| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Javornik, 47 padlim borcem Gradnikove brigade |
Spominska plošča je pravokotne oblike izdelana iz belega marmorja z vklesanim napisom. Ob postavitvi novega spomenika pred kočo, so jo odstranili in založili. Ob prejšnji prenovi koče okoli l.2008-2010 in postavljanju opornega zida pred kočo, so jo vgradili vanj. Datum prvotnega odkritja: meni ni znan Foto: Miloš Kermavnar |
Spominska plošča je locirana na opornem zidu na Pirnatovi planinski koči na Javorniku. Hiša v bližini: Javornik 6. |
V SPOMIN 47 PADLIM BORCEM III. BAT. GRADNIKOVE BRIGADE OSTALI BOSTE NEPOZABLJENI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2369 Javornik, parc. št. 153/2 |
|
Pragersko, Spomenik NOB |
Štiri metre visok granitni steber na krožnem stopničastem podstavku, obdan s kovinsko ograjo. Na njem so imena padlih v NOB. Spomenik je bil postavljen 1955, po načrtu arh. Staneta Lovšeta. Verzi ob žarah so izpod peresa Janka Čara. Žare so bile prenešene iz pokopališča v Sp. Polskavi EŠD 20152 Zbornik spomenikov ... Slovenska Bistrica, 50, 51 foto123 |
Spomenik stoji južno od šole in vrtca na Pragerskem (Pionirska ulica 13). |
VEČNO ŽIVI, KDOR ZA SVOBODO DOMOVINE UMRE BRATOŠ STANKO 1916 - 1943 DUCMAN ALOJZ 1908 - 1945 LESKOVAR ANTON 1918 - 1944 PAJ KARL 1918 - 1945 RAJTMAJER BRUNO 1912 - 1945 ZUPANČIČ FRANC 1912 - 1945 TALCI BERGLEZ FRANC 1921 - 1941 BERGLEZ MAKS 1917 - 1941 BIZJAK FRANC 1921 - 1941 ČOP LEOPOLD 1919 - 1941 KAC MIRO 1921 - 1941 PRENER ALOJZ 1920 - 1941 INTERNIRANCI BIZJAK FRANC 1898 - 1942 BIZJAK FRANČIŠKA 1899 - 1942 ČOP LUCIJA 1898 - 1942 HERGAN ANTON 1917 - 1944 RODICA JAKOB 1880 - 1944 RODICA MARIJA 1882 - 1944 RODICA LEOPOLDINA 1908 - 1944 ZORN TEREZIJA 1872 - 1945 SLAVA ŽRTVAM! Ozadje spomenika z žarami v stekleni vitrini [Triglav]: [zvezda] . Desna plošča [zvezda] Sredi pod žarami: ŠOŠTANJ 10. 10. 1941 FRANC BRGLEZ 18. 9. 1921 MAKS BRGLEZ 20. 10. 1917 LEOPOLD ČOP 14. 9. 1919 MARIBOR 30. 10. 1941 MIRO KAČ 8. 7. 1921 ALOJZ PRENER 30. 4. 1920 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 13. 4. 2020 |
2.7.2021. 00:00 |
20.10.2025. 22:08 |
Žal nisem dobro fotografiral besedila na levi in desni plošči ob žarah niti datumov pod imeni talcev. Popravi! M. Hladnik 2. 7. 2021 |
Spomenik |
Slovenska Bistrica |
K. o. 748 Spodnja Polskava, parc. št. 1015/29 |
|
Leopold Tkauc |
Tkauc Leopold, rojen leta 1912 v Šmihelu, Šmarje pri Jelšah. Avgusta 1944 je odšel v partizane. Padel je na območju Zabukovice 8. maja 1945. Vir: Spomeniki NOB v občini Žalec. |
V Porencah, na križišču ceste, ki iz Kasaz pelje proti Zabukovici, z gozdno cesto iz Migojnic, med h. št. 143 in 43. |
TKAUC LEOPOLD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2019
Stane Gradišnik, 10.5. 2020 |
— |
— |
Opis in vir, Gradišnik.
Po "Sistory" ni nobenih drugih podatkov, le da naj bi bil priimek TKAVC-Bor1974, 28.V.2024 |
Monolit z napisom. |
Žalec |
— |
|
Franc Bizjak |
— |
Ob Poti spominov in tovarištva Koseze-Grba. |
OB 65. OBLETNICI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in opisu Mojce Župančič. |
12.7.2020. 00:00 |
— |
— |
spotikavec in zasajeno drevo |
Ljubljana |
Brdo, 1708/1 |
|
(57) Spomenik 25 talcem |
V odgovor na nekaj partizanskih akcij so Nemci na starem sejmišču začeli streljati talce. 25.1.1944 so ustrelili 15 talcev, 18.12. 1944 pa še 10. Trupla so pokopali na pokopališču v Šmartnem. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Pri hotelu Razgoršek,ob cesti v staro Velenje. |
SLAVA TALCEM PADLIM ZA NAŠO SVOBODO TU SO DAROVAL ŽIVLJENJA DNE 25.1.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik,08.02.2020 |
27.9.2023. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dopolnitev besedila, 20.2.2022. |
Granitni blok s ploščo. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.57 |
— |
|
Narodni zaščiti za slovensko Primorsko, Lokovec |
Bronasta spominska plošča je posvečena ustanovni konferenci pokrajinskega
načelstva narodne zaščite za Slovensko Primorje. Postavljena je bila 23. 9.
1979. |
Na zahodni steni hiše Lokovec 90. Na cesti proti hiši je opozorilna tabla PRIVAT. |
[zvezda] SEPTEMBRA 1979 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 4. 2020 |
26.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 26. 5. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dodal napis na plošči, fotografije 3/1 in 3/2 ter dopolnil Lokacijo in dostop. |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2296 Lokovec, parc. št. *86 |
|
Kuželj pokopališče, Marija Glad |
Grob Marije Glad je bil pred leti odstranjen zaradi obnove, ki še ni bila izvedena.
Marija Glad . Sistory |
Pokopališče se nahaja nad naseljem in do njega vodi malo bolj strma peš pot, ki se začne ob gasilskem domu. |
— |
— |
— |
— |
D. Divjak dodal posnetek strani iz knjige Karla Mikuliča, Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje, Ljubljana, 2000, 25.8.2025 |
D. Divjak 23.8.2024, 25.8.2025 |
23.8.2024. 00:00 |
25.8.2025. 12:39 |
D. Divjak dodal posnetek in povezavo na Sistory, 25.8.2025 |
— |
Kostel |
K.o.: 1613-KOSTEL, št. parc.: 497/2 |
|
Spominsko obeležje Vinku Hrovatu, Smokuč |
Iz prodnikov pozidan kvader z bronasto spominsko ploščo je bil odkrit 4.7.1958 v spomin na Vinka Hrovata iz Smokuča, borca Kokrškega odreda, ki je padel na tem mestu 19.2.1945 (na plošči: 1944). 19. februarja 1944 so borci III. bataljona Gorenjskega odreda, ki se je zadrževal v Jagerskih bajtah pod Zelenico, načrtovali akcijo v dolini. Zaradi prisotnosti sovražnika v dolini so pot nadaljevali le trije obveščevalci, ki so se nad vasmi ločili. Eden od njih se je napotil proti Smokuču, druga dva pa proti Breznici. Slednja sta na poti naletela na kolono policistov iz Poljč. Strelom je uspelo uiti le enemu od njiju, za Vinka Hrovata, rojenega 24. 7. 1924 v Smokuču pa je bila pot v dolino usodna. Streli so ga pokosili pri stogu v domači vasi. Datum odkritja : 4. 7. 1958 Viri: Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207. Fotografije: Marko Gričar. EŠD 5431 |
Cesta Žirovnica-Begunje, desno tik ob cesti na začetku Smokuča, pred hišo Smokuč 1e |
NA TEM MESTU JE PADEL ZB ŽIROVNICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 29. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na zidanem obeležju. |
Žirovnica |
k. o.: Doslovče, p. št.: 968, vl. št.: 108; Skrbnik: ZB Žirovnica |
|
Spominsko obeležje na mostu v Mostah |
Železniški most v Mostah so prvič porušili minerji Dravske divizije aprila
1941. Takrat se je preklal na dvoje in zgrmel v globino. Potreba po transportni
povezavi je Nemce prisilila, da so ob okupaciji pohiteli z obnovo. V časovni
stiski se niso trudili z jekleno konstrukcijo, temveč je promet stekel po
zasilno zgrajenem mostu, ki ga je na sredini podpiral lesen podpornik. Datum odkritja: 4. 7. 1958, 27. 6. 1981 je bila plošča zamenjana z novo. Viri: Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 198. Fotografije: Marko Gričar. EŠD 5399 |
Cesta Žirovnica – Potoki na ostrem ovinku v Mostah. |
MINERSKA ČETA DRAVSKE DIVIZIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Plošča iz sive litine na zidanem podnožju mosta. |
Žirovnica |
Skrbnik: ZB Žirovnica |
|
Podnanos, rojstna hiša Janka Premrla - Vojka |
Spominska plošča iz granita z vklesanim napisom je posvečena narodnemu heroju Janku Premrlu-Vojku. Postavljena je bila 3. 7. 1983.
|
Plošča je vzidana na vhodno fasado rojstne hiše. Podnanos 60. |
[zvezda] PADEL SI ZA STO ZA TISOČ SREČ V TEJ HIŠI SE JE RODIL NARODNI HEROJ JANKO PREMRL - VOJKO 1920 - 1943 3.7.1983 KRAJANI PODNANOSA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Spremembe, dopolnila, popravki: povezava na Geopedia.world ne deluje. Dodal en presledek med _ in x , da se vidi celoten tekst zapisa, ker je povezava drugače predolga. MKER |
M. Kermavnar 23. 4. 2020 |
1.5.2024. 00:00 |
20.9.2025. 04:17 |
Po opozorilu Magde Štupnikar, ki predlaga, da se na hiši poleg plošče Stanku in Janku vgradi še plošča Vojkovi sestri Boži Premrl, dodal povezavo na krajevne načrte s to hišo. Obeležje Boži SZ od vasi (https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6673_ x1554620.9190451025_y5748829.60228922_s14_b362) je verjetno uničeno. M. Hladnik 1. 5. 2024 |
Spominska plošča |
Vipava |
K. o. 2405 Podnanos, parc. št. *12 |
|
Spomin na javko bolnice Franje |
— |
Večja stanovanjska hiša ob planinski poti B. Franja - Porezen, Dolenji Novaki 3 |
Javka za bolnico Franja 1943-1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 20.10.2018 |
— |
— |
— |
Plošča na fasadi |
Cerkno |
K. o. 2341 Dolenji Novaki, parc. št. *54 |
|
Spominsko obeležje Julki Jenstrle, Zabreška planina |
Spominska plošča, kjer je 19.2.1942 po nesrečnem naključju izgubila življenje borka Jeseniške čete Julka Jenstrle. Jeseniška četa je bila ustanovljena 16. decembra 1941. Po prvi decembrski
akciji je štela le 12 borcev, ki so se z območja Rovt premaknili pod Stol v
Baragovo kočo nad Zabreško planino. V času prezimovanja je četa narasla na 38
borcev in 2 borki. Viri: Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207. EŠD: 5402 |
Nad Zabreško planino ob planinski poti v smeri Žirovniške planine, na zravnanem travnatem terenu. Po po žledu v začetku 2014 je težko vidna, ker so jo prekrila padla drevesa. Od Zoisove koče pod Stolom je 2,3 km. |
NA TEM MESTU JE PADLA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnil Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na naravni skali. |
Žirovnica |
k. o.: Žirovnica, p. št.: 1062/2, vl. št.: 589; Lastnik: KŽK Kranj; Skrbnik: ZB in Lovska družina Stol Žirovnica |
|
Volterra, zapor, Italija |
Od decembra 1941 do konca maja 1944 je bil zapor Volterra eden od krajev v Italiji, namenjen priporu jugoslovanskih civilistov, ki so jih pravnomočno obsodila vojaška vojna sodišča. Registri toskanskega zapora, ki se še danes hranijo v zgodovinski medičejski trdnjavi, prikazujejo imena 436 Črnogorcev, Hrvatov in Slovencev , ki so bili bolj ali manj dolgo zaprti v zaporu. Prvi, v mesecu decembru 1941, je prišlo 24 Črnogorcev, ki jih je obsodilo Vojaško vojno sodišče s sedežem v Cettignu (Cetinje) , ter slovenski ujetnik iz tržaških zaporov. Tudi iz Črne gore je 19. aprila 1942 v Volterro prispel drugi transport s še 47 ujetniki. Od tega trenutka naprej so si prihodi v trdnjavo redno sledili. Tako je bilo konec leta 1942 151 jugoslovanskih ujetnikov; do 8. septembra 1943 se je njihovo število povzpelo na 358. Mesec z največjim prihodom jetnikov je bil marec 1943, ko je v Volterro prispelo 64 Jugoslovanov , ki so vsi prihajali iz zapora Koper (zapora Capodistria) . Kar zadeva geografsko poreklo, je bilo največ ujetnikov iz Črne gore (137 jih je obsodilo vojaško sodišče v Cetinju). Nekaj manj je bilo Dalmatincev (115 jih je obsodilo Posebno sodišče za Dalmacijo in še 18 šibeniški odsek Vojaškega sodišča 2. armade ) in Slovencev (111 jih je obsodil ljubljanski odsek Vojaškega sodišča 2. armade ). Zadnji po številu so bili Hrvati iz province Reka (Fiume) (53 civilistov, ki jih je prav tako obsodilo vojaško sodišče 2. armade , ki je imela svoj glavni štab na Reki). Kazniva dejanja, za katera so bili obtoženi in spoznani za krive, so skoraj vedno enaka: » sodelovanje v oboroženi združbi «, » prevratniško združevanje «, » napadi na pripadnike italijanskih oboroženih sil «, » nezakonito posedovanje orožja in streliva «. Izrečene kazni pa so različne: od nekaj let zapora, predvidenih za tiste, ki so storili edino kaznivo dejanje oz.nezakonito posedovanje orožja ali sodelovanje pri napadu na oborožene sile , do smrtne kazni (kasneje spremenjene v dosmrtno ječo) za tiste, ki so obtoženi pripadnosti oboroženi tolpi in subverzivnemu združenju. Vendar se zdi, da so v zaporu Volterra skoncentrirani samo zaporniki, ki so prejeli najtežje kazni . Na splošno so zaporniki, ki prispejo v Volterro na prestajanje razmeroma blage kazni (od 1 do 10 let zapora), nato premeščeni v druge kraje. Tako je na primer 30 Črnogorcev, ki so jih junija 1942 premestili v delavnico na prostem kazenske kolonije Asinara , vsi pa so bili obsojeni na kazni od 3 do 10 let. Ali od 13 zapornikov, poslanih v Castiadas , nazaj na Sardinijo , v podoben objekt, prav tako obsojenih na manj kot 10 let zaporne kazni. Tako je bilo 8. septembra 1943 od 358 zapornikov, prisotnih v Volterr , 264 dosmrtnih zapornikov (69 jih je bilo prvotno obsojenih na smrt) in 33 tistih s kaznimi med 20 in 30 leti. O življenjskih razmerah jugoslovanskih jetnikov v zaporu Volterra vemo malo. Edino neposredno najdeno pričevanje do danes je pričevanje Filipa Pavešića. Pavešić, rojen leta 1902 v Kraljevici (Hrvaška), ki so ga Italijani aretirali in obsodili na smrtno kazen, pozneje spremenjeno v dosmrtno ječo, zaradi zločina pripadnosti oboroženi tolpi, je 17. maja 1942 prispel v Volterro, potem ko je šel skozi zapore v Reka in Padova . Po vojni je Okrajni komisiji za preiskovanje vojnih zločinov Sušak ( Reka ) izjavil , da je bil » zapor Volterra znan kot eden najbrutalnejših, zlasti za naše ljudi «. Pavešić se še spominja, da je bila stavka zapornikov, ki so zahtevali boljše higienske razmere, ostro zatrta. V času pripora v Volterri je umrlo šest jugoslovanskih civilistov, vsi zaradi pljučne tuberkuloze . Drugi ujetnik, Milan Mićunović , je umrl v tržaški bolnišnici takoj po osvoboditvi. Epidemija tuberkuloze je povzročila tudi premestitev nekaterih zapornikov iz Volterre v sodni sanatorij Pianosa . Dva zapornika sta bila premeščena v sodni azil Montelupo Fiorentino . Iz nekaterih, čeprav nepopolnih, registrov, ki so jih ječarji uporabljali za poročanje vodstvu o nepokorščini s strani zapornikov, vemo, da so Jugoslovani več kot enkrat zavrnili fašistični pozdrav, pa tudi molk v spalnicah ali prekiniti pesmi in refrene v svojih jezikih. Epizode, ki so bile običajno kaznovane z enim ali več dnevi v samici . Po 25. juliju 1943, ob aretaciji Mussolinija, stražarska poročila poleg običajnih pesmi in protestov beležijo tudi razne druge pobude - podajanje papirjev, fraze, ki so jih vzklikali iz spalnice v spalnico, najdbe kosov pločevine v oblika noža, poskusi vdora v ključavnico - v luči tega si je upravičeno predstavljati neko obliko organiziranosti zapornikov z namenom ali pripravo na lastno osvoboditev . Tovrstno delovanje se je nadaljevalo tudi v mesecu oktobru in novembru 1943, a brez učinka. Nemška okupacija in ustanovitev Italijanske socialne republike torej nimata vpliva na položaj političnih zapornikov jugoslovanskih zapornikov. Namesto tega bo o njihovi usodi odločala intervencija Neodvisne države Hrvaške (NDH) pod vodstvom kolaboracionista Anteja Pavelića. V njegovem imenu pride v Italijo tudi duhovnik Krunoslav Stjepan Draganović kot predstavnik hrvaškega Rdečega križa, da bi zaprosil za izpustitev hrvaških internirancev in ujetnikov . S podobnim ciljem pride v Italijo neki doktor Lukan kot predstavnik Rdečega križa Slovenije . Tako so se začela pogajanja za izpustitev ujetnikov, čemur je RSI sprva poskušal nasprotovati. Prve izpustitve iz zapora Volterra so se zgodile konec novembra 1943, ko so po ukazu nemškega poveljstva izpustili deset slovenskih in hrvaških ujetnikov . Večina Jugoslovanov
Osvobojena bo tekom naslednjega januarja , ko bo Volterro zapustilo 284 jetnikov , skoraj vsi Slovenci in Hrvati . V zaporu bo torej ostalo okoli petdeset Črnogorcev . Del jih bo osvobojen marca, zadnji 31. maja 1944 , malo pred osvoboditvijo Volterre . Med zadnjimi jugoslovanskimi ujetniki, ki so zapustili zapor, je tudi rabin Isidor Finci . Leta 1918 v Sarajevu rojeni Finci – v italijanskih dokumentih označen kot Finzi – je bil 24. aprila 1942 aretiran v Splitu in ga je Posebno sodišče za Dalmacijo obsodilo na 20 let zapora zaradi kaznivega dejanja subverzivne propagande . V opombah njegove biografske mape lahko preberemo: » Je nevaren komunist, širilec subverzivnih idej, in ker je kulturen, zlahka zastruplja duše. Je zelo zvit in se zna pretvarjati s presenetljivo spretnostjo, tako kot zna brezsramno lagati. Navsezadnje je Jud ! Govori italijansko ". 31. maja 1944 je bil Finci , očitno edini med vsemi jugoslovanskimi ujetniki v Volterri , premeščen v Firence na Via Bolognese 67, da bi bil na voljo nemškemu vojaškemu poveljstvu . Izidor Finci je bil nato premeščen v koncentracijsko taborišče Fossoli in od tam poslan v Auschwitz , kjer je konec avgusta 1944 umrl . Andrea Giuseppini (2019) Nadaljne
informacije :
Raziskava o zaporu Volterra je bila izvedena zahvaljujoč prispevku regije Toskana. Vir: campofascisti.it, prevod Google prevajalnik
|
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 16.5.2024 |
16.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Ljubljana - 88 lip za Josipa Broza - Tita |
Po smrti Josipa Broza - Tita leta 1980 se je v Jugoslaviji pričel obsežni projekt 88 dreves za tovariša Tita. V njegovem okviru je bilo po državi posajenih mnogo skupin 88 dreves, grmov, rož ipd., pri čemer je 88 referenca na število let, ki jih je (skoraj) dočakal. Vzdolž in v bližini Poti spominov in tovarištva v Ljubljani so številne mestne skupnosti uredile drevorede 88 dreves. V Dravljah je za to poskrbelo lokalno turistično društvo. Sprva so takoj po Titovi smrti zasadili dve lipi, eno v spomin Titu in drugo posvečeno Edvardu Kardelju, nato so načrt razširili in zasadili drevored 88 lip, postavljen pa je bil tudi velik kamnit blok s kratkim vklesanim napisom, obarvanim z rdečo barvo. Svečano odprtje drevoreda je bilo 11. novembra 1981. Avtorica načrtov za ureditev je domačinka, inženirka Greta Jagodič. Mladina iz Športnega kluba Dravlje je opravila večino fizičnih del. Vir: "Drevesa spomina", Javna tribuna, december 1981, str. 9 (povezava). |
Spominski kamen stoji na zelenici ob Kunaverjevi ulici, ob pešpoti mimo športnega parka Osnovne šole Dravlje. |
88 LIP 1980 TURISTIČNO DRUŠTVO DRAVLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
23.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Kamnit blok |
Ljubljana |
— |
|
Grob neznanih vojakov, pokopališče Svibno |
Grob padlima borcema Cankarjevega bataljona, ki sta padla jeseni 1943 |
Vaško pokopališče pri Župnijski cerkvi sv. Križa, Svibno |
TUKAJ POČIVATA DVA NEZNANA PARTIZANA KI STA V LETU 1943 DAROVALA SVOJA ŽIVLJENJA ZA NAŠO SVOBODO ZZB NOV RADEČE |
— |
— |
— |
— |
Kravogel Blaž, Radeče 8.5.2019 |
— |
— |
— |
Grob(išče) |
Radeče |
KO Svibno, katastrska št. 799/1 |
|
Spominsko znamenje na Štengah pod Peco |
Na iz skal oblikovanem spomeniku na Štengah pod Peco je v bližini stare karavle pritrjena spominska plošča borcem VOS in kurirjem 4.VDV bataljona. Spominsko znamenje so odkrili 18. oktobra 1987 |
Iz Mežice vodi cesta proti Mejnemu prehodu Reht. Malo pred vrhom je odcep levo s smerokazom Peca. Od tu peljemo do vrha kjer stoji na levi strani nad cesto spomenik. Od tod dalje vodijta dve cesti . Prva gre desno proti Peci, druga bolj naravnost pa vodi v smeri Pikovo in naprej v Mušenik pri Črni na Koroškem. |
NA OBMOČJU POD PECO SO PADLI BORCI VOS-OF IN VDV 1944 -1945 STANKO ŽAK - ZVONE IVAN KLANČNIK - STOJAN FRANJO MODREJ IVAN VAJDL FRANC ŽAK - BRANKO PARTIZAN JOCO ALBERT PLAZNIK - SAŠO FRANC ŠPEH FRANJO TURK ZA MIR IN SVOBODO ZA SREČO BODOČIH RODOV ŽR. 37 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 20. april 2017 |
25.9.2022. 00:00 |
— |
Obisk sept. 2022 M. Luštrek.
Prestavil s karavle Terčevo na pravo lokacijo prelaza Štenge. marec 23 bb |
Iz skale oblikovan spomenik z dvema ploščama. |
Črna na Koroškem |
— |
|
Kranj - Spominski park pri cerkvi Sv. Martina v Stražišču |
Gre za večdelni spomenik, sestavljen iz betonskega stolpiča, ki ga obdaja betonski polkrog z imeni padlih, poleg pa je še 7 kamnitih blokov z imeni padlih. Vse je umeščeno v lepo urejen spominski park. Spominski park je bil odprt 1980. Osrednji del parka temelji na grobišču šestdesetih žrtev. Načrt za park je izdelal arhitekt Klemen Kobal, hortikulturno ureditev pa je zasnoval Miha Ogorevc. Ob vhodu v park je zapisano: NA TEM KRAJU JE BILO OD 1972. DO 1965. LETA POKOPALIŠČE. VSEM PADLIM V NOB IN OSTALIM TU POKOPANIM JE BIL 21. 6. 1980 ODPRT SPOMINSKI PARK. KRAJEVNA SKUPNOST STRAŽIŠČE EŠD 27944 |
V parku ob cerkvi sv. Martina v Stražišču (Kranj). Hiša v bližini: Škofjeloška cesta 16 |
IZ TREPLJENJA PRELITE KRVI SE NAROD JE DVIGNIL K SVOBODI VAM BRATJE PA PESEM LJUBEZNI DONI IN VEČNA ZAHVALA VAM BODI 135 ŽRTVAM 1941-1945 KRAJANI 1980 . Na polkrožni plošči v 9 stopničastih vrstah sledijo imena padlih z letnicami rojstva in smrti NA TEM KRAJU JE POKOPANIH 60 ŽRTEV FAŠIZMA BAJŽELJ JANEZ 1890 - 1945 BENEDIČIČ ALBIN 1921 - 1945 BENEDIČIČ AVGUŠTIN 1921 - 1944 BENEDIK JANEZ 1902 - 1945 BENEDIK STANISLAV 1920 - 1943 BENEDIK VINKO 1903 - 1944 BENEDIK ZDRAVKO 1920 - 1944 BURGAR NIKOLAJ 1923 - 1943 DEMŠAR JANKO 1910 - 1944 ERŽEN FRANC 1915 - 1944 GROS ANTON 1912 - 1945 GROS MARIJA 1919 - 1943 HAFNER LEOPOLD 1910 - 1941 HLEBCE FRANCI 1915 - 1944 HOMAN VIKTOR 1911 - 1942 HRIBAR MILAN 1923 - 1944 JEŠE FRANC 1894 - 1944 KALAN JOŽE 1927 - 1944 KAVČIČ DOROTEJ 1915 - 1945 KAVČNIK MIRKO 1922 - 1944 KMETIČ KOCIAN 1912 - 1944 KODRAN ANGELCA 1927 - 1945 KORDEŽ LUDVIK 1919 - 1943 KOVAČIČ IVAN 1916 - 1942 KREK ALOJZ 1907 - 1942 KRISTAN EVGEN 1009 - 1944 KUCLER STANISLAV 1923 - 1945 KUNSTELJ VALENTIN 1922 - 1945 LAKOTA MARIJA 1894 - 1944 LEBAR GABRIJEL 1904 - 1945 MACEFA FRANC 1907 - 1944 MESEC LEOPOLD 1924 - 1945 MIHELIČ PETER 1902 - 1945 MLINAR ANTON 1919 - 1944 OGRIN STANKO 1931 - 1945 OMAN JOŽE 1922 - 1944 PERDAN JOŽE 1900 - 1945 POGAČNIK LUDVIK 1918 - 1944 POTOKAR ANTON 1913 - 1944 PRISTAVEC JAKOB 1909 - 1945 RAHONC VALENTIN 1904 - 1944 RAZLOŽNIK JAKOB 1909 - 1944 RESMAN MARIJA 1917 - 1942 ROT DALIBOR 1920 - 1945 ROZMAN JANEZ 1880 - 1943 SKOK VILKO 191 - 1944 SNEDIC VINKO 1925 - 1945 ŠIŠKA JOŽE 1884 - 1942 ŠKOBRNE IVAN 1924 - 1944 ŠTEFANČIČ ŠTEFANIJA 1916 - 1944 ŠTEMBERGER IVAN 1906 - 1944 TOMAZIN JAKOB 1914 - 1945 TOMINC FRANJO 1913 - 1944 VEHOVEC JOŽE 1911 - 1945 VIDMAR IVAN 1922 - 1945 VILFAN PAVEL 1919 - 1945 VOLČIČ MIRKO 1919 - 1944 VREČEK FRANC 1924 - 1944 NEZNANI BOREC . Samostojen blok: NA TEM KRAJU JE BILO OD 1742. DO 1965. LETA POKOPALIŠČE VSEM PADLIM V NOB IN VSEM OSTALIM TU POKOPANIH JE BIL 21. 6. 1980 ODPRT SPOMINSKI PARK KRAJEVNA SKUPNOST STRAŽIŠČE . Ob strani v 2 vrstah stoji po 3 in 5 blokov s tremi stranicami, na katerih so vklesana imena umrlih. Vertikani napisi po robovih: O K T I V B U T M O A Z O M A A T L K R O B H C R B R O N I V I J R I A E I L V N Š I E I Č L I I V H . skupina petih blokov vertikalni napis s čela bloka: IZKRVAVELI V BORBI ALIČ IVAN ARKO SLAVKO BAJŽELJ ŠTEFAN BENEDIK JANEZ BENEDIK VINKO BENEDIK ZDRAVKO BERNIK FRANC BIČEK HENRIK BRUS MILAN CVIKL ANICA DOLENC PETER DOLENC ............. DIDJORDJEVIĆ MANOJLO ERJAVEC VLADIMIR FABJAN JOŽE FATUR FRANC GAŠPERŠIČ JANEZ GROS ANTON HAFNER FRANC HLEBCE FRANC JELOVČAN FRANC KACIN IVAN KAVČIČ DOROTEJ KAVČIČ FRANC KAVČIČ MIRKO KMETIČ KOCJAN KOČEVAR ALOJZ KODRAN ANGELCA KOVAČIČ IVAN - OČE KOVAČIČ IVAN - SIN KRAGULJ DJURO KRISTAN EVGEN KRIŽNAR FRANC KUNSTELJ VALENTIN LEBAR GABRIJEL LUZNAR VLADO MACEFAT FRANC MEŽEK MATEVŽ MIHELIČ PETER MOČNIK IVAN . NARTNIK ANTON OMAN JOŽE PERDAN JOŽE PODLESNIK NIKO POGAČNIK LUDVIK POTOKAR ANTON POTREBUJEŠ FRANC POTREBUJEŠ JURIJ PRESTOR FRANC PRISTOV JAKOB RAPE VLADIMIR RAZLOŽNIK JAKOB ROZMAN MAKS SKOK VILKO STANIČ RUDI SUŠNIK IVAN ŠNAJDR MIRKO TAVČAR IVAN TAVČAR IVAN TIRINGER FRANC TOMAZIN JAKOB TOMINC EDVARD . TOMINC FRANJO TOMINC IVAN TURK JOŽE UDOVIČ SLAVKA VOLČIČ MIRKO VREČEK FRANC ZALETEL ANTON ŽIKA RASTOSLAVA ŽGAVEC IVAN . vertikalni napis s čela bloka: UMRLI V TABORIŠČIH BAJŽELJ PAVEL BEČAN IVAN BENEDIK JANEZ GROS MARJAN HOMAN VIKTOR HRIBAR FRANC JENKO ALBIN KAVČIČ IVANKA K......SOVAC MILE KRAMAR JOŽE KRMELJ MATEVŽ . LAMPE PAVEL OGRIZEK LUDVIK OMAN LUDVIK RAJGELJ ŠTEFAN SELJAK PAVLA ŠIŠKA JOŽE vertikalni napis na bloku: OSTALE ŽRTVE BAJŽEL JANEZ JEREB JOŽE JEŠE FRANC KOČKO BOGDAN KRIŽNAR ANTON LAKOTA MARIJA . skupina treh blokov vertikalni napis napis s čela bloka: OMAHNILI KOT TALCI BENČAN VIKTOR BENEDIK FRANC BENEDIK JOŽE CARL JOŽE DOBELŠEK RUDI DRAGAR REZKA DRČA IVAN DRNOVŠEK LOJZE ERŽEN FRANC . FRLIČ PAVLA GANTAR PAVEL HAFNER FRANC HAFNER MARIJA - MATI HAFNER MARIJA - HČIH LEBCE JOŽE JUGOVIC BLAŽ KAVČIČ ANTON KREK ALOJZ KRIŽNAR ROZI . KUKOVIČ MARTIN KUTIN ANDREJ MIKLAVČIČ ANDREJ PINTAR RUDOLF PROSEN JANEZ RAKAR FRANC RIBIČ MARJAN SELJAK LUCIJAN STANOVNIK ANTON ŠIŠKA ALFONZ ŠIŠKA ALOJZ ŠIŠKA JOŽE ŠTEMBERGER LUDVIK TRILER SLAVKO TROJAR FRANC ZLATNAR MILAN ŽIROVNIK IVAN ŽEŠKO JOŽE ŽVAB RADOSLAV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik nedokončano |
— |
— |
M. Kermavnar, 23.5.2022, združil dva zapisa v enega, ohranil vse fotografije in dodal fotografije 4/2 do 4/5
M. Kermavnar, 3.11.2022, z imeni dopolnil napis na spomeniku |
— |
Kranj |
2131 STRAŽIŠČE, 1185/4 |
|
Spominsko obeležje Francu Svetini, Žirovnica 97 |
V Žirovnici 97 je bil prvi sestanek OF na tem območju. Tu je bil doma eden prvih organizatorjev OF Franc Svetina, ki so ga Nemci ustrelili kot talca 19. 4. 1942. Datum odkritja: 4. 7. 1958. Viri: EŠD 5438 Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207. Fotografije: Marko Gričar. |
Žirovnica v smeri Begunj, pri hišni številki 85 (pred pizzerijo Morena) desno 300m. |
OF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na steni stanovanjske hiše. |
Žirovnica |
k. o.: Žirovnica; Skrbnik: ZB Žirovnica |
|
MARKOVCI-Spomenik padlim borcem |
Na pokopališču v Markovcih je pokopanih šest borcev iz občine Markovci, ki so padli v bojih v Bratislavcih 6. februarja 1945. Nagrobni spomenik je naročil odbor Zveze borcev Markovci leta 1948, izdelal pa ga je kamnosek Gaiser iz Ptuja. Vir-slika in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Verjetno gre za napako na spomeniku, ki omenja Bratislavce kot kraj smrti. 557-Vodnik |
Na pokopališču Markovci. |
Tukaj počivajo Legvart Marija- Nataša roj.4.1.1916 Gašparič Marija - Dragica roj.3.12.1923 Fajs Sonja - Majda roj. 19.11.1926 Golob Franc - Zvonko roj. 23.6.1925 Petrovič Konrad - Jurek roj. 5.2.1905 Jurkovič Andrej - Lojzek roj. 2.2.1922 . Padli v Braslavcih 9.2.1945 Naj počivajo v miru. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak, 25.april 2020 |
25.4.2020. 00:00 |
20.9.2025. 05:09 |
— |
— |
MARKOVCI |
k.O.: 417-MARKOVCI, št.parc.: 500/1 |
|
Tabor |
Dve marmorni plošči z vklesanimi imeni in rojstnimi podatki padlih v NOB. Pred stavbo sta še dva spomenika s kipoma. EŠD 10464 V stavbi je tudi plošča heroju Konradu Žilniku-Slobodanu, ki je bila pred premestitvijo na njegovi rojstni hiši v sosednji Kapli. (Po podatkih in sliki Toneta Gržine.) Doprsni kip Konrada Žilnika s fotografije 4/4 je postavljen v parku herojev v Nišu-Srbija
|
Tabor 25, ob vhodu v Dom krajanov. |
1. plastika DALJAVE IN ZASEDE . 2. plastika: IZ TE ZEMLJE ZRASEL . napis nad vrati: ŽRTVAM NARODNO OSVOBODILNE VOJNE 1941 - 1945 . plošča levo od vrat:
plošča Konradu Žilniku [zvezda] V KAPLI PRI TABORU SE JE AVGUST 1986 OO ZZB NOV ŽALEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 5. 2020 |
31.10.2023. 00:00 |
30.11.2025. 20:00 |
S.Gradišnik, dodal fotografijo plošče in kipa Konrada Žilnika-Slobodana, 18.10.2022.
M. Kermavnar, 31.10.2023, dopisal imena na ploščah |
— |
Tabor |
K. o. 1009 Ojstriška vas, parc. št. 1188/8 |
|
spominska plošča na Šoli |
— |
Plošča je postavljena na severnem zidu stare stavbe OŠ Solkan. |
[OF nad Triglavom] V SPOMIN NA SOLKANKE IN OB 60-LETNICI POSTAVILI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko Marušič, september 2018 |
25.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.7.2024, dodal fotografiji 3/1 do 3/4. |
spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2303 Solkan, parc. št. 989/15 |
|
Leopold Puhar, Kranj |
Pripoved sina Franca o smrti očeta Leopolda: »Kot večina njegove družine se je med narodno osvobodilno borbo kot šestnajstletni fant priključil partizanom. Potem ko so mu izdajalci 8. maja 1945 ustrelili očeta Leopolda, znanega kamnoseka in izdelovalca mlinskih kamnov, je na dan osvoboditve, 9. maja 1945, kot prvi partizan sam vkorakal v Kranj.« (Franc Puhar – Aci, Obrazi slovenskih pokrajin)
|
Mestno pokopališče Kranj, H-1/3,4 |
RODBINA PUHAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Zdenke Primožič 31. jan. 2023 |
13.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Telovadnica TVD Partizan Piran |
— |
Piran, Rozmanova ulica 035 |
https://www.piran.si/objava/299615 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
25.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Piran |
— |
|
Spomenik NOB Šared - Sv. Jakob |
Spomenik dvem žrtvam nemške ofenzive 2. in 3. oktobra v Istri, s katero so hoteli uničiti partizansko gibanje. Bila je zelo huda in pustila za seboj veliko žrtev in požganih hiš. Spomenik so postavile lokalne upravna in družbeno-politične organizacije leta 1948 na mestu, kjer so bile žrtve ubite. Sodi v skupino prvih povojnih spominskih obeležij, ki so si jih zamislili in izdelali domači mojstri - kamnoseki, zidarji... EŠD 7258 |
Ob cesti Šared - Baredi, nasproti cerkvice Sv. Jakob. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA: POROPAT ANTON BRAJKOVIČ STANKO BERNETIČ MARJAN PADLI 2. X. 1943 HVALEŽNO LJUDSTVO SE VAS BO SPOMINJALO SMRT FAŠIZMU - SVOBODA NARODU |
— |
— |
— |
— |
Vlasta Beltram, 6. 3. 2017 |
— |
— |
— |
Stoječe obeležje |
Izola |
2715 CETORE, 2947/13 |
|
VELIKE LAŠČE - spomenik revoluciji in narodnoosvobodilnemu boju 1941 - 1945 |
EŠD: 26270 Spomenik ima obliko kvadrastega kamnitega stebra, velikosti 1,80 x 0,60 x 0,20 m, na katerem je zgoraj izklesan relief plamenic in zvezde, v spodnjem delu pa je v okroglo zglajeno ploskev vklesano posvetilo. Avtor spomenika je arhitekt Vlasto Kopač, odkrili so ga 1980. leta. |
V Velikih Laščah tik nad cesto ob Levstikovem trgu 1. |
SPOMENIK REVOLUCIJI IN NARODNOOSVOBODILNEMU BOJU 1941 - 1945 V TEH KRAJIH |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2013, 16. 4. 2017; T.Bizjak-19.2.18. |
— |
20.10.2025. 22:08 |
— |
Spomenik |
Velike Lašče |
k.o. 1717, parc.št.:2138/2 |