| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Medvode, Spominski park v Gramozni jami |
V prenovljenem parku v Gramozni jami v Medvodah so prostor dobile obnovljene spominske plošče, ki so bile v preteklosti na različnih stavbah po občini in so jih lastniki objektov odstranili ter jih predali v hrambo Združenju borcev. Na štiri betonske bloke je nameščenih pet obnovljenih plošč. Plošči s prvega in drugega bloka sta bili na dvorcu Goričane, odkriti 25. maja 1952 (konferenca leta 1934) in 24. oktobra 1976 (nemško zbirno taborišče): Zgornja in spodnja plošča s tretjega bloka sta bili na nekdanji Malenškovi žagi poleg hiše Žlebe 2M: . Plošča s četrtega bloka je bila vzidana na pročelju glavne stavbe tovarne barv Color v Medvodah: Poleg gornjih plošč je tudi obeležje NOB, ki je prej stalo ob železniški progi pri nekdanji Tekstilni, odkrito 29. novembra 1951 na pobudo delovnega kolektiva: . Nov spomenik je bil odkrit 31. oktobra 2022. Oblikovala ga je krajinska arhitektka Ana Primc. Vir: http://svobodnabeseda.si/2022/03/sb87.pdf stran 13 Na tej lokaciji je tudi spomenik talcem, ki so bili ustreljeni decembra 1943 na tem mestu. Odkrit je bil leta 1951. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 41-42. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 99-101. |
Pristop po Donovi ulici, vzporedni z Gorenjsko cesto, zavijemo na ulico talcev, spomenik je nižje, v nekdanji gramozni jami.
Hiša v bližini: Donova cesta 7C, Medvode |
prvi betonski blok: SEPTEMBRA 1934 TU JE BILO plošča zgoraj [Triglav z OF, zvezda, srp in kladivo] NA TEM MESTU JE DNE 31.12.1944 [zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 25.8.2023 |
25.8.2023. 00:00 |
20.9.2025. 16:06 |
— |
— |
Medvode |
K. o. 1973 Medvode, parc. st. 103/7 |
|
Spominsko obeležje padlima partizanskima kurirjema pri Gabrovčcu |
Projektant spomenika je bil Bruno Blatnik, nastal pa je na pobudo pododbora partizanskih kurirjev za dolenjsko-belokranjsko območje 4. brigade Vojske državne varnosti pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV Grosuplje. Omenjeni pododbor je tudi avtor besedila. Spomenik so odkrili 9. septembra 1981. Zgodovinsko ozadje Naloga kurirske postaje TV – 3 A je bila vzdrževanje zveze s sosednjimi TV postajami. Ustanovljena je bila leta 1943 in zaradi varnosti večkrat premeščena; najprej je delovala v Muljavi, nato v Znojilah in na koncu v vasi Gabrovčec. Ukinili so jo avgusta 1944 potem, ko je bila v Stični ustanovljena domobranska postojanka. Kurirja Alojza Jančarja (rojen julija 1914 v Lazah pri Litiji) in Radivoja Junka (rojen aprila 1920 v Loki pri Črnomlju) so 2. junija 1944 ujeli domobranci, medtem ko sta prenočevala v Breznikovem mlinu pod Muljavo. Ustreljena sta bila na mestu, kjer stoji spominsko obeležje. Vir: Lojze Kikelj, Radko Polič, Pomniki NOB v občini Grosuplje, Grosuplje 1987, str. 91 - 92. Avtor fotografij: Stanko Podržaj, 2016. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Spominsko obeležje stoji na robu gozda, ki se nahaja pri vasi Gabrovčec. Gozd in tamkajšnja okolica imata neuradno ime Kurji parkelj. |
Kot žrtev domačih izdajalcev sta na tem mestu omahnila v smrt za svobodo domovine! Jančar Alojz – Lojze Junko Radivoj – Vojko, kurirja TV – 3 A 2. 06. 1944 |
— |
— |
— |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča |
Ivančna Gorica |
1827 KRKA, 370/1 |
|
Družina Murgelj |
— |
Pokopališče Velike Rodne v Rogaški Slatini. |
DRUŽINA MURGELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
1.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Rogaška Slatina |
— |
|
Padli telovadci, Vrhnika |
Kamnita plošča sive barve, velikosti 60 x 50 cm, s štirimi vijaki privita na zid, levo od vhoda v stavbo telovadnice TD Partizan. Na plošči so vklesana imena padlih borcev, telovadcev vrhniškega Sokola. Spominsko znamenje so odkrili člani Športnega društva Partizan Vrhnika, 1955. leta. |
Tržaška 9, Vrhnika |
1941 [zvezda] 1945 PADLIM TELOVADCEM ŠIMNIC KONDRAD SLAVA JIM! PARTIZAN, 19. 6. 1955 |
— |
1955 |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 10. 2. 2017. |
— |
26.7.2025. 11:13 |
Standardiziral ime spomenika, izpolnil rubrike vrsta, kategorija, čas postavitve, zmanjšal razmike pri besedilu ... M. Hladnik 26. 7. 2025 |
Spominska plošča |
Vrhnika |
k.o.2002, parc.št.:2819/8 |
|
Spomenik NOB, Kapelski Vrh |
Na pokopališču na Kapelskem vrhu je spomenik, ki je posvečen 39 padlim borcem in talcem iz radenske občine, ki so padli v letih 1941-1945. Spomenik je odkril KO ZB NOV Slatine Radenci leta 1954. Spomenik je bil prestavljen iz Paričjaka na pokopališče Kapelski vrh. |
Pokopališče Kapelski vrh |
[zvezda] JURKOVIČ JANKO-JOVO, TURJANCI 1906-1945 OBČINSKI ODBOR ZB RADENCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 18. 10. 2023 |
2.10.2024. 00:00 |
20.9.2025. 16:25 |
Dodal sliko in napis M. Hladnik 2. 10. 2024 |
— |
Radenci |
K.o.: 202 - KAPELSKI VRH, št.parc.: 246/3 |
|
Padlim borcem-Lopaca |
— |
V naselju Lopaca, ob lokalni cest Lesično-Šentjur pri Celju, pri gostilni Obrez, Lopaca 007/d.
Spomenik se nahaja na desni strani ceste Šentjur pri Celju−Lesično, Lopaca 7 d, 3262 Prevorje. 1.10.2023 je to pri Kava baru Jasmin, IN NE PRI GOSTILNI OBREZ. Gostilna Obrez je 2,2 km od spomenika ob cesti v smeri Celja na naslovu Žegar 2A. |
ZA SVOBODO SO ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE 1941 [zvezda] 1945 LAH MARTIN BEVC FRANC CENTRIH FRANC SELIČ IVAN POLŠAK ANTON OBREZ ANTON ROMIH IVAN OBREZ MIHAEL VOVK MARTIN LAH JANEZ KLAVŽER JOŽE CENTRIH FILIP PLANKO STANKO GRAČNER JULKA KOLMAN VIKTOR GERZINA MARIJA FENDRE ANDREJ ARTNAK JOŽEF ŽVEGLER MIHAEL SALOBIR JANEZ KOLAR VINKO IZ SMRTI NOVA RAST ŽIVLJENJA KLIJE IN MLADO CVETJE NA GROBEH BRSTI SVOBODO NAM RODILA BORCEV KRI JE NA VEKE V SLAVI NJIH SPOMIN ŽIVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 04.04.2019 in 27.X.2019 |
2.10.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 2.10.2023, dodal dopolnilo v rubriki Lokacija in dostop in fotografije 3/2 do 3/5 Zdenke Primožič |
Kamen s ploščo na podstavku |
Šentjur |
K. o. 1156 Lopaca, parc. št. 626/2 |
|
Leopold Miš, Gorjuša |
Kmet Leopold Miš je bil pravi ljudski tribun. Ustrelili so ga v Begunjah kot talca, gl. Kundmachung / Razglas o smrti z ustrelitvijo. Temna marmornata plošča na hiši, kjer sta se rodila in živela Leopold in Franc Miš, aktivista OF, ustreljena kot talca 14. 11. 1941 v Dragi pri Begunjah. Ploščo je odkrila ZZB NOV Domžale 28. 8. 1963. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 105-106. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 182.
Po okupaciji se je tudi Miš vključil v priprave za vstajo. Za radomeljsko-mengeško četo, ki je taborila nedaleč od njegove domačije, je organiziral obveščevalno službo in prehrano. Polde Miš se je nato 14. septembra udeležil na Krumperku tudi ustanovnega sestanka občinskega odbora OF za Domžale in postal njego v član. Zaradi sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju so ga Nemci aretirali in skupaj z bratom Francetom 14. novembra 1941 v Begunjah ustrelili. Avtor ni naveden, Spomenik talcem v Jaršah, Občinski poročevalec, Leto VIII, Posebna številka, Domžale, 15. junija 1969, str. 6/16. Elektronski vir: Občinski poročevalec, posebna številka 15. 6. 1969, str. 6/16 Dostop: 5. 3. 2024. |
Gorjuša 8, levo od vhoda v hišo z dvorišča. |
TU SE JE RODIL IN ŽIVEL USTRELJEN V DRAGI PRI BEGUNJAH TA HIŠA JE BILA ŽE VEČ LET PRED II. SVETOVNO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 6.2020 |
8.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal članek iz časopisa |
Spominska plošča |
Domžale |
1958 BREZOVICA, 666/1 |
|
Spomenik padlim borcem na pokopališču Batuje |
Nagrobna plošča v obliki Triglava z rdečo zvezdo. Fotografije in posredovanje lokacije: Petra Gričar |
Pokopališče v Batujah, na desni strani poti. |
1941-1945 BORCI NOV: V INTERNACIJI: ŽRTVE FAŠIZMA: |
— |
— |
— |
— |
Marko Gričar, 1. 11. 2017, podatke posredovala Petra Gričar. |
— |
— |
— |
Nagrobna plošča |
Ajdovščina |
2386 Batuje, 82/140 |
|
Mota - Spomenik talcem pri Smodiševem mlinu |
SPOMENIK TALCEM V MOTI PRI MURI V gozdu v Moti tik ob Muri, kjer je nekoč stal Smodišev mlin, danes sameva spomenik 21 ustreljenim talcem. Žene in možje so žrtvovali življenje le malo pred koncem druge svetovne vojne, po tem, ko so jih zvezane privlekli iz ljutomerskih zaporov. Postrelili so jih 2. 4. 1945 na posebno okruten način: po dva sta bila zvezana z žico; enega so ustrelili in padajoči je v Muro potegnil še tistega, ki ni bil ustreljen in se je zatorej utopil z ustreljenim. Med padlimi so ameriški vojni ujetnik, večina pa je bila navadnih kmetov, delavcev in posestnikov. Spomenik sestavljajo starejši del samostoječega spomenika z vzidanimi prodniki in prostostoječi plošči, ki sta bili dodani pozneje. Brošura Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Ljutomer (leto izdaje 1973) med padlimi omenja Petje Ljudmilo, ki pa na naknadno dodanih ploščah ni zapisana. Brošura jo omenja kot ujeto borko NOV. Spomenik je tekom let doletelo kar nekaj sprememb, poleg omenjenih plošč še dodatno kovano verigo okoli starega spomenika, kar simbolizira način ravnanja z ujetniki. Viri: Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Ljutomer (leto izdaje 1973), urednik Franjo Štebih Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 240. Lasten ogled (2018): Franc Slokan, Slavica Sunčič, Jani Prajner, Vesna Kitthiya EŠD 1233 |
Dostop: ni označen, zato je najboljše navodilo: poiščite cesto, ki vodi do broda na Muri. V vasi Mota je znan čebelnjak ob hiši, za katerim je ozka poljska cesta, ki vodi med polji čez nasip in skozi gozd vse do Mure in do broda. |
»NA TEM MESTU SO 2. 4. 1945 FAŠISTIČNI ZLOČINCI UMORILI 21 SLOVENSKIH ŽIVLJENJ. DELOVNO LJUDSTVO POMURJA SE KLANJA NJIHOVEMU SPOMINU« VZIDANO 8. 5. 1955 Na plošči levo od spomenika piše: Imena žrtev: Iz občine Ljutomer Luskovič Štefan Iz občine Ormož: Rizman Marija Šnajder Frančiška Šnjader Marija Clifford Morris –ZDA Novak N. ? Na plošči desno: Imena žrtev iz občine G. Radgona Budja Franc Budja Karel Domanjko Franc Fekonja Franc Klemenčič Danica Kraner Franc Krempl Maks Križanič Viktor Korošec Alojz Orban Rozalija Seršen Franc Zenger Franc Zorger Marija Zorko Marija |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vesna Kitthiya, 7. 2. 2018
Dopolnil D.Divjak 2.7.2020 |
— |
— |
— |
samostoječi spomenik in plošče |
LJUTOMER |
K.o.: 240-MOTA, št. parc.: 390/518
|
|
Trebče - Spominsko znamenje in razstava o življenju in delu Josipa Broza Tita v Sloveniji |
V Trebčah je prebivala Titova teta Ana Kolar (rojena 1873), ko se je odselila z Javerškove domačije in priženila h Kolarjevim. Josip Broz Tito, ki je že v predvojnem obdobju preporodil Komunistično partijo Jugoslavije in v avgustu 1937 postal tudi njen generalni sekretar, se je v obdobju 1936-1939 skrival in prebival v hiši njegove tete na naslovu Trebče 47 pod ilegalnim imenom inž. Ivan Kostanjek. Med letoma 1936 in 1941 pa je na tej lokaciji vodil tudi več konferenc Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in drugih strankarskih posvetovanj. Danes je v hiši št. 47 stalna spominska razstava o življenju in delu maršala Tita. Ogled razstave je mogoč na podlagi predhodnega dogovora oz. rezervacije. Zraven je tudi pristna muzejska hiša Kolarjevih. Na levem bregu potoka Bistre se nahaja tudi obnovljen senik, kjer se je Josip Broz ilegalno zadrževal pred pričetkom vojne. Vse naštete znamenitosti NOV danes prištevamo v Spominski park Trebče-Kumrovec, ki je bilo ustanovljeno v letu 1981. Spominska plošča, ki se nahaja na steni levo od glavnih vhodnih vrat, je v zelo dobrem stanju (njen motiv je jasno razviden in vzdrževan). Viri: 1. Alink, B. et al. Druga svetovna vojna: prva knjiga. Prevedla Iztok Ilich in Janko Lorenzi. Slovenska izdaja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981, 217-218. 2. Benedik, Franc et. al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, 589. 3. Šarf, Fanči. »Razvoj Lapove domačije - rojstne hiše Titove matere v Podsredi«. Slovenski etnograf, številka letn. 30 (1977), 7. 4. http://www.kam.si/izleti/kozjansko_na_sencni_strani_slovenije.html |
Ko prispemo v Podsredo (cesta Kozje-Podsreda) se namesto, da zavijemo proti staremu trgu, odpravimo naprej, kjer cesta kmalu zavije proti vzhodu (proti Bistrici ob Sotli). Z vožnjo še nadaljujemo približno 1,6 km, nakar zapustimo glavno cesto in zavijemo levo ter takoj zatem desno. Cilj (Kolarjeva hiša in Titova spominska razstava) je pred nami. |
"V TEJ HIŠI JE TOVARIŠ TITO V LETIH 1936 DO 1941 VODIL VEČ KONFERENC CK KPJ IN VEČ DRUGIH PARTIJSKIH POSVETOVANJ." |
— |
— |
— |
— |
Daniel Siter, 19. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Spominska plošča pričvrščena na steno hiše št. 47 |
Bistrica ob Sotli |
1247 Trebče, 220, občina Bistrica ob Sotli |
|
Gradnja zadružnega doma Ribno |
— |
Na fasadi zadružnega doma v Ribnem, št. 11. |
V počastitev 35 letnice SKOJa in vloženih naporov mladine pri gradnji zadružnega doma ter spomine na veličastno slavje 10. oktobra, 1954. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 4. 2017, foto 2. 9. 2012 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Bled |
2192 RIBNO, 8/6 |
|
Vrbočnik, Mačkin kot |
— |
Na dvoriščnem pročelju kmetije Vrbočnik nad Mačkinim kotom. |
Na tem mestu je nemški okupator 19. 1. 1945 napadel partizansko enoto. V
borbi je padlo 21 borcev. Slava padlim. |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017, dopolnil: Sandi Grudnik 18.2.2018 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Gornji Grad |
k.o.943 Šmiklavž, parc.št. 800/1, lastnik: fizična oseba |
|
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS. Zgornja Rečica |
V severozahodnem predelu Zgornje Rečice, ki meji na občino Hrastnik, je 22. 7. 1973 organizacija ZB te občine postavila spomenik trem padlim partizanom. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 496. |
Zgornja Rečica 68. Mimo pelje Pot NOB Hrastnik. |
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS 24.11.1944. BIZJAK OLGA 19.7.1927 Dol pri Hrastniku ČOKL JOŽE 28.1.1906 Šmarje pri Jelšah POTEKAL CIRIL 19.7.1898 Hrastnik 22.7.1973 ZZB Hrastnik |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik |
24.10.2023. 00:00 |
— |
Nad Marinkom (nad h. št. 69)? -- M. Luštrek 1. nov. 2021.
Nad Marinkom, Zgornja Rečica 69. S.Gradišnik. Dodal opis, 24. 10. 2023 |
Plošča na zidu |
Laško |
1022 REČICA, *34 |
|
Spominska plošča ustreljenim talcem |
Spominska plošča ustreljenim talcem je na poslopju VVZ Zorka Regancin-Ruška. |
Cesta zmage 7-a |
V SPOMIN PADLIM MUČENIKOM TALCEM, KI SO BILI USTRELJENI DNE 7. MAJA 1944
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
12.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Zgornnje Jezersko, grobišče padlih borcev |
OPIS SPOMENIKA: Na vaškem pokopališču Zgornjega Jezerskega je ob severnem zidu postavljen nagrobnik iz hotaveljskega kamna. Spomenik ima obliko kvadra z nagnjeno prednjo stranjo; velikost 145 cm x 100 cm. Črke napisa so plastično izklesane. OPIS DOGODKA: Đuro Boroščevi je bil borec XVI. divizije. Ranjen je bil v začetku maja 1945 v bojih pri Železni Kapli na Koroškem. Zaradi hudih ran je kmalu podlegel. Alojz Jagodic se je rodil 9. junija 1925 na Jezerskem. Mladost je preživljal doma. Bil je delavec in hlapec. Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Ko je februarja 1944 prišel na dopust, je kmalu nato odšel prostovoljno v partizane. Bil je kurir v Koroškem odredu. Padel je 4. maja 1944 pri lovski koči v Grdi dolini v Kokri. Kurirsko trojko v kateri je bil Jagodic, so po izdaji napadli belogardisti in nemški policisti. Po osvoboditvi so Jagodičeve zemske ostanke svojci prenesli na vaško pokopališče na Jezerskem. Ignac Murn se je rodil 21. junija 1924 na Jezerskem, padel je pod Jezerskim vrhom 22. aprila 1944 kot kurir Zahodnokoroškega odreda. Peter Zaplotnik se je rodil 29. junija 1915 na Jezerskem. Mladost je preživljal kot kmečki delavec na Jezerskem. V partizane je šel v juniju 1944. Bil je mladinski sekretar in komandir kurirske postaje na področju Kort onstran meje, na Koroškem. Padel je 26. januarja 1945. V velikem snegu je kurirje presenetila nemška policija. Zaplotnik se ni več utegnil umakniti in bil zato smrtno zadet že takoj v začetku napada. Po osvoboditvi svo svojci njegovo truplo prenesli na Jezersko in ga tu pokopali skupno z drugimi borci. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 99-100. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234. Nagrobnik padlim partizanom je postavil krajevni odbor ZB NOV Jezersko. Načrt zanj je napravil arhitekt Nande Jocif. Nagrobnik je bil odkrit 23. junija 1963. EŠD: 25412, memorialna dediščina |
Spomenik je postavljen na glavnem pokopališču Zgornjega Jezerskega pri cerkvi Sv. Ožbolta. Pri hotelu Planika zavijete levo iz glavne ceste, smer pokopališče. |
1941 – 1945 ĐURO BOROŠČEVI ALOJZ JAGODIC IGNAC MURN PETER ZAPLOTNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Barbara Šemrov 14.7.2022 |
14.7.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo 3. (avtor Boris Blagotinšek). |
Kvader iz hotaveljskega kamna |
Jezersko |
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 367/3 |
|
Dušan Mravljak - Mrož |
1953. leta je bila odkrita plošča v stavbi pljučnega oddelka dr. Dušana Mravljaka-Mroža na Slivniškem Pohorju s posvetilom članu Pohorskega bataljona Dušanu Mravljaku. Vir: Milan Ževart, Po sledovih NOB, str. 331. . ALI JE TO DVOJNIK MK zapisa: "Dr. Dušan Mravljak"
|
Slivniško Pohorje 7, Pljučni oddelek. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.11.2023. 00:00 |
20.9.2025. 17:03 |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Dom rudarske godbe |
Padlim godbenikom. Hrastnik, 30 (KNSS, 77). |
Godbeni dom, Cesta padlih borcev, 3, Hrastnik; na vzhodni fasadi doma, levo ob vhodu vanj. |
BIZJAK ERNEST SELAN LUDVIK IDEJA PADLIH GODBENIKOV ŽIVI MED MAMI! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019 |
25.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na plošči. |
Spominska plošča |
Hrastnik |
1855 HRASTNIK-MESTO, 74/1 |
|
Branik, spominska plošča Ljubu Šercerju |
.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 249. |
Na stavbi kulturnega doma v Braniku za spomenikom. Branik 75 |
Narodnemu heroju Ljubu Šercerju Branik 1915 - Tomišelj 1941 Med prvimi si sledil klicu domovine in zanjo dal življenje. Postavila osnovna organizacija ZK Branik ob 40. obletnici ZKJ Branik 4.7.1959 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko Marušič, 3.6.2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografija 2 |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2336 Branik, parc. št. 5024 |
|
Ustanovitev Ribniške partizanske čete, Dom na Travni gori |
Spominska plošča ustanovitvi Ribniške partizanske čete stoji na zunanjem zidu doma na Travni gori. Datum in letnica odkritja spominske plošče nista znana, zapisan je le naročnik obeležja – Občinski odbor ZB NOB Ribnica. Ribniška četa je bila ustanovljena 13. julija leta 1941. Po aretaciji v Ribnici, katero so pripravili italijanski karabinjerje, se večina aktivistov in sodelavcev OF umakne na Travno goro. Po nekaj dneh se z vsemi tistimi, ki še prebežijo pred Italijani, formirajo na Suhem vrhu pri Travni gori v partizansko četo, ki naj bi bila po nekaterih podatkih prva organizirana partizanska enota na območju Slovenije. Viri: Maležič-Ciril, Matija. "Narodnoosvobodilna borba: Kratek časovni pregled važnejših dogodkov v sedanji občini Ribnica" V: Ribnici skozi stoletja. ur. Drago Zdunić, 121-149. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1948. . Ribniška četa je s svojo aktivnostjo in borbenostjo proti italijanskemu okupatorju in aktivno pomočjo pri razvoju narodnoosvobodilnega boja in utrjevanju narodnoosvobodilnih organizacij na območju današnje občine ( tedanja občina Ribnica je obsegala območja današnjih občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok-op.D.Divjak) vsekakor opravičila podelitev domicila v občini Ribnica. Skupščina občine Ribnica ji ga je podelila 28. junija 1969. Vir: Revolucionara izročila-Domicili v slovenskih občinah,1981, str. 601 Viri slik: http://www.ribnica24.eu/utrip-casa/ribniski-partizanska-ceta-in-njena-ustanovitev/ http://www.ribnica24.eu/wp-content/uploads/2013/04/dom-na-travni-gori.jpg |
Lokacija in dostopSpominska plošča ustanovitvi Ribniške partizanske čete stoji na zunanjem zidu doma na Travni gori. Dom je dostopen po vzdrževani cesti, tudi z avtomobilom. |
13. JULIJA 1941 JE BILA NA TRAVNI GORI USTANOVLJENA RIBNIŠKA PARTIZANSKA ČETA OBČINSKI ODBOR ZB NOV RIBNICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sara Abrahamsberg, 14.12.2016
4.10.2021 D.Divjak |
27.8.2022. 00:00 |
— |
4.10.2021 dopolnil napis s plošče, opis in podatke D.Divjak
Obisk Luštrek avg. 2022. |
Spominska plošča |
Sodražica |
— |
|
Stare Žage, območje partizanskih delavnic, EŠD 8675 |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Od leta 1943 dalje so v opuščenih kočevarskih mlinih in žagah ter zidanicah delovale partizanske delavnice in ekonomat. V dolini Starih Žag je stalo štirinajst objektov, ki so danes ohranjeni kot ruševine. Območje obsega ozko dolino Črmošnjičice od občinske meje z občino Semič na jugovzhodu do Podturna na severozahodu v dolžini cca 7,5 km. Spominska plošča stoji na desni strani ceste, ki pelje iz Podturna proti Črmošnjicam. Na brežini tik nad cesto pri uvozu na parkirišče stojita ena poleg druge dve kovinski tabli s posvetilom. Orožarska delavnica je bila najprej na Podstenicah, kasneje v gozdu ob vznožju Ljubna v bližini Drganjih sel, kjer so nekateri, iz, v času Roške ofenzive, uničenih partizanskih delavnic na Podstenicah, začeli spomladi 1943 urejevati manjšo orožarsko delavnico . Zaradi italijanskih vpadov na Drganja sela se je orožarna 20. julija 1943 preselila v Stare Žage v dolino Črmošnjičice. Razsvetljavo jim je omogočal avtomobilski dinamo, ki ga je poganjalo mlinsko kolo. Med nemško ofenzivo so najnujnejše orodje in stroje poskrili, zaminirali delavnice in porušili most v Novem Taboru. Ko so Nemci prišli in začeli preiskavo, je mina eksplodirala, ubila nekaj nemških vojakov, stavba pa je pogorela. Po ofenzivi so partizani na Novi Gori zgradili kakšnih deset bunkerjev, ki so služili kot delavnice, delo pa so opravljali tudi v hišah. Po nemški ofenzivi so ob Črmošnjičici nastale delavnice vseh vrst: usnjarska, čevljarska, mizarska, mehanična, radijska itd. Imele so svoj zaščitni oddelek. Ker so Nemci večkrat poskušali priti do Starih Žag, so bili pogosto v strogi pripravljenosti. Zadnjikrat se je to zgodilo od 12. do 26. aprila 1945, ko so Nemci prodrli do Starih Žag, a jih je pregnala V. prekomorska brigada. Delavnice so razpustili 27. aprila 1945. Za hitrejšo in boljšo povezavo med partizanskimi enotami oz. štabi raznih stopenj z brezžičnimi zvezami so bile septembra 1943 v Starih žagah ustanovljene delavnice z oznako »99 D«. V prostornem mlinu sta jih uredila inženirja Pavel Tepina in Dušan Lazič. Za razsvetljavo je služil generator, ki je bil v mlinu že prej. Kasneje sta ga zamenjala z večjim, da je lahko poganjal tudi stroje. V mlinu so uredili tudi polnilnico akumulatorjev, ki jo je vodil Jože Šetina. Delavnice je vodil elektroinženir Ivan Gruden - Peter. Podrejene so bile odseku za zveze pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije. Tu so delovale le krajši čas, kajti po oktobrski ofenzivi leta 1943 so se preselile v Novo Goro, avgusta 1944 pa v Črmošnjice. Spomladi 1945 je v vseh delavnicah »99 D« - radiotehnični, elektrotehnični, finomehanični, ključavničarski, kleparski in mizarski - delovalo nad 60 oseb. V njih so izdelovali in popravljali radijske naprave. Najpomembnejši izdelek partizanskih radio delavnic so bile radijske postaje z oznakami H-II, H-III, H-IV in H-V. Spomenik - dve kovinski plošči, pritrjeni na skalo, stoji na kraju, kjer so začele delo delavnice za zveze Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, odkrit je bil septembra 1973. Geslo: prekomorci123 |
Na koncu vasi Stare Žage iz smeri Podturna stoji na levi strani ceste urejeno počivališče. Nasproti uvoza na počivališče stojita na desni strani ceste na brežini tik nad cesto spominski tabli.
KOORDINATE: N 45º 41' 38,77"; E 15º 05' 11,94" |
Na prvi plošči piše: Ob tridesetletnici ustanovitve partizanskih delavnic je obeležje postavila ISKRA, ki v svobodi uresničuje njihovo poslanstvo. September 1973 Na drugi plošči piše: Na tem področju so delovale od septembra 1943 do konca narodnoosvobodilnega boja Delavnice za zveze Glavnega štaba NOV In PO Slovenije – 99d. V njih so partizanski tehniki izdelovali in vzdrževali radijske in telefonske naprave za našo partizansko vojsko. Tu so rasli prvi kadri in se porajali načrti za izgradnjo naše elektronske industrije in njenih inštitutov. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec 21.8.2019 |
— |
— |
— |
Dve kovinski spominski plošči |
Dolenjske Toplice |
K.O. Stare Žage, pc. št.: 3337/10; Lastnik REPUBLIKA SLOVENIJA |
|
Spomenik talcem, Tolmin |
Na betonski podstavek je postavljena naravna skala z napisom iz bronastih
črk. Spominsko znamenje stoji na mestu, kjer so Nemci in domobranci ustrelili
tri talce iz Tolmina in okolice. Avtor S. Maligoj. |
V Tolminu na semoforiziranem križišču zavijemoproti hotelu DVOREC. pelemo se naprej proti šolskemu centu in n adaljujemo proti sotočju Soče in Tolminke. Predno se cesta spusti na levi stoji spomenik. |
NA TEM MESTU SO DNE 3.8.1944 PADLI POD STRELI NEMŠKIH NACISTOV IN DOMOBRANCEV KOT TALCI: BAJT JOŽEF R.16.3.1920 IZ DOLJ KOVAČIČ OSKAR R.1.2.1927 IZ POLJUBINJA KLINKON MARIJA R.7.2.1902 IZ TOLMINA SLAVA JIM |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,12.7.2019 |
— |
— |
— |
Kamniti spomenik |
Tolmin |
— |
|
Moravče, pokopališče, Janež Terezija in Jernej, Bizjak Jernej in neznani partizan |
Janež Terezija: SIstory navaja Ime in priimek: Terezija Janež, Oče: Janez, Mati: Ivana, Po domače: Tinčkova, Datum rojstva: 19. 10 1891, Kraj rojstva: Zgornje Koseze, Kraj bivanja: Zgornje Koseze, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): posestnik, Datum smrti/izginotja: 17. 09. 1943, Kraj smrti/izginotja: Zgornje Koseze, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. Janež Jernej: SIstory navaja Ime in priimek: Jernej Janež, Oče: Anton, Mati: Terezija, Po domače: Tinčkov, Datum rojstva: 12. 08. 1919, Kraj rojstva: Zgornje Koseze, Kraj bivanja: Zgornje Koseze, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): posestnik, Datum smrti/izginotja: 17. 09. 1943, Kraj smrti/izginotja: Zgornje Koseze, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. |
Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče (Jernej Bizjak), P: B, V: 3, S: 1 0 (Iskalnik grobov Domžale - Moravče Dostop: 18. 4. 2024) |
17. 9. 194[4?, 3?] [sta dala svoje življenje] za domovino JANEŽ TEREZIJA Naj jim bo lahka slovenska zemlja |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
18.4.2024. 00:00 |
20.9.2025. 17:16 |
— |
— |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
(42) Grobnica 83. žrtev okupatorja. |
— |
Pokopališče Šmartno pri Velenju. |
V BORBI PROTI OKUPATORJU ZA SVOBODO NAŠIH NARODOV JE V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI 1941 - 1945 Z OBMOČJA VELENJA ŽRTVOVALO 147 OSEB SVOJA ŽIVLJENJA. MED TEMI 78 PADLIH BORCEV NOV 72 USTRELJENIH TALCEV IN 24 INTERNIRANCEV. V TEJ GROBNICI JE POKOPANIH 38 PADLIH BORCEV NOV IN 45 USTRELJENIH TALCEV. SLAVA JUNAKOM. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 27. 4. 2020 |
27.9.2023. 00:00 |
3.8.2025. 12:55 |
S.Gradišnik, črke na spomeniku so bile obnovljene v novembru 2022. |
Spomenik |
Velenje, Partizanski spomeniki št.42 |
0964 VELENJE, 2053 |
|
Spomenik borcem in žrtvam NOB v Hrastniku |
Tlakovana ploščad s tristrano prirezanim granitnim obeliskom s tremi figuralnimi reliefi in kamnitim kvadrom (sarkofag) z imeni 274 borcev in žrtev. Avtor reliefa S. Batič, zasnove V. Kopač, ureditve okolice J. Krulc, 1964. Prvotna ureditev 1952 (Trpin). Vir: Register nepremične kulturne deiščine EŠD 28353 |
Spomenik stoji na urejeni ploščadi osrednjega trga (Trg revolucije) ob glavni cesti, pri domu TVD Partizan (prej Sokolski dom). |
NE JOKAJTE ZA NAMI, V VAŠIH SRCIH ŠE ŽIVIMO, V NAROČJU MATERE, KATERI SMO ŽIVLJENJA DALI, V NAROČJU DOMOVINE VEČNO SPIMO. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Žiga B., 11. 12. 2016, slike M. Hladnik 2019 |
— |
— |
Slike "4" Bor1974, 06.X.2021
S.Gradišnik, 11. 6. 2022: Črke na sarkofagu so potrebne obnove, ker so komaj vidne. |
Obelisk s tremi figuralnimi reliefi in kamnitim sarkofagom z imeni borcev in žrtev. |
Hrastnik |
1855 HRASTNIK-MESTO, 1106/3 |
|
IG, Govekarjeva 6 - spomenik napadoma na domobransko postojanko |
ešd: 11555 Elipsasta kamnita plošča, temne barve, velikosti 40 x 60 cm, okoli 1,80 m od tal, z vklesanim napisom, je pritrjena na obcestno stran SZ stran stavbe Občine Ig na Govekarjevi 6 (včasih Ig 72) in je posvečena napadoma Cankarjeve brigade na domobransko postojanko na Igu. Prvotna spominska plošča je bila kovinska in so jo odkrili 1984. leta, sedanja pa je kamnita in ni znano, kdaj so jo obnovili oz. zamenjali. |
Ig, Govekarjeva 6. |
22.4. IN 8.6.1944 SO PARIZANI - BORCI 5. SNOUB - IVAN CANKAR USPEŠNO NAPADLI IN ONESPOSOBILI DOMOBRANSKO POSTOJANKO NA IGU. KS IG OB 40 - LETNICI |
— |
— |
— |
— |
t. Bizjak, 8.4.2018. |
— |
— |
— |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Ig |
k.o. 1700 - Ig, parc.št. 32 |
