podstavku postavljena surovo obklesana naravna skala z zglajeno ploskvijo, v kateri je vklesan napis. Ob spomeniku je tlak iz granitnih kock. Prvotno je bilo postavljeno na križišču Kranj – Golnik – Trstenik, prestavljeno pred Dom KS Tenetiše, obnovljeno in odkrito je bilo 27. junija 1981. OPIS DOGODKA: Dne 2. septembra 1943 so se na poti iz Kranja v bataljon pod Storžič osveževali in umivali Požgaj, Beton in Bartel v »Primoževih lužah«. Nanje pa je po naključju naletela nemška patrulja. Z razdalje kakih 300 metrov so pričeli Nemci streljati in bežeče pobili ob robu gozda na Škofčevem travniku pri poti proti Srakovljam. Mrtvece so domačini tamkaj takoj pokopali. ŽIVLJENJEPIS: Vladimir Požgaj, rojen 2. januarja 1914 v Kranju, je bil študent glasbe in vnet borec za narodnostne pravice, doma je v očetovi knjigoveški delavnici več let tiskal »Poročevalca«. V avgustu 1943 je odšel v Kokrški bataljon. Franc Beton, rojen 10. novembra 1898 na Kokrici, je med NOB vzdrževal kurirsko zvezo čez Savo. Usodnega dne se je hotel pridružiti partizanski enoti. Pavel Bartel, rojen 27. junija 1913 na Vrhniki, je bil delavec v vulkanizerski delavnici v Kranju. Bil je krščanski socialist in kot tak vnet aktivist OF že od leta 1941. Pavla Ažman – Jasna, rojena 6. februarja 1925 v Strahinju, je bila izučena šivilja. Do svojega odhoda v partizane je bila terenska aktivistka. Ažmanova je bila članica Okrajnega komiteja KPS Naklo – Šenčur. Padla je tik pred osvoboditvijo 6. maja 1945 v gozdu blizu Tenetiš, ko se je vračala s sestanka s krajevnimi aktivistkami. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 87-88; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233; Podatki o spomenikih in spominskih obeležjih na območju KO ZB NOV Goriče, ki s svojo dejavnostjo pokriva KS Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik EŠD: 14709, memorialna dediščina |
Spominsko obeležje se nahaja pred Domom KS Tenetiše, desno od parkirišča na vzhodni strani objekta. |
1941 ZA SVOBODO SO PADLI VLADIMIR POŽGAJ FRANC BETON PAVLA AŽMAN JASNA PAVEL BARTEL LUDVIK KORDEŽ 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mirko Mali |
— |
— |
— |
surovo obklesana naravna skala z zglajeno ploskvijo, v kateri je vklesan napis |
Kranj |
2089 TENETIŠE, 168/1 |
|
Spomenik talcem |
Kamniti kvader, na njem bronasti kip umirajočega talca (kipar Tine Kos), spomenik je projektiral Zoran Didek. Odkrit je bil 1956 (po drugem viru 1954). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 130. ŠD 24427 |
Spomenik s enahaja v parku pred kulturnim domom, ki je v izgradnji. Zato je kip zakrit z lesenim opažem. |
POSTOJ, KDOR MIMO GREŠ, TA KRAJ JE SVET. 1941 - 1945 IZPRAN KRVI JE MUČENIŠKE SLED VENDAR DOMISLI STRAŠNEGA SE DNE IN MRTVA SKALA RDEČ POŽENE CVET. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 13. 8. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
na bloku marmorja statua talca |
Kostanjevica na Krki |
1331 KOSTANJEVICA, 1714/6 |
|
Solčava-pri cerkvi Marije Snežne |
!. spomenik: črna marmorna plošča in grob z enako obrobo Spomenik je bil odkrit leta 1958, avtor pa ing. arh. Dušan Samec. |
Na pokopališču za cerkvijo Marije Snežne v Solčavi. |
Desetim borcem NOV/padlim v letih 1941-1945//Tu počivajo farani Solčave/najdeni v skupnem grobu ob obnovi cerkve v letih 2006-2007 |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik, dopolnil:Sandi Grudnik, 23.4.2018 |
— |
— |
— |
2 spomenika: plošča in blok - klesani granit |
Solčava |
k.o. Solčava, parc.št. , lastnik:občina Solčava |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.84 |
Napis na spomeniku junija 2021 ni bil več dobro viden. |
Ob Ižanski cesti 132, Ljubljana |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV ČTP |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografiji Mojce Župančič |
26.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |
|
Internirani - Podgrad |
— |
Pokopališče Podgrad |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
4.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Družinski spomenik |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Padli - Podgrad |
— |
Pokopališče Podgrad |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
4.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Družinski spomenik |
Ilirska Bistrica |
— |
|
VNANJE GORICE, Cesta v Gorice - spomenik Jožetu Skubicu - Ediju |
EŠD: 11571 Pravokotna granitna plošča, velikosti 40 X 50 cm, temnejše barve, z vklesanim napisom, ki je s štirimi vijaki pritrjena na tanjšo nosilno granitno stelo (ploščo), svetlejše barve, velikosti 110 x 70 x 10 cm, in zabetonirana v tla. Spomenik je posvečen Jožetu Skubicu - Ediju, ki je dne 28.5.1944. padel na tem mestu. Spomenik so postavili in odkrili 1951. leta, obnovili 1972. leta. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 71. |
Spomenik stoji na desni strani cestišča Cesta v Gorice in sicer 100 m naprej od odcepa ceste, ki pelje skozi Log na Tržaško cesto, oz. okoli 600 m od naselja Na blateh, gledano iz smeri Viča proti Brezovici pri Ljubljani. |
TUKAJ JE PADEL BOREC NOV JOŽE SKUBIC - EDI, DNE 28.5.1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 12.10.2017. |
— |
— |
— |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Ljubljana |
k.o. 1994, parc. št. 2210/3 |