Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
3567
Padlim v NOB, Matavun

Na prostoru, ograjenem z nizko kovinsko ograjo, je postavljen zid, zidan iz obdelanega kamna, v katerega je vzidana plošča, na kateri so izpisana imena padlih borcev, žrtve fašističnega terorja in umrlih v koncentracijskih taboriščih v letih 1941 do 1945.

Odkrit 10. 8. 1952.

EŠD 9144

Spomenik se nahaja v Matavunu ob cesti, ki pelje iz Famelj v Divačo, nasproti hiše s hišno številko Matavun 1.

     V TRAJEN SPOMIN NAJBOLJŠIM SINO=
      VOM OKOLIŠKIH VASI PADLIM V NOB
                           1941 – 1945

    BORCI PADLI V NOV:
NEDOH Jožef       iz   Dan         padel 23. 6. 1944
VALEČIČ Anton     "       "              "      22. 8. 1944
GRANDIČ Alojz     "       "              "        4. 1. 1945
IVANČIČ Franc     iz   Nakla         "        7. 5. 1944
BAK Franc              "       "             "   30. 10. 1944
MATEVLJIČ Franc "       "             "    16. 11. 1944
GOMBAČ Alojz       "       "            "    21. 11. 1944
MATEVLJIČ Ivan    "       "            "    21. 12. 1944
MATEVLJIČ Franc  "       "            "       1. 1. 1945
LIPOLD Stanko   iz Podgrada      "      28. 3. 1943
MASLIČ Franc      "        "             "      28. 7. 1944
MASLIČ Alojz       "        "              "      SEP. 1944
PRELC Josip        "        "             "        4. 1. 1945
DELES Drago      iz Škocjana      "    30. 10. 1944

    ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA
POŽAR Antonija  iz Podgrada  ubita    APR. 1943

    UMRLI V KONC. TAB. V NEMČIJI:
LIPOLD Ivan                iz Podgrada        leta 1944
STRANŠČAK Josip      "        "
MASLIČ Alojz               "        "
VALENČIČ Josip          "        "
ŠUMAN Franc              iz Betanj

                         VEČNA JIM SLAVA !

MATAVUN 10. 8. 1952           ZV. BORCEV NOV - MATAVUN

Potepan S., 28. 10. 2018
Prostostoječi spomenik
Divača
6251
Marija in Jurij Debič
Pokopališče Žalec, ob zahodnem zidu.

MARIJA - ŽRTEV OKUPATORJA
JURIJ - UMRL V DACHAU

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 1. 10. 2020
Nagrobnik
Žalec
8129
Kranj, pokopališče, Pucelj Ivan

Sistory navaja: Ivan Pucelj,  Kraj smrti/izginotja: Struževo. 

Glej tudi: Spomenik Janku Puclju-Cenetu, Struževo.

Mestno pokopališče Kranj, D-8/12,13

              PUCELJ - EVI
JANKO - CENE        1919 – 1942
.
     Na kamnitem stebriču, postavljenem samostojno, je ploščica z napisom:
[peterokraka zvezda]
IVAN PUCELJ
27,12.1919  KRANJ
10.12.1942  STRUŽEVO
ČLAN OKROŽNEGA KOMITEJA
KPS KRANJ

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 4.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
4.3.2023. 00:00
20.9.2025. 09:34
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
255
Čirče - Spominska plošča Valentinu Gregoriču

OPIS OBELEŽJA: Spominska plošča iz sivega marmorja vzidana v pročelje hiše v kateri je Valentin Gregorič stanoval po svoji naselitvi v Kranj. Napis je vklesan in rdeče obarvan.

OPIS DOGODKA: Ustreljeni talec Valentin Gregorič je bil član KP že od leta 1933 in sicer v Lazah pri Ljubljani. Za OF je začel delati takoj po poletju 1941. Zaradi izdanih političnih sestankov na njegovem domu je bil Gregorič 24. januarja 1944 aretiran, odpeljan v Begunje in že čez nekaj dni ustreljen kot talec v skupini, ki je padla pri Šentvidu nad Ljubljano.

Spominska plošča je bila odkrita ob tedanjem občinskem prazniku 1. avgusta 1953. 

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 21-22.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 222.

EŠD: 21449, memorialna dediščina

Smledniška cesta 39, Čirče, na pročelju hiše.

IZ KRVI TALCA

VALENTINA

GREGORIČA

PADLEGA 31. 1. 1944

JE VZKLIL CVET

SVOBODE

Obstoječi spomeniki
ZB NOB KO Čirče, junij 2014
Spominska plošča
Kranj
2123 ČIRČE, 214/51
3788
Družina Miklavčič iz Suše

Svojci, ki so skrbeli za grob, želijo opustiti skrb zanj in odstraniti ploščo, čeprav v evidenci upravljavca niso navedeni kot najemniki ali lastniki grobnih polj in zato tudi nikoli niso plačevali najemnine ali drugih dajatev. kakor je to v primeru vojnih grobišč. 

Aprila 2020 je grob lepo urejen. Napis na nagrobniku je obnovljen. M.Kermavnar

Glej tudi spominsko ploščo družini v Suši.

Pokopališče na severnem robu vasi Poljane.

MIKLAVČIČ                

     IZ SUŠE 

OČE JANEZ ROJEN L. 1893

MATI ANA                      1898

      OTROCI

ALOJZIJA                     1930

ANTON                         1932

JANEZ                          1933

METOD                         1935

IVANKA                         1937

ANA                               1939

OD OKUPATORJA USTRELJENI

                                  25.3.1945

M. Hladnik po podatkih Milene Sitar 6. 3. 2019
Nagrobnik
Gorenja vas
2047 DOBJE, 297
6293
Borovlje

Postavljen 30. 4. 1959, ko je bilo odprto novo pokopališče in so prekopali pokopane s starega. Gre za borce Bračičeve brigade, ki so padli 12. in 13. maja v borbi z nemškimi in drugimi enotami, ki se niso hotele predati.
Politkomisar Trbovšek je bil iz Raven na Koroškem, Bohorič iz Tržiča, Miloš in minerec Osenk iz Kranja, Cigovc in Rus iz Borovelj. 
Padlim za svobodo, 39--47 

  • Otoki. Borovlje
  • Vir: Petar S. Brajovič, Spopad za Borovlje, Slovenski vestnik, Letnik XXX, Štev. 27 (1717), Celovec, petek. 4. julij 1975, str. 7   Dostop: 19. 1. 2024ir: Petar S. Brajovič, Spopad za Borovlje, Slovenski vestnik, Letnik XXX, Štev. 27 (1717), Celovec, petek. 4. julij 1975, str. 7   Dostop: 19. 1. 2024
  • Fotografija 3/4  Avtor ni naveden, Na kaj oblasti še čakajo? Slovenski vestnik, Tednik za Slovensko Koroško, Leto XXVII, št. 40 (1577), Celovec, petek, 6. oktober 1972, naslovna stran. Dostop: 5. 2. 2024.
Borovlje Ferlach pokopališče na V robu mesta. Hiša v bližini: Georg-Lora-Straße 41, 9170 Ferlach, Avstrija

centralno obeležje:
                                                  V SPOMIN
                                                        180
                        PARTIZANOM SLOVENSKE BRIGADE
                   MIRKA BRAČIČA, KOKRŠKEGA ODREDA IN
                               3. AVSTRIJSKEGA BATALJONA
PADLIM MESECA MAJA 1945 V POSLEDNJIH BOJIH PRI DRAVSKEM MOSTU
[enak napis v nemškem jeziku]
.
granitni blok levo od centralnega obeležja:
PADLIM PARTIZANOM     1941 1945     DEN GEFALLENEN PARTISANEN

                ŠTEFAN TRBOVŠEK       JOŽE CIGOVC
                ANTON BOHORIČ           ŠTEFAN RUS
                GUSTL OSENK                PARTIZAN MILOŠ
                RUDOLF TOPLAK
               42 NEZNANIH PARTIZANOV 
               42 UNBEKANNTE PARTISANEN 
.
granitni blok desno od centralnega obeležja:
                                                         DEN
                                                     OPFERN
                                             FÜR EIN FREIES
                                               ÖSTERREICH
                                                  1938 - 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
6.2.2024. 00:00
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografijE 1 do 3 ter 4/3, dopolnil napis na spomeniku M.Kermavnar, 22.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na Slovenski Tednik M.Kermavnar, 6.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na Slovenski Tednik
Avstrija
2506
ZAVRŠE-Spomenik padlim borcem 1. Pohorskega bataljona v Završah

Tragedija v Završah.

Patrulja Pohorskega bataljona se je po 8. januarju 1943 zadrževala na mislinjskem območju. 16. januarja je krenila iz Zgornjega Doliča v Završe. Prenočila je na župnijskem seniku. Tosa bila je izdana. Ko so Nemci pričeli streljati, se je skupina partizanov naglo ločila. Poskušali so se prebiti v gozd, ki je bil blizu hleva. Karel Dolinšek-Čiko, Franc Hudomalj-Milorad, Karel Rotovnik-Gojko in Jožefa Tekauc-Pepca so se drug za drugim pognali iz hleva, vendar so smrtno zadeti obležali na ozki čestini. Peti je skočil iz hleva Sandi-Maks Kink. Sovražne krogle so ga zadele v roko in nogo. Nemci so ga ujeli. Kmalu sta  se iz hleva zaslišala še dva strela. Fortunant Verboten in Anton Žmavc-Janko sta si vzela življenje, da ne bi prišla v roke sovražnika. Hlev so Nemci zažgali.

Zamisel za spomenik sta načrtovala ing.arh. Branko Kocmut in ing.arh. Ivan Kocmut.

Spomenik so odkrili 4. 7. 1968

VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec.

Vir: Vodnik 304

Iz glavne ceste Mislinja-Velenje, pred Gornjem Doliču zavijete na desno za naselje Završe. Pred pokopališču pred veliko lipo stoji granitni spomenik.

TRUDNI POČIVAJOČI IZDANI SO TU PADLI ZADNJI PARTIZANI SLAVNEGA POHORSKEGA BATALJONA 17. 1. 1943.

DOLINŠEK KAREL - ČIKO, HUDOMAL FRANC - MILORAD, ROTOVNIK KAREL - GOJKO, TEKAVEC PEPCA, VERBOTEN FORTUNAT, ŽMAVC ANTON - JANKO, IN ALEKS.

SPOMINSKO ZNAMENJE JE PADLIM PARTIZANOM POSTAVILO LJUDSTVO TEGA KRAJA     

1968

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 4. november 2017 21.4.2021 popravil M.Hladnik 6.junij 2021 dopolnil D.Divjak
6.6.2021. 00:00
Popravil besedilo na spomeniku po opozorilu Mojce Luštrek. M. Hladnik 21. 4. 2021 6.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Granitni spomrnik
Mislinja
K.o.: 886-ŠENTVID NAS VALDEKOM, št.parc.:498/2
8144
Škofja Loka, pokopališče, Ana in Anton Gosar

Sistory navaja za Ano Gosar Datum rojstva: 26. 7. 1895, Datum smrti/izginotja: 13. 6. 1944.

Sistory navaja za Antona Gosarja Datum rojstva: 8. 5. 1893, Datum smrti/izginotja: 13. 6. 1944.

»Gosar Ana, 1895, Spodnja Luža, gospodinja, v partizane 20. 6. 1943, ubita 12. 6. 1944 v Spodnji Luši; (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 182)

Gosar Anton, 1895, Stara Loka, mesar, v partizane 13. 6. 1943, padel 12. 6. 1944 pri Lenartu nad Lušo; (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 182)

»Dne 17. junija je isti sodeloval pri izdaji in ustrelitvi […] Isti dan sta pri akciji bila ustreljena zakonca Gosar (Ana in Anton, Hrenova) iz Škofja Loke. […] Tudi tu gre za malenkostne netočnosti (datumi), a bistvo pove vse; tudi to, da so obveščevalci hitro ugotovili izvor izdajstva ter preprečili nadaljnje delovanje gestapovsko-domobranske agenture.« (Ivan Jan, Odstrte zavese, Okupator in gorenjsko domobranstvo, Ljubljana, 1992, str. 227)

Prim. tudi Jože Vidic, Ana in Anton Gosar-Hrenova, Zločin pri Lenartu, Ljubljana: Zavod Borec, 1973, str. 24–25.

Ana in Anton Gosar sta napisana tudi na spominski plošči pri Zakrašniku.

 

 

Pokopališče Stara Loka, Škofja Loka. Hiša v bližini: Stara Loka 69

       RODBINA
      HREN – OVA
    ANTON GOSAR
      in žena ANA
         roj. Ravnihar
     umorjena 12. 6. 1944.
pri sv. Lenartu nad Šk. Loko

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 7.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
7.3.2023. 00:00
20.9.2025. 14:47
Škofja Loka
K. o. 2027 Štara Loka, parc. št. 578/5
4604
Partizanska bolnica Pavla, Spomenik umrlim bolnici

Spomenik predstavlja napisna plošča pritrjena na naravni kamen.

Fotografija 1: mesto, kjer se iz gozdne cest spusti steza proti bolnici.
Foto 3: Zgodovinska črno-bela fotografija prikazuje bolnico in je shranjena na sami lokaciji bolnice Pavle. Datum nastanka mi ni poznan.

Sedaj vidnih ostankov bolnice ni več, stoji pa obeležje.

EŠD 4803 za Partizanska bolnišnica Pavla

Spomenik je lociran v gozdu globoko pod Hudim poljem v kraju imenovanem pod Botam. Dostop: S ceste Vojsko – Predmeja na Hudem polju (6,5 km z Vojskega) zavijete levo mimo spomenika bolnici Pavli proti Krekovšam (Idrijski Bela 21). Naravnost po slabi gozdni cesti se peljete 4,3 km. Tu je na drevesu majhen smerokaz za Pavlo (GPS 45°58'46.8"N 13°55'50.6"E). Steza vodi po pobočju navzdol skozi gozd. Čez 400 m pridete do struge potoka, ki je verjetno večino časa suha, se rahlo povzpnete levo okoli grebena in takoj spustite na prejšnjo višino. Tu zaradi žleda ni drevja in močno podrastje zakriva stezo. Polagoma se spuščate po pobočju in povzpnete na naslednji greben (cca 100 m od potoka). Na levi strani opazite obeležje 69 partizanom, ki so umrli v SVPB Pavla in njenih oddelkih (GPS 45°58'42.1"N 13°55'27.4"E). Steza vodi še 100 m naprej do mesta, kjer je bila bolnica Pavla in kjer stoji spomenik. (GPS 45°58'43.0"N 13°55'20.3"E). Dostop je možen tudi iz doline Belce od lovske koče na Krekovšah, Idrijska Bela 21. Pri koči je smerokaz za planinsko pot. Na njem je predviden čas 50 minut hoje. Vodi tudi izjemno slaba gozdna pot, ki zaradi strmine in grobega kamenja na njej za avto ni primerna.

V SPOMIN DEVETINŠESTDESETIM
PARTIZANOM, UMRLIM V SVPB »PAVLA«
IN NJENIH ODDELKIH, KI SO NAŠLI
SVOJ PRVI POČITEK V ZAVETJU
ŠIRNEGA TRNOVSKEGA
GOZDA.

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar, 24.10.2019
Spomenik
Idrija
K. o. 2356 Čekovnik, parc. št. 892/1
2349
ČATEŽ - spomenik padlim borcem različnih brigad

EŠD: 20800

Sredi petokakega granitnega platoja s stranicami dolgimi 140 cm, stoji 270 cm visok okrogli obelisk - steber premera 25 cm, sestavljen iz svetlega kamna in več delov. Na višini 110 cm je vgrajena kamnita plošča, temne barve, velikosti 50 x 50 cm in z vklesanim napisom. Posvečen je 118 tu pokopanim partizanom in aktivistom.

Spomenik je delo arhitekta Jožeta Zamljena - Drejča, postavili in odkrili so ga 1966. leta.  Spomenik so obnovili 2016. leta.

Krajevno pokopališče na Čatežu pri Veliki Loki, v severnem delu, med pokopališkim zidom, cerkvijo in nekdanjo mrtvašnico.

V tej okolici je darovalo svoja
življenja 114 borcev ZD odreda
Tomščive, Šlandrove, Zidanškove
in VDV brigade Gubčeve brigade
ter 4 člani ROOF Gabrovk.

Za socialistično domovino

T. Bizjak, 3. 10. 2017, b.jerčič 21. 2. 2018, slika 2 in 3 M. Hladnik 10. 11. 2018
grobišče, steber z vklesanim napisom
Trebnje
k.o.1403, parc. št.737/4
3102
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.81

V elipsastem okviru, visokem okoli 70 cm, velikosti 5 x 10 m, zgrajen iz betonskega temelja, visokem okoli 20 cm, štirih vrst položenih opek ter z zgornjo betonsko ploščo, debelo okoli 8 cm, široko 50 cm, stoji na oddaljenem kraju kamnit osemrobni kamnit steber, visok 2 m, premera 30 cm,  z vklesanim napisom in vklesano stilizirano bodečo žico.

Elipsast okvir naj bi predstavljal temelj italijanskega bunkerja.

Kdaj so pomnik postavili ni znano, prav tako ni znan avtor.

Pri gostišču Zajček na Jurčkovi cesti gremo na Mihov štradon in po njem okoli 200 m. Pridemo na križišče s Potjo spominov in tovarištva in gremo na levo. Pomnik stoji okoli 150 m od križišča z Mihovim štradonom.

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV  " DOZ "

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 18.5.2018.
Betonski steber
Ljubljana
k.o. 1695 - Karlovško predmestje, parc. št.: 350/499
419
Primskovo, osrednji spomenik padlim domačinom

Spomenik višine 3,8 m, širine enega vodoravnega kraka 2,8 m, širine drugega vodoravnega kraka 2,2 m, je namesto spominske plošče padlim domačinom, ki je bila od 22. Julija 1957 vzidana v pročelje Doma krajanov in je bila odstranjena (hrani jo Zavod za spomeniško varstvo Kranj). Spomenik je v celoti zasnoval in izdelal akademski slikar in kipar Vinko Tušek. Spomenik je bil odkrit 17.10.1982.

Izdelan je iz belega štokiranega betona in je sestavljen iz šestih zaobljenih kvadrov. Pokončna nosilna kvadra nosita štiri vodoravne, ki so v stiku z izvotljeni, V izvotljenih delih so vzidane štiri bronaste plošče na katerih je vgravirani 56 imen v NOB umrlih krajanov, v vsakem letu vojne posebj. Na spominski plošči, ki je bila nekdaj vzidana na Domu krajanov je bilo navedenih samo 53 imen umrlih krajanov, trije pa so bili pomotoma izpuščeni. Torej so na novem spomeniku dodana še imena treh umrlih krajanov.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, ZBNOB KO Primskovo-arhiv

EŠD 21689

FOTO: Bogomil Praček

Spomenik se nahaja na trati pred osnovno šolo Primskovo, Zadružna ulica 11

BORCEM IN TALCEM

PADLIM V NOB 1941 - 1945

1941

KOSMAČ FRANC

ŠPAROVEC PETER

TOMAŽIČ ALOJZ

1942

BOŽIČ GREGOR

HROVAT ALOJZ

JELENC GREGOR

JELENC STANA

JAN MARJAN

KUNSTELJ FRANC

KOVAČIČ STANE

KRAŠNA FILIP

LEVSTIK FRANC

NUČIČ ANTON

NOVAK KARLO

RUČIGAJ ERNEST

REŠ DRAGO

SUHADOLNIK ZORKA

ŠTIRN FRANC

VADNOV MIRKO

VIDIC ALBERT

ZORKO IVAN

ZUPANEC IVO

RUČIGAJ BOŽO

NOVAK FRANC

ARHAR JOŽE

BAKOVNIK KONRAD

URBANC IVAN

BREZAR DRAGO

GAJŠEK FRANC

JENKO FRANC

PERDIH KAREL

STREHOVEC IVAN

 1943

OBLAK FRANC

PROSEN FRANC

PUNGARTNIK VIKTOR

ŠUC EMIL

1944

ČERMELJ MATIJA

GREGORIČ STANE

JELENC MARJAN

JAKLIČ SILVO

KALINŠEK FRANC

KERN IVAN

MOŽINA JAKOB

MATKOVIČ PETER

OPREŠNIK VALENTIN

OPREŠNIK STOJAN

PERDIH KAREL

STARE IVAN

UDIR SLAVKO

SUŠNIK FRANC

ŽAN JOŽE

1945

ANDOLŠEK FRANC

FENDE TONE

JELENC MARIJA

KRAŠNA VIKTOR

KOŠNIK MIRKO

LAVRENČIČ SREČKO

TOMAŽIČ JOŽE

REŠ MILOŠ

.

     ZZB PRIMSKOVO

                           1982

Obstoječi spomeniki
Janez Bešter ZBNOB KO Primskovo, Lado Nikšič, jan. 2015
M. Kermavnar, 22.5.2022, fotografija 4/1
pokončna nosilna kvadra, ki nosita štiri vodoravne
Kranj
2120 PRIMSKOVO, 62/5
533
Spominski kamen pri Debeli skali

Zaseda Poljanskega bataljona je 20. aprila 1943 na Logu na začetku grape Sopot ustrelila dva obmejna finančna stražarja in carinskega komisarja iz obmejne finančne straže v Črnem Vrhu. Naslednjega dne so partizani uničili nemško motorno kolono in ubili tri policiste ter uničili eno vozilo. Od tedaj dalje so Nemci po Poljanski dolini vozili le v spremstvu oklepnih vozil.

V povračilo za ta dva napada so Nemci 28. aprila 1943 iz begunjskih zaporov pripeljali osem talcev in jih nad Spodnjim Logom na obeh straneh ceste postrelili.

Spomenik je bil odkrit 27. septembra 1964.

Več...

Ustreljeni talci 28. aprila 1943 (ne 24. aprila):

Franc Hribar, rojen 1. marca 1913 na Veliki Lašni pri Kamniku, pripeljan v begunjske zapore 12. septembra 1942.

Franc Jerala, rojen 16. januarja 1900 v Zgornji Besnici, delavec v jeseniški železarni, prvoborec, v begunjske zapore pripeljan 8. aprila 1943.

Albin Kokole (ne Kokalj), rojen 17. februarja 1924 v Dolgem Brdu pri Litiji, pripeljan v begunjske zapore 15. aprila 1943.

Stanislav Oblak, rojen 19. novembra v Železnikih (ne Kamniku), v partizane vstopil januarja 1943, ujet in v begunjske zapore pripeljan 24. aprila 1943.

Ciril Pečnik, rojen 9. julija 1914 v Globokem, stanoval v Mišačah pri Radovljici, v begunjske zapore pripeljan 10. aprila 1943, ko je bila v njegovem domu odkrita Tehnika Meta.

Ivan Pogačnik - Ivko, rojen 12. decembra 1913 v Zalošah pri Podnartu, prvoborec, zajet 8. aprila 1943 v Tehniki Meta v Mišačah in istega dne pripeljan v begunjske zapore.

Janez Ribič, rojen 21. junija 1883 v Dešnu pri Domžalah, pripeljan v begunjske zapore 2. aprila 1943.

Janez Slapar, rojen 4. decembra 1906 v Palovičah pri Tržiču, pripeljan v begunjske zapore 2. aprila 1943.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 118-120.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/gabrk.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264 in 265 (dvakratni vnos istega spomenika pod Gabrk in Log nad Škofjo Loko, prvič z napačnim datumom odkritja 26. julij 1952).

Ni v RKD.

Dostop iz Škofje Loke 9,4 km. Spomenik stoji ob stranski cesti, ki povezuje Gabrk in Log nad Škofjo Loko.

OD KROGELJ NEMŠKEGA OKUPATORJA

JE NA TEM MESTU 24. 4. 1943 PADLO

8 TALCEV ZVESTIH SINOV DOMOVINE

RIBIČ JANEZ   DEŠEN

HRIBAR FRANC   LAŠNA

OBLAK STANE   KAMNIK

JERALA FRANC   ZG. BESNICA

KOKALJ ALBIN   DOLGO BRDO

SLAPAR JANEZ   PALOVIČE

PEČNIK CIRIL   GLOBOKO

POGAČNIK JANEZ   ZALOŠE

SLAVA PADLIM JUNAKOM!

KO ZB NOV ZMINEC

27. 9. 1964

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Kamen
Škofja Loka
1647
Šentjanž - Izgnanci

Avtor reliefa je Veljko Toman.

Šentjanž 23

Izgnanci begunci 1941--1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 23. 4. 2017 po fotografiji 17. 7. 2011 D.Divjak 29.8.2022
29.8.2022. 00:00
Dodal podatke in lokacijo D.Divjak 29.8.2022
relief
Sevnica
K.o.: 1384-ŠENTJANŽ, št.parc.: 5/2
8153
Ljubljana, Žale, Žibert Mira

Sistory: Ime in priimek:  Mira Žibert, Datum rojstva: 23.09.1925, Kraj rojstva: Trbovlje, Datum smrti / izginotja: 06.02.1945, Kraj smrti / izginotja: Lahov graben pri Jurkloštru.

Iskalnik groba Mire Žibert ne najde.

Paneče - Spominsko znamenje tiskarni Antona Aškerca na kraju smrti 

 

Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [52B], vrsta [7], grob [2]

    DRUŽINA ŽIBERT
 MIRA 1925 -- 6. 2. 1945
 PADLA ZA DOMOVINO

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek
9.3.2023. 00:00
20.9.2025. 15:07
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis.
Grob(išče)
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11
3108
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.77

Osmerokotni kamnit steber, visok 160 cm, premera 30 cm, širina stranice je 12 cm, z vklesanim napisom, kdo ga je postavil in vklesano stilizirano bodečo žico stoji na urejeni površini z rekreacijskimi orodji in klopmi.

Ob Poti spominov in tovarištva na Golovcu, odsek Rudnik - Hrušica. Steber je bil sem verjetno prestavljen, na originalnem popisu je bil izpuščen.

1942-1945

O. ŠOLA   LEDINA

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 22.5.2018.
Betonski steber
Ljubljana
k.o.1732 - Štepanja vas, parc. št.:650/3
4987
Padlim
Neobiskani spomeniki
Bor1974, 06.II.2020-nedokončano
6.2.2020. 00:00
Žetale
4057
Čezsoča, Grobnica padlim
Na koncu vasi Čezsoča levo pokopališče. Smerokaz.

PADLI BORCI NOV 1941 - 1945

Kravanja Ferdo-Skalar      roj. 10.8.1912

Mlekuž Franc-Vanja         roj. 11.3. 1915

Mlekuž Pavel-Grilc          roj.   9. 1. 1915

Komac Anton-Toran        roj.   9. 6. 1925

Ivančič Andrej-Saša       roj.  12. 11.1920

Čopi Leopold-Darko      roj.   1. 2.  1925

Komac Snton-Tine         roj.  5. 4.  1915

NARODU NA VEK STE PRIBORILI 

SVOBODO NOVIH SREČNIH DNI.

                          ZB- NOV ČEZSOČA

Vojko Hobič, 23.4.2019 3.marec 2021 dopolnil D.Divjak
3.3.2021. 00:00
3.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Grobnica
Bovec
K.o.: 2211-ČEZSOČA, št.parc.: 1952/3
9683
Horjul, pokopališče, Velkavrh Jože (*1893), Velkavrh Jože (*1924), Korenčan Ciril in Stanovnik Tone

datum rojstva: 5. 11. 1893, kraj rojstva: Horjul, vojni status: NOV in POS, datum smrti: ??. ??. 1944, kraj smrti: Dachau, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

datum rojstva: 21. 3. 1924, kraj rojstva: Zaklanec, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Dolomitski odred, datum smrti: 19. 3. 1943, kraj smrti: pri Babni gori, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: MVAC - Italijanske okupacijske enote
»2. VELKAVRH Josip, partizan. Rodil se je 1921 v Zaklancu pri Horjulu. Padel je 20. marca 1943 v Belški grapi. (Vir: ARS II, fasc. 120/III, ital. fond)«

  • Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 508.

Opomba: Letnica rojstva je v Sistory in na nagrobniku (1924) druga kot v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev (1921).

datum rojstva: 8. 7. 1925, kraj rojstva: Zaklanec, vojni status: NOV in POS, datum smrti: , kraj smrti: 29. 11. 1942, vzrok smrti: Nesreča, povezana z vojnimi dogodki, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote

Opomba: Letnica smrti  se v Sistory (1942) razlikuje od letnice smrti na nagrobniku (1943).

datum rojstva: 4. 1. 1925, kraj rojstva: Horjul, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Dolomitski odred, datum smrti: 19. 3. 1943, kraj smrti: Belški graben, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: MVAC - Italijanske okupacijske enote

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Horjul pokopališče, od glavnih pokopaliških vrat po poti proti razpelu, desno, 14. vrsta (zadnja pred vrsto ob zidu), 2. grob desno od poti. Hiša v bližini: Center starejših Horjul, Slovenska cesta 17

OČE
JOŽE VELKAVRH
* 1893     + 1945
SIN
JOŽE VELKAVRH
* 1924     + 1943
CIRIL KORENČAN
*  1925    + 1943
TONE STANOVNIK
*  1925    + 1943

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 20.5.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
20.5.2025. 00:00
Nagrobnik
Horjul
K. o. 1992 HORJUL, parc. št. 15/1
8183
Peter in Zdravko Frakelj

Frakelj: Sistory navaja različna datuma smrti: 10. 1. 1942 (Zdravko Frakelj) in 11. 1. 1942 (Peter Frakelj). »Takoj po zlomu partizanskih obrambnih položajev na Jelenščah (940 m) so policisti že opoldan 11. januarja 1942 pobili 21 Dražgošanov: [...] 19. Peter Frakelj, Kajžen, star 60 let; 20. Zdravko Frakelj, Kajžen, star 17 let« (Marijan Masterl, Cankarjev bataljon in uporni Narigarji s Pasje ravni pred 60 leti, Loški razgledi 48/1 (2001), 107) Zdravko Frakelj in Peter Frakelj sta napisana tudi na spomeniku ustreljenim domačinom na Jelenščah

Mestno pokopališče Kranj, E-19/6,7

DRUŽINA FRAKELJ
OČE PETER                      1885 – 1942
SIN ZDRAVKO                  1924 – 1942

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po slikah in podatkih Zdenke Primožič 31. jan. 2023
13.3.2023. 00:00
20.9.2025. 15:13
M. Kermavnar, 13.3.2023, iz obstoječega zapisa prenesel podatke na samostojni zapis
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
7284
Juvan Alojz

27. aprila 1944 so partizani napadli mesto Šoštanj. Pri požigu šole, kjer je bila nemška postojanka, je ogenj zajel partizana Alojza Juvana, ki je zaradi hudih opeklin obležal, nato ga je ubil vodja šoštanjskega gestapa. Zaradi rušenja stavbe je bila plošča odstranjena. Začasno je hranjena v arhivu občine Šoštanj. Vir: Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj.

Kajuhova cesta 10 (bivša osnovna šola Biba Röck v Šoštanju).

JUVAN ALOJZROJ. 8.5.1916V TRBOVLJAH.V TEJ ZGRADBI JE L.1944 KOT PARTIZANDAL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE ZA SVOBODO.SLAVA MU!

Uničeni spomeniki
S.Gradišnik
10.3.2022. 00:00
Spominska plošča
Šoštanj
3568
Spomenik osvoboditvi 87 zavezniških vojnih ujetnikov

3.bataljon Šercerjeve brigade je 31. avgusta 1944 na pobudo pobeglega vojnega ujetnika Ralpha F. Churchesa osvobodil 80 britanskih vojnih ujetnikov, ki so jih Nemci pripeljali zaradi vzdrževalnih del na odsek proge 600 m nad HC Ožbalt. Britanci so sicer prestajali namško ujetniško taborišče STALAG XVIII D v Melju v Mariboru. Ralph F. Churches je otem napisal knjigo, ki ima v slovenskem prevodu naslov Vranov let v svobodo. Vir;dokumentacija  Društvo Vranov let

Pri HE Ožbalt (pozvonimo, da nam odprejo rampo) prečkamo Dravo in spomenik stoji 500 m nižje med želežniško progo in Dravo.

MED ŠTEVILNIMI PARTIZANSKIMI NAPADI NA 

PROGO MARIBOR - DRAVOGRAD NEPOZABNO 

ŽIVI V NAŠEM SPOMINU 31.AVGUST 1944, 

KO JE 3. BATALJON ŠERCERJEVE BRIGADE 

OSVOBODIL 87 ZAVEZNIŠKIH VOJNIH 

UJETNIKOV. 

     TU ŠERCERJEVCI SMO ZDROBILI

     JETNIKOM BRATSKIM SUŽNOSTI OKOVE,

     ČEZ REKE IN PLANINE, SKOZ GOZDOVE 

    V PROSTOST. V NOV BOJ SO SPET KRENILI. 

22.SEPTEMBER 1985   KO ZB NOV LOVRENC NA POHORJU

                                                        TO MARIBOR

Sandi Grudnik, 28.10.2018 - nedokončano
Na skalo pritrjena marmorna plošča
Lovrenc na Pohorju
2808
Spominska plošča kraja delovanje tiskarne "PUNKT 7"

Na domačiji Ugovšek v lenartu pri Gornjem Gradu je od poletja 1944 delovala partizanska tiskarna imenovana "PUNKT 7". Prej se je tudi imenovala Tiskarna 7A, imenovana tudi "Pravica", ki je prej delovala v Kamniški Bistrici. Ko je prenehala z delom delovati tiskarna na Kropi pri Bočni, so tiskarno leta 1944 iz Bistrice pretsavili pod Lepenatko h kmetu Alojzu Jelšniku. Tiskala je Slovenski poročevalec, brošure in priložnostni tisk. Med drugimiso natisnili znamenito ilustrirano brošuro Pravljica o osvobodilni fronti. Delovala je do nemške decembrske ofenzive proti osvobojenemu ozemlju. Spominska plošča je bila odkrita leta 1954.

Vir: arhiv KO ZB za vrednote NOB Gornji Grad

Z državne ceste smer Gornji Grad - Črnivec v kraju Dol pri Gornjem Gradu zavijemo desno na lokalno cesto in po dobrih 3 km smo pri kmetu, po domače imenovan Ugovšek.

TU JE DELOVALA 1944 TISKARNA "PUNKT 7"

Sandi Grudnik, 19.2.2018
Marmorna plošča
Gornji Grad
K.o. 929 Lenart pri Gornjem Gradu, p.š. 19/1, lastnik: fizična oseba
3790
Turje

Ni v RKD ne kje drugje. V brošuri Hrastnik (KNSS 77), 29 je omenjena še plošča štirim prvim ubitim  aktivistom OF na Orožnovi hiši v Turju -- katera hiša je (bila) to?

Na križišču cest sredi vasi, 130 m pod cerkvijo, nasproti hišne št. Turje 19.

Tovariši, zdaj nismo
več uboga raja,
ob naši smrti rod
slovenski od smrti
vstaja,
dviga zastavo 
zmagovito
na poti, ki kaže jo
tovariš Tito.

ZZB NOV Hrastnik 
4. jul. 1981

Druga plošča:

OROŽEN MARTIN
in še 10 imen nedokončano xxx

Tretja plošča:

PADLIM ZA SVOBODO
DOMOVINE
1941 -- 1945
BOSTIČ Marija in še 8 imen nedokončano xxxxx

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 7. 2019
triptih
Hrastnik
1858 TURJE, 898
3442
Usmrtitev Jožeta Dujmoviča - Ostrovica
Spominska plošča se nahaja na stavbi vaškega vodovoda, čez cesto nad hišo s hišno številko Ostrovica 2.

NA TEM KRAJU JE BIL ZVERINSKO UBIT

OD NEMŠKEGA NACIZMA 23. 2. 1944

JOŽE DUJMOVIČ - ŠIMAJ 1887

VEDNO BILE SO NJEGOVE BESEDE "DLJE OD

VODOVODA MENE NE BODO GNALI"

POKLONILA ŽENA JOŽEFA

Potepan S., 2. 9. 2018
Spominska plošča
Hrpelje-Kozina
K.o.: 2562-ARTVIŽE, št.parc.: 2060/4