| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Velike Lašče - Družine Ivanc - Ličen - Grebenc, pokopališče |
IVAN IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Ivan Ivanc, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 06. 03. 1921, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Stope, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 17. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dobrnič, Kraj pokopa: Velike Lašče. »Isti dan, 16. novembra 1944, je oddelek 1. bataljona skupno z borci štabne patrulje odšel v prehranjevalno akcijo v bližino kovorske domobranske postojanke. […] Ponoči na 16. november je zapadel nov sneg, zato je bilo zaradi sledov še posebej nevarno. Tako kot vsako jutro je tudi 17. novembra 1. bataljon na razvalinah gradu Kamen, ob vhodu v dolino Drage spet razmestil zasedo. […] A vdor v Drago je bil po vsej verjetnosti le manever, hkrati pa dokaz, da Nemci o partizanih tega območja marsikaj vedo. V Podgori nad Srednjo vasjo pa je potem kmalu prišlo do tragedije. […] Najhujši udarec je ta dan pretrpel bunker pomočnika okrožnega pooblaščenca OZNE za Kranj. Temu je bil tudi namenjen osrednji udarec. Nemci so presenetili izdane borce v bunkerju. Padlo jih je 8 in vsi so bili iz predanih partizanskih družin. […] Padla sta tudi stari partizan Mirko Renko-Lado, domačin iz Srednje vasi, in pomočnik pooblaščenca OZNE za kranjsko okrožje Ivan Ivanc-Janko, doma v Stopah pri Velikih Laščah. Naj tu omenim, da je njegovo mamo Marijo, verno ženo in mater enajstih otrok, in tudi njeno hčerko oziroma Ivanovo sestro Francko 15. maja 1944, torej natanko pred pol leta, doma ubila črna roka.« (Ivan Jan, Kokrški odred, Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami, II, Ljubljana, 1980, str. 379, 380, 381) »Ivan je padel kot oficir Ozne 17. novembra 1944. leta. star 23 let, v nekem bunkerju blizu Tržiča na Gorenjskem. Zaradi izdaje je takrat v tistem bunkerju padlo več partizanov. […]« ( (Ivan Vidic, V Stopah pri Velikih Laščah: umor matere in hčerke, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 488) __________________________________________________________________________ VLADISLAVA LIČEN: SIstory navaja Ime in priimek: Vladislava Ličen, Oče: Viktor, Mati: Marija, Priimek matere: Ivanc, Datum rojstva: 22. 11. 1930, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Dvorska vas, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): učenec, Datum smrti/izginotja: 24. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dvorska vas, Kraj pokopa: Dvorska vas. »Julka Rogač, ki stanuje Ob Ljubljanici v Ljubljani, mi je pripovedovala: […] S tem pa tragedija naše družine še ni bila končana. Sestra Marija Ličan, ki se je poročila že pred vojno, je z možem imela v Sodražici trgovino. Po bombardiranju Sodražice sta prišla v Dvorsko vas pri Velikih Laščah. Delala sta za partizane. Zaradi tega so sestro in njenega 15-letnega sina aretirali in odgnali v Auschwitz. Doma sta ostala njen bolni mož in 12-letna hčerka Vladislava. Nekega dne so prišli domobranci, da ga ubijejo. Niso ga dobili, ker se je skril na streho. Jezni, ker se jim je zadnji trenutek izmuznil iz rok, so pred hišni zid postavili hčerko in jo ubili. Strele so slišali partizani in so od daleč začeli streljati. Domobranci so zbežali, partizani pa so s strehe rešili nesrečnega očeta.« (Ivan Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 489 (tudi fotografija Ladke Ličan)–490) Opomba: V tem viru se zapis priimka (Ličan) razlikuje od zapisa v drugih virih (Ličen). __________________________________________________________________________ MARIJA IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Marija Ivanc, Oče: Jožef, Mati: Marija, Datum rojstva: 18. 06. 1889, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Stope, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 16. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stope, Kraj pokopa: Velike Lašče.
FANI IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Frančiška Ivanc, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 05. 12. 1908, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Dvorska vas, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 16. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stope, Kraj pokopa: Velike Lašče. »Julka Rogač, ki stanuje Ob Ljubljanici v Ljubljani, mi je pripovedovala: »Moja mama Marija Ivanc je bila zelo pobožna. Z očetom sta nas vzgajala strogo versko. Še kot mlado me je nagovarjala, naj grem v samostan, sina Vladimira pa za duhovnika. Spominjam se, kako je mama večkrat tarnala duhovniku Ramovšu iz Velikih Lašč: Gospod župnik, enajst otrok imam in težko jih preživljam. Hudo moram garati za vsak košček kruha. Imamo le majhno kmetijo, kako naj preživim otroke? Med vojno sem bila v Ljubljani pri usmiljenih sestrah. Mama mi je večkrat pisala, da ji grozijo črnorokci. Njeno pošto mi je skrivaj prinašal domobranec Jože iz Malih Lašč, ki je sodeloval s partizani. Domobranci so odkrili njegove zveze in ga zaprli v ljubljanski grad. Sedaj živi v Kranju. Dva dni pred smrtjo mi je mama v pismu ponovno izrazila bojazen, da jo bodo ubili. Prosila me je, naj ji pošljem sveče, ker v vasi ni bilo elektrike. Ubili so mi mamo in sestro. Duhovnik Ramovš ni povzdignil glasu. Ko sem zvedela, da so ju ubili tisti, ki so trdili, da branijo vero, sem zapustila red usmiljenih sester, Nisem mogla prenesti licemerstva, ki se je šopirilo okrog mene. […] Velikolaški črnorokci so v nedeljo, 14. maja 1944. leta, šli s hinavsko sklonjenimi glavami k maši in obhajilu. Po maši jih je poklical kaplan Franc Malovrh v zakristijo – tam je bilo namreč najbolj varno pred nezaželenimi očmi in ušesi – ter jim razložil, kakšno nalogo morajo opraviti naslednjega dne zvečer. Napočil je ponedeljek, zadnji dan življenja 55-letne Marije Ivanc in njene hčerke Francke. Kako so opravili zločin, mi je pripovedovala Marijina hčerka Helena Grebenc iz Velikih Lašč. »Oče Franc je bil terenski delavec OF. Med nemško ofenzivo 1943. leta so ga Nemci aretirali in odgnali v Dachau, od koder se je vrnil po vojni. Brata Ivan in Vlado sta bila oficirja Ozne, torej partizana. Na dan umora smo bili doma mati Marija, jaz z dveletnim sinom Janezom, sestri Francka in Boža in brat Zmago. Doma je bila kmečka hiša. Že smo se pripravljali spat, ko so potrkali na vrata. V hišo sta vstopila dva zakrinkana domobranca iz velikolaške postojanke in zahtevala, da se vsi takoj oblečemo in gremo z njima. Sestra Boža, stara 14 in brat Zmago, star 12 let, sta šla v kuhinjo po čevlje. Medtem sta izkoristila priložnost in zbežala skozi zadnja vrata. Mati in sestra Francka sta se v sobi oblačili za odhod. Ko sta črnorokca opazila, da sta Zmago in Boža pobegnila, sta se brez besed ali groženj ihtavo vrnila v sobo in sprožila rafal iz brzostrelk. Obe sta bili takoj mrtvi. V tem trenutku sem bila v sosednji sobi. Po umoru mame in sestre sta prišla v mojo sobo in že pripravila brzostrelki za strel. Vame sta posvetila z baterijo, jaz pa sem dvignila otroka, ki sem ga držala v naročju in kriknila: Ne streljajta otroka, ne streljajta nedolžnih ljudi! Kričala sem kot še nikdar dotlej in nikdar več pozneje. Črnorokca sta se spogledala, povesila orožje in začela brskati po predalih. Pokradla sta ves denar ter druge vrednosti in nato odšla. Po njunem odhodu sem položila otroka na posteljo in skočila k mrtvi mami in sestri. Bilo je grozno, preveč grozno, da bi vam lahko opisala tisti prizor, tisto noč, ko sem ostala sama z otrokom v hiši. Nisem mogla razumeti, zakaj so ubili mater enajstih otrok. Toliko je trpela ta revica, na koncu trpljenja pa so jo še ubili. Tako rada je molila in hodila v cerkev, potem pa so jo ubili tisti, ki so trdili, da branijo vero in domovino. Ne, tega nisem nikoli in tudi ne bom mogla razumeti. Sestra Boža in brat Zmago sta še isto noč odšla v partizane na Mokrc. Brata, zaradi katerih sta bili ubiti mati in sestra, sta tudi sklenila življenjsko pot v nesrečnih okoliščinah. Ivan je padel kot oficir Ozne 17. novembra 1944. leta. star 23 let, v nekem bunkerju blizu Tržiča na Gorenjskem. Zaradi izdaje je takrat v tistem bunkerju padlo več partizanov. […]« ( (Ivan Vidic, V Stopah pri Velikih Laščah: umor matere in hčerke, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 486–488, fotografiji Marije Ivanc in Francke Ivanc na str. 488) »1. IVANC Francka, rojena 1911 in 2. IVANC Marija, rojena 1889, njena mati, iz Stop pri velikih Laščah. 16. maja 1944 so ju doma ubili domobranci iz postojanke Velike Lašče. Marijo so sredi sobe ustrelili v tilnik. Hišo so izropali in plen odpeljali v Velike Lašče. (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 59; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 449) [Besedilo pod fotografijama Francke in Marije Ivanc] Francka in Marija IVANC, ki so ju 16. maja 1944 doma v Stopah umorili domobranci iz posadke v Velikih Laščah«« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 120, 121)
|
Pokopališče Velike Lašče, dostop skozi glavni vhod ali vhod pri mrliških vežicah, grob je v bolj severnem delu pokopališča, blizu glavne poti. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetku in podatkih Franca Štibernika 27.4.2022
D.Divjak 1.7.2022 |
16.9.2023. 00:00 |
20.9.2025. 07:25 |
Dodal fotografije 2,3 in 4 ter dopolnil opis D.Divjak, 1.7.2022
M.Kermavnar, 16.9.2023, dodal Opis po podatkih Zdenke Primožič |
Nagrobnik |
Velike Lašče |
K.o.: 1717 - VELIKE LAŠČE, št.parc.:241/1 |
|
Partizanska bolnica dr. Tineta Zajca |
Zidan objekt, pokrit z rušo, kjer je od začetka maja do 11. 6. 1944 dr. Tine Zajc zdravil ranjence. Ob izdaji in napadu je padlo devet žrtev. Ohranjena lokacija skladišča, kuhinje, spominska plošča (junij 1958). Ranjence in osebje so zajete najprej mučili, potem pa v objektih žive zažgali.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Od planinskega doma v Podborštu 800 m po cesti proti Komendski Dobravi. Velika tabla tam usmerja levo po kolovozu na markirano pot, ki po 200--300 metrih in čez dvoje brvi čez potok pripelje do lokacije v bregu, južno nad grabnom v pobočju. Markirana pot vodi dalje in se priključi grebenski od Klanca na Komendsko Dobravo. |
Parizanska bolnišnica Na drevesih so napisi: Partizanska bolnica, Kuhinja, Skladišče hrane, Bunker bolničark. Dr. MIHA PART. BOLNICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
— |
— |
— |
skalnat spomenik, rekonstruirani bunker |
Komenda |
1902 KLANEC, 504 |
|
Štirim padlim vaščanom, Hrastje |
— |
Pod nasipom 11, Hrastje pri Pivki. Plošča je bila z obcestne fasade prestavljena na drugi konec gospodarskega poslopja (zidanice iz 1721). |
PADLI ZA SVOBODO |
— |
— |
— |
— |
Andreja Žele 8. julija 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Pivka |
— |
|
Padli borci bataljona VDV, Podturn pri Dolenjskih Toplicah |
Med ploščama je iz hrastovega debla izdelan spomenik, ki so ga izdelali gojenci Zavoda za slušno in govorno prizadete otroke v Ljubljani. Izdelan je po zamisli medvojnega pionirja Jožeta Bučarja (Malnarjevega) iz Dolenjskih Toplic. Žage in sekire, ki so jih otroci vklesali v les, pripovedujejo, da so ljudje ob prihodu okupatorja pustili delo in prijeli za orožje. Kljub streljanju talcev in požiganju domov, kar je tudi vklesano v deblo, raste nov rod, ki ga simbolizirata pionir in pionirka na vrhu spomenika. »Konec poletja pred 75. leti , ko so v Podturnu že pospravili pšenico s polj in jo pri »Bldaufovih« omlatili ter jo spravili v kašče, je prišlo povelje, da je potrebno nekaj pšenice odpeljati v mlin za partizane. V Poljanah so vrečo žita naložili na »šajtrgo« in Viktor Zupančič jo je pripeljal do Podturna. Podturnčani so imeli že pripravljeno vrečo, jo naložili skupaj s poljansko vrečo v drugo malo večjo »šajtrgo«, saj je bila poljanska v slabem stanju. Zupančiču smo se pridružili še Jože Pelko, Jože Avguštin in jaz Franc Tisovec iz Podturna, ter krenili proti Kotu, kjer je bil mlin. Med potjo se nam je pridružil še Jože Bradač iz Obrha in četica otrok starih od 12 do 15 let smo pridno vlekli in rinili težki tovor po makadamski z grobim kamenjem posuti cesti. Trije so vlekli spredaj, dva pa sva vozilo porivala zadaj in kasno popoldne smo prispeli v mlin. Mlinar je mlel le ponoči, zato smo otroci prespali na njegovem hlevu. Zjutraj nas je že čakala zmleta moka, naložili smo jo, a nas je na poti proti domu čakala nevarnost. Ponoči so namreč partizani prekopali cesto in jo zaminirali, da Italijani ne bi mogli priti svoji posadki, ki so jo napadali partizani v Žužemberku, na pomoč. Jože Pelko, Jože Bradač in Viktor Zupančič so »šajtrgo« vlekli spredaj, Jože Avguštin in Franc Tisovec pa sva jo porivala zadaj po klancu od mlina navzgor in naprej po cesti. Tedaj je Avguštinov Jože zagledal ribe v Krki, začel pobirati kamenje in ga metati vanje. Tudi jaz sem se sklonil, da bi pobral kamen, a me je zaustavil glas Jožeta Pelka, ki je ukazal naj pohitimo in »šajtrgo » prenesemo čez prekopano cesto. Tedaj pa je strahovito počilo. Eden od treh fantov, ki so vlekli spredaj je moral stopiti na mino, ki jo je razneslo. Vsi trije so bili takoj mrtvi in grdo razmesarjeni. Deli njihovih teles so ležali vse naokoli .Ostanki vreč in oblek so viseli po grmovju, vozilo pa je bilo razcefrano na drobne koščke. Midva z Avguštinom sva ostala živa, a hudo ranjena in skoraj gola. Huda eksplozija mi je poškodovala sluh, košček mine mi je odtrgal del čeljusti, del jezika in poškodoval grlo. Poškodovano imam tudi desno oko. Po vsem telesu sem imel koščke lesa, železa in peska zapičene v kožo«. (Po pripovedi Franca Tisovca iz Podturna, enega od dveh preživelih pionirjev). Spomenik je bil postavljen leta 1981.
|
Pod gozdom, nad izvirom Radeščice, tik ob cesti, ki pelje iz Podhoste proti Črmošnjicam, stoji v Podturnu, ob gasilskem domu (št. 12) obeležje z dvema marmornima ploščama. |
Prva plošča: PADLIM BORCEM I. BATALJONA VDV Na drugi pa: ZA SVOBODO SO 3. 8. 1943 DALI MLADA ŽIVLJENJA PIONIRJI JOŽE BRADAČ JOŽE PELKO VIKTOR ZUPANČIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec 20.2.2019 |
23.12.2024. 00:00 |
— |
Dodal sveža posnetka M. Hladnik 23. 12.2024 |
Lesena skulptura in dve plošči |
Dolenjske Toplice |
ko. PODTURN, p.št.4372/439 |
|
Most v Radomljah |
Steber je posvečen borcem iz Radomelj, Preserja in Mengša, ki so 1941 organizirali in izvedli vstajo na tem območju. Odkrili so ga 27. 7. 1957 na pobudo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica. Datum 24. julij 1941, ki označuje začetek vstaje, je napačen.
|
Pred mostom čez Kamniško Bistrico med Preserjem in Radomljami, v tlakovanem parku na desnem bregu reke. |
24. 7. 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 6. 7. 2018 |
— |
— |
— |
marmornati obelisk |
Domžale |
1937 HOMEC, 837/10 |
|
OF v Radovljici, Trubarjeva ulica |
Spominsko ploščo je po načrtu Mestnega odbora ZB NOV Radovljica izdelal kamnosek Alojz Vurnik. Vzidana in odkrita je bila 9. septembra 1983. EŠD 5523 Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 175. |
Trubarjeva ulica 1, Radovljica (Magušarjeva hiša), ob vhodu na SV fasadi hiše. |
V SPODNJIH PROSTORIH TE HIŠE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 771/3 |
|
Ranjenci pri Kocjanovih, Laško nad Bukovščico |
Spominska plošča pri Kocjanovih v Bukovščici je posvečena Tomažinovi družini in prvim ranjenim partizanom na tem območju, odkrili so jo leta 1950, hiša se nahaja na griču nad cerkvijo. Pri Kocjanovih so se v prvi zasilni ambulanti zdravili prvi partizani, ki so bili ranjeni v bojih na območju Selške doline v pozni jeseni 1941 in v dražgoški bitki. Zanje je skrbela vsa Tomažinova družina, zdravila in sanitetni material so jim dobavljali sorodniki iz Kranja. Po dražgoški bitki je bila ambulanta izdana, a so se ranjenci še pravočasno umaknili. 20. januarja 1942 so Nemci družino zaprli in izgnali na Bavarsko, oče Janez Tomažin je bil 31. marca 1942 ustreljen kot talec v Begunjah. Ploščo so odkrili leta 1950. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 63-64. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/bukovscaron269ica.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 252. |
Obeležje je oddaljeno 1 km od cerkve v Bukovščici in 4,5 km od ceste Škofja Loka-Železniki. |
V TEJ HIŠI SO SE ZDRAVILI PRVI RANJENI PARTIZANI PERKO JANEZ, DEŽMAN JOŽE, KERSTNIK STANE IN RANJENI DRAŽGOŠKI BORCI OD AVGUSTA 1941 DO JANUARJA 1942, VSLED ČESAR JE BILA TOMAŽINOVA DRUŽINA IZGNANA. IN OČE JE BIL USTRELJEN. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
16.9.2025. 16:16 |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Altamura |
.V Altamuri je stena poslikana s kopijami starih fotografij Campa 65. To taborišče ali center (cca 5 km zahodno od te lokacije) se je začelo kot taborišče za vojne ujetnike med 2. svetovno vojno. Leta 1942 in 1943 so bili tukaj zaprti zavezniški ujetniki. Bil je tudi center za usposabljanje Jugoslovanov, ki so se kot prekomorci leta 1944 vključili v osvoboditev Jugoslavije. . Partizanske na muralih so očitno pripadnice Mešanega pevskega zbora v Gravini, ki je bil ustanovljen novembra 1943. Večina članic in članov je nato s 3. prekomorsko brigado odšla v domovino. |
Altamura, 150 Via Gravina, |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
...4.5.2024
D. Divjak 14.11.2024 |
14.11.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetek 4/3 in 4 ter dodal opis, 14.11.2024 |
mural |
Italija |
— |
|
Kebelj |
Zbornik spomenikov ... Ilirska Bistrica, 34 |
OŠ Kebelj, h. št. 17b |
Na Keblju je bila leta 1942 javka Pohorskega bataljona. Jeseni 1943 je pričela v tem kra ju delovati Osvobodilna fronta. Tu je priredil Pohorski odred 12. no vembra 1943 partizanski miting. 4. 7. 1974 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 7. 2020 |
4.8.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji Romana Zupanca. M. Hladnik 4. 8. 2023 |
Spominska plošča |
Slovenska Bistrica |
— |
|
Škofljica, pokopališče Trate, Boh Jernej |
Sistory navaja Ime in priimek: Jernej (Bartol) Boh, Oče: Jernej, Mati: Jera, Datum rojstva: 15. 05. 1904, Kraj rojstva: Gumnišče, Kraj bivanja: Gumnišče, Stara občina: Šmarje pri Ljubljani, Nova občina: Škofljica, Datum smrti/izginotja: 06. 11. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rab, Kraj pokopa: Rab, Država pokopa: Hrvaška. »[…] 41. BOH BARTOLA BARTOL Gobnišče« (Franc Potočnik, Seznam žrtev fašističnega terorja na Rabu, Koncentracijsko taborišče Rab, Koper 1975, str. 331) »[…] BOH JERNEJ Bartol 48 Gobnišče 6. XI. 1942.« (Ivan Kovačić, Kampor 1942 – 1943: Hrvati, Slovenci i Židovi u koncentracijskom logoru Kampor na otoku Rabu, 1998, str. 440) |
Škofljica, pokopališče Trate. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.10.2023, po slikah in besedilu Zdenke Primožič |
8.10.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofljica |
K. o. 1697 Lanišče, parc. št. 443/1 |
|
Partizanska bolnica Trška gora |
Obsežni pohorski gozdovi, bogati vodni viri in zavedne kmečke domačije so omogočili varno zavetje in prehrano partizanskim bolnišnicam. Zdravila so prihaja iz lekarne bolnišnice v Slovenj Gradcu., po zvezah tudi iz Graca in dunaja in od drugod. Potrebe po ureditvi partizanskih bolnišnic na območju zahodnega Pohorja so se pojavile v zadnjem letu druge svetovne vojne, ko je po prihodu 14. divizije na Štajersko februarja leta 1944, območje partizanske 4. operativne cone, kamor je spadala tudi Koroška, zajela množična vstaja proti nemškemu okupatorju. Takrat so doktorju Ivanu Kopaču naročili, naj na zahodnem Pohorju zgradi skrivne partizanske bolnišnice, ki bodo lahko sprejele večje število ranjencev. Od aprila 1944 do konca druge svetovne vojne je tako s pomočjo aktivistov in domačega prebivalstva postopoma zgradil šest bolnišničnih kompleksov, imenovanih Paučkove bolnišnice. V teh bolnišnicah se je zdravilo približno 300 ranjencev (partizanov, pa tudi pripadnikov zavezniških vojsk), za katere je skrbelo približno sto pripadnikov osebja, poleg bolnišnic pa sta bili posebni enoti tudi centralni sanitetni ekonomat in centralna lekarna. Okupator ni odkril nobene izmed bolnišnic, ki načeloma niso smele vedeti druga za drugo in so bile označene s skrivnimi imeni. EŠD 312: Eno redkih, v izvirni podobi ohranjenih partizanskih bolnišnic v Sloveniji sestavljajo tri lesene barake, zgrajene od avgusta do novembra 1944. Obnovljene 2010, muzejsko prezentirane z opremo in inventarjem. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Iz Slovenj Gradca na krožišču zavije za smer Kope. Pot vas vodi skozi naselje Legen in cerkvice s. Jurija. Po nekaj km asfaltne ceste, mimo kmečkega turizma Plesnik in v nadaljevanju tudi kmečkega turizma Klevž do križišča, kjer stoji smerokaz za partizanske bolnice-Pavčkove bolnice. Po makadamski cesti po 3 km prispete do omenjene bolnice, |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 20. september 2017 |
— |
— |
— |
barake |
Slovenj Gradec |
Gradišče 1435/3 |
|
Karlovica - spominski plošči |
Na fasadi osnovne šole sta bili vgrajeni dve spominski plošči. Manjša je posvečena padlemu komandantu 1. brigade VDV Karlu Šaliju, ki je padel 1944 ter druga, večja, z imeni žrtev padlih borci, talci, interniranci in ostale žrtve s tega področja. Ob obnovi poslopja sta bili plošči odstranjeni in vgrajeni na levo stran zidu med šolo in bližnjo cesto. Na desni strani zidu so na ploščah imena nasprotnikov NOB. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 70. Plošča je prenesena na lokacijo v bližini |
OŠ Karlovica |
V TEM KRAJU JE JUNAŠKO PADEL LETA 1944 ŠALI KAREL KOMANDANT 1. BRIGADE VDV |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
Spremembe, dopolnila, popravki: povezava na Geopedia.Vorld ne deluje. Dodal en presledek med _ in x , da se vidi celoten tekst zapisa, ker je povezava drugače predolga. MKER |
D.Divjak 13.8.2022 |
13.8.2022. 00:00 |
20.9.2025. 07:31 |
https://www.geopedia.world/#T281_F2518:148_ x1626101.541282611_y5750261.333728379_s16_b362 |
— |
Velike Lašče |
K.o.: 1719 - LUŽARJI, št.parc.: *192 |
|
Bunker vodstva NOB |
Na hiši, v kateri je v bunkerju od novembra 1942 do marca 1943 delalo vodstvo NOV, je bila 1946 (po drugi navedbi 22. julija 1952) vzidana bela marmornata plošča z napisom. V hiši je bil 1981 urejen muzej, zbirka je bila 1994-1995 prenesena v Muzej novejše zgodovine, hiša je nova. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 105. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 61. EŠD 5729 |
Cesta proti Katarini z Dobrove, čez most in levo v grapo.
Plošča je bila prestavljena v muzej. |
Na tem mestu stoji nova hiša. Plošča je bila prenesena v muzej novejše zgodovine. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 6.1.2018 |
— |
— |
— |
Plošča |
Dobrova - Polhov Gradec |
1983 BABNA GORA, 711/7 |
|
Godovič - Spomenik padlim |
Ni v registru. Poleg spomenika se nahaja še spomenik zrtev iz prve svetovne vojne. Datum odkritja: 28.10.1960 |
Pokopališče v Godoviču za cerkvijo, zahodni kot pokopališča
Hiša v bližini: Godovič 35b |
TU SPE, KI PALI SO ZA NAS ZA MLADI ROD ZA NOVI ČAS. DA V LEPŠE ZARJE BOLJŠIH DNI GRE NAM SVOBODNA SVETLA POT KOT SONCE ČEZ NEBESNI SVOD TU SPIJO VSI POSLEDNJI SEN. A NJIHOV DUH KOT SOJ LUČI Z ZAHVALO ŽRTVAM V NAS ŽIVI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
— |
— |
— |
Steber s ploščo |
Idrija |
K. o. 2364 Godovič, parc. št. 267/2 |
|
Urbanci |
Plošča je postavljena v letu 2014. Tinjan št. 62 |
Plošča je na fasadi hišne št. 62 Tinjan v zaselku Urbanci kateri spadajo pod Tinjan. |
OF UMRLI NA PRAGU SVOBODE 28. 04 1945 CVETKA ŠKRLJ ROJ. 14. 3. 1931 IVANA ŠKRLJ ROJ. 8. 11. 1922 URBANCI 2014 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 21. 02. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
2596 TINJAN, 1993/5 |
|
Ježovnikovi |
— |
Pokopališče Šmartno ob Paki |
JEŽOVNIK CECILIJAUSTRELJENA V CELJU 3. 11. 191922. 6. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
9.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Šmartno ob Paki |
— |
|
Spominska soba v Logatcu |
Blekova vas 60, Logatec (lokacija na zemjevidu ni natačno označena). |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik, neobiskano, nedokončano |
— |
— |
— |
Muzej |
Logatec |
— |
||
Čatež pri V. Loki, Čatež 4 - rojstna hiša Vinka Simončiča - Gašperja, nh |
V NOV je stopil 18. 5. 1942, novembra istega leta je postal član KPS. V NOV je opravljal različne poveljniške dolžnosti (komandant bataljona v Šercerjevi brigadi, kasneje namestnik komandanta v Bračičevi brigadi, komandant Koroške grupe odredov ter namestnik komandanta XIV. divizije) do pohoda 14. divizije na Štajersko, ki se ga je udeležil kot namestnik komandanta 13. Bračičeve brigade. Posebno se je izkazal v bojih na Paškem Kozjaku 18. 2. 1944 in v petdnevnih bojih Koroške grupe odredov (bil je komandant) z Nemci avgusta 1944 na področju Črne. Za to akcijo je njegovim enotam izrekel pohvalo maršal Aleksander, komandant zavezniških sil v Sredozemlju. Kot komandant 14. divizije je 7. 11. 1944 vodil napad na nemško domobransko postojanko v Blagovici, kjer je bil težko ranjen in je še isti dan umrl. Za narodnega heroja je bil imenovan 9. 5. 1954. Spominska plošča je na rojstni hiši, Čatež št. 4; po načrtu Jožeta Zamljena-Drejčeta, s posvetilom v verzih, odkrita 1. 5. 1951. Pri Domu koroških partizanov v Solčavi stoji njegov doprsni kip.
|
Čatež št, 4., iz smeri Trebnjega ali iz smeri Šentlovrenca v smeri Čateža, v ovinku pred naseljem Čatež., na desni strani. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL NARODNI HEROJ SIMONČIČ VINKO - GAŠPER ZAPISAN S SVOJO SRČNO SI KRVJO V SLOVENSKO ZGODOVINO, SIN TE HIŠE. NEMARA TA NAPIS KDAJ ČAS IZBRIŠE, KAR TI ZAPISAL SI, OSTALO BO! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
22. 4. 2017, foto 10. 11. 2011, b.jerčič 21.2.2018 |
— |
— |
— |
marmornata spominska plošča na fasadi hiše |
Trebnje |
k.o. 1403, parc. št. 553/1 |
|
Planinski dom postavljen ob 20-letnici ljudske revolucije-Planinski dom Kozjak |
— |
Planinski dom Kozjak, bivši Planinski dom Obrtnik, Šober 27 |
"TA DOM SO OB 20 LETNICI LJUDSKE REVOLUCIJE POSTAVILI S PROSTOVOLJNIM DELOM OBRTNIŠKI DELAVCI MARIBORSKEGA OKRAJA PLANINSKO DRUŠTVO OBRTNIK" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 28.01.2020 |
28.1.2020. 00:00 |
— |
Dopolnjeno Bor1974, 05.V.2021 |
Spominska plošča |
Maribor |
622 ŠOBER, 353/18 |
|
Boben |
Štirim padlim partizanom iz Čeč. Ni v RKD.
|
Pod cesto Hrastnik-Ostenk, ob potoku Boben v kraju Zgornji Boben, pred odcepom čez potok k hiši št. 24. |
O, ČE LJUDI BI NE BILO PRI NAS, V TEJ SOTESKI SO PADLI GORENC JULIJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 3. IN 21. 8. 2019 |
— |
— |
Po "Sistory" Julij GORENC roj. 13.II.1920 na Kalu nad Hrastnikom, padel 23.XII.1944 v Bobnu, Karl OGRAJENŠEK roj. 18.X.1918 v Veliki Pirešici, padel 23.XII.1944 v Bobnu, Franc OROŽEN roj. 05.I.1927 v Šentjanžu nad Štorami, umrl 03.IIII.1945 v Pragi, Viktor PUŠNIK roj. 29.II.1912 v Čečah, padel 11.II.1945 v Čečah.
Bor1974, 17.VII.2022 |
Spomenik |
Hrastnik |
2687 BOBEN, 865/3 |
|
Želodnik |
Spomenik je bil odkrit 1986. EŠD 10727 |
Ob cesti Domžale-Lukovica, 100 m pred odcepom za Moravče, ob mostu čez Želodnico, na južni strani ceste. |
DNE 6. AVGUSTA 1941 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 23. 1. 2019 |
— |
— |
— |
marmornata plošča |
Domžale |
1943 DOB, 1533 |
|
Ljubljana Žale, Ivan Maček - Matija |
herojgrob1234 |
Pokopališče Žale oddelek 65A, vrsta 2, grob 4 |
M A Č E K |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 22.12.2022 |
22.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ljubljana |
K-o.:1736-BRINJE I., št.parc.:628/11 |
|
Homec, pokopališče, Kosec Ciril |
Sistory navaja: Ime in priimek: Ciril Kosec, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Po domače: Jakov, Datum rojstva: 31. 03. 1911, Kraj rojstva: Mengeš, Kraj bivanja: Preserje, Stara občina: Lukovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): trgovski pomočnik, Datum smrti/izginotja: 28. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Komendska Dobrava, Kraj pokopa: Mengeš. . »KOSEC Ciril - Cijo, rojen marca 1911 v Mengšu in |
Pokopališče Homec, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Homec, P: C, V: _, S: 1 8 9 (Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 14. 5. 2024).
|
GRAŠIČ KOSEC CIRIL 1911 – 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
14.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1937 Homec, parc. št. 306 |
|
VERŽEJ- Spomenik bratstva in enotnosti |
Spomenik je oblikoval Lojze Veberič iz Selišč in je bil odkrit ob 40-letnici pričetka oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti 17. maja 1981. |
Po Ulici bratstva in enotnosti je na zelenici pred krožiščem spomenik. Na drugi strani ceste je DOM KULTURE nekdaj zadružni dom, Ulica bratstva in enotnosti 8. |
CVET BRATSTVA IN ENOTNOSTI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 14. junij 2020 |
14.6.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.10.2021, napis na spomeniku in fotografije. |
Spomenik |
Veržej |
K.o.: 234-VERŽEJ, št.parc.: 1809/1 |
|
Daljnovod, Lipce |
Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 198. Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Jesenice, Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/87-18, Ur.l. RS, št. 24/91-971 |
Ob robu gozda za hišama Lipce 30 in 40 v smeri proti Savi. Plošča je pritrjena na daljnovodni steber. |
Ta drog so 28. 8. 1941 porušili prvoborci Jeseniške čete! 1981 ZB NOV Bl. Dobrava |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 4. 2017, foto 22. 9. 2012 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Jesenice |
K. O. Blejska Dobrava, parc. št. 1373 (na severnem robu parcele) |