| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomenik padlim borcem na pokopališču Batuje |
Nagrobna plošča v obliki Triglava z rdečo zvezdo. Fotografije in posredovanje lokacije: Petra Gričar |
Pokopališče v Batujah, na desni strani poti. |
1941-1945 BORCI NOV: V INTERNACIJI: ŽRTVE FAŠIZMA: |
— |
— |
— |
— |
Marko Gričar, 1. 11. 2017, podatke posredovala Petra Gričar. |
— |
— |
— |
Nagrobna plošča |
Ajdovščina |
2386 Batuje, 82/140 |
|
Mota - Spomenik talcem pri Smodiševem mlinu |
SPOMENIK TALCEM V MOTI PRI MURI V gozdu v Moti tik ob Muri, kjer je nekoč stal Smodišev mlin, danes sameva spomenik 21 ustreljenim talcem. Žene in možje so žrtvovali življenje le malo pred koncem druge svetovne vojne, po tem, ko so jih zvezane privlekli iz ljutomerskih zaporov. Postrelili so jih 2. 4. 1945 na posebno okruten način: po dva sta bila zvezana z žico; enega so ustrelili in padajoči je v Muro potegnil še tistega, ki ni bil ustreljen in se je zatorej utopil z ustreljenim. Med padlimi so ameriški vojni ujetnik, večina pa je bila navadnih kmetov, delavcev in posestnikov. Spomenik sestavljajo starejši del samostoječega spomenika z vzidanimi prodniki in prostostoječi plošči, ki sta bili dodani pozneje. Brošura Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Ljutomer (leto izdaje 1973) med padlimi omenja Petje Ljudmilo, ki pa na naknadno dodanih ploščah ni zapisana. Brošura jo omenja kot ujeto borko NOV. Spomenik je tekom let doletelo kar nekaj sprememb, poleg omenjenih plošč še dodatno kovano verigo okoli starega spomenika, kar simbolizira način ravnanja z ujetniki. Viri: Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Ljutomer (leto izdaje 1973), urednik Franjo Štebih Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 240. Lasten ogled (2018): Franc Slokan, Slavica Sunčič, Jani Prajner, Vesna Kitthiya EŠD 1233 |
Dostop: ni označen, zato je najboljše navodilo: poiščite cesto, ki vodi do broda na Muri. V vasi Mota je znan čebelnjak ob hiši, za katerim je ozka poljska cesta, ki vodi med polji čez nasip in skozi gozd vse do Mure in do broda. |
»NA TEM MESTU SO 2. 4. 1945 FAŠISTIČNI ZLOČINCI UMORILI 21 SLOVENSKIH ŽIVLJENJ. DELOVNO LJUDSTVO POMURJA SE KLANJA NJIHOVEMU SPOMINU« VZIDANO 8. 5. 1955 Na plošči levo od spomenika piše: Imena žrtev: Iz občine Ljutomer Luskovič Štefan Iz občine Ormož: Rizman Marija Šnajder Frančiška Šnjader Marija Clifford Morris –ZDA Novak N. ? Na plošči desno: Imena žrtev iz občine G. Radgona Budja Franc Budja Karel Domanjko Franc Fekonja Franc Klemenčič Danica Kraner Franc Krempl Maks Križanič Viktor Korošec Alojz Orban Rozalija Seršen Franc Zenger Franc Zorger Marija Zorko Marija |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vesna Kitthiya, 7. 2. 2018
Dopolnil D.Divjak 2.7.2020 |
— |
— |
— |
samostoječi spomenik in plošče |
LJUTOMER |
K.o.: 240-MOTA, št. parc.: 390/518
|
|
Trebče - Spominsko znamenje in razstava o življenju in delu Josipa Broza Tita v Sloveniji |
V Trebčah je prebivala Titova teta Ana Kolar (rojena 1873), ko se je odselila z Javerškove domačije in priženila h Kolarjevim. Josip Broz Tito, ki je že v predvojnem obdobju preporodil Komunistično partijo Jugoslavije in v avgustu 1937 postal tudi njen generalni sekretar, se je v obdobju 1936-1939 skrival in prebival v hiši njegove tete na naslovu Trebče 47 pod ilegalnim imenom inž. Ivan Kostanjek. Med letoma 1936 in 1941 pa je na tej lokaciji vodil tudi več konferenc Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in drugih strankarskih posvetovanj. Danes je v hiši št. 47 stalna spominska razstava o življenju in delu maršala Tita. Ogled razstave je mogoč na podlagi predhodnega dogovora oz. rezervacije. Zraven je tudi pristna muzejska hiša Kolarjevih. Na levem bregu potoka Bistre se nahaja tudi obnovljen senik, kjer se je Josip Broz ilegalno zadrževal pred pričetkom vojne. Vse naštete znamenitosti NOV danes prištevamo v Spominski park Trebče-Kumrovec, ki je bilo ustanovljeno v letu 1981. Spominska plošča, ki se nahaja na steni levo od glavnih vhodnih vrat, je v zelo dobrem stanju (njen motiv je jasno razviden in vzdrževan). Viri: 1. Alink, B. et al. Druga svetovna vojna: prva knjiga. Prevedla Iztok Ilich in Janko Lorenzi. Slovenska izdaja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981, 217-218. 2. Benedik, Franc et. al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, 589. 3. Šarf, Fanči. »Razvoj Lapove domačije - rojstne hiše Titove matere v Podsredi«. Slovenski etnograf, številka letn. 30 (1977), 7. 4. http://www.kam.si/izleti/kozjansko_na_sencni_strani_slovenije.html |
Ko prispemo v Podsredo (cesta Kozje-Podsreda) se namesto, da zavijemo proti staremu trgu, odpravimo naprej, kjer cesta kmalu zavije proti vzhodu (proti Bistrici ob Sotli). Z vožnjo še nadaljujemo približno 1,6 km, nakar zapustimo glavno cesto in zavijemo levo ter takoj zatem desno. Cilj (Kolarjeva hiša in Titova spominska razstava) je pred nami. |
"V TEJ HIŠI JE TOVARIŠ TITO V LETIH 1936 DO 1941 VODIL VEČ KONFERENC CK KPJ IN VEČ DRUGIH PARTIJSKIH POSVETOVANJ." |
— |
— |
— |
— |
Daniel Siter, 19. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Spominska plošča pričvrščena na steno hiše št. 47 |
Bistrica ob Sotli |
1247 Trebče, 220, občina Bistrica ob Sotli |
|
Gradnja zadružnega doma Ribno |
— |
Na fasadi zadružnega doma v Ribnem, št. 11. |
V počastitev 35 letnice SKOJa in vloženih naporov mladine pri gradnji zadružnega doma ter spomine na veličastno slavje 10. oktobra, 1954. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 4. 2017, foto 2. 9. 2012 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Bled |
2192 RIBNO, 8/6 |
|
Vrbočnik, Mačkin kot |
— |
Na dvoriščnem pročelju kmetije Vrbočnik nad Mačkinim kotom. |
Na tem mestu je nemški okupator 19. 1. 1945 napadel partizansko enoto. V
borbi je padlo 21 borcev. Slava padlim. |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017, dopolnil: Sandi Grudnik 18.2.2018 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Gornji Grad |
k.o.943 Šmiklavž, parc.št. 800/1, lastnik: fizična oseba |
|
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS. Zgornja Rečica |
V severozahodnem predelu Zgornje Rečice, ki meji na občino Hrastnik, je 22. 7. 1973 organizacija ZB te občine postavila spomenik trem padlim partizanom. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 496. |
Zgornja Rečica 68. Mimo pelje Pot NOB Hrastnik. |
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS 24.11.1944. BIZJAK OLGA 19.7.1927 Dol pri Hrastniku ČOKL JOŽE 28.1.1906 Šmarje pri Jelšah POTEKAL CIRIL 19.7.1898 Hrastnik 22.7.1973 ZZB Hrastnik |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik |
24.10.2023. 00:00 |
— |
Nad Marinkom (nad h. št. 69)? -- M. Luštrek 1. nov. 2021.
Nad Marinkom, Zgornja Rečica 69. S.Gradišnik. Dodal opis, 24. 10. 2023 |
Plošča na zidu |
Laško |
1022 REČICA, *34 |
|
Spominska plošča ustreljenim talcem |
Spominska plošča ustreljenim talcem je na poslopju VVZ Zorka Regancin-Ruška. |
Cesta zmage 7-a |
V SPOMIN PADLIM MUČENIKOM TALCEM, KI SO BILI USTRELJENI DNE 7. MAJA 1944
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
12.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Zgornnje Jezersko, grobišče padlih borcev |
OPIS SPOMENIKA: Na vaškem pokopališču Zgornjega Jezerskega je ob severnem zidu postavljen nagrobnik iz hotaveljskega kamna. Spomenik ima obliko kvadra z nagnjeno prednjo stranjo; velikost 145 cm x 100 cm. Črke napisa so plastično izklesane. OPIS DOGODKA: Đuro Boroščevi je bil borec XVI. divizije. Ranjen je bil v začetku maja 1945 v bojih pri Železni Kapli na Koroškem. Zaradi hudih ran je kmalu podlegel. Alojz Jagodic se je rodil 9. junija 1925 na Jezerskem. Mladost je preživljal doma. Bil je delavec in hlapec. Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Ko je februarja 1944 prišel na dopust, je kmalu nato odšel prostovoljno v partizane. Bil je kurir v Koroškem odredu. Padel je 4. maja 1944 pri lovski koči v Grdi dolini v Kokri. Kurirsko trojko v kateri je bil Jagodic, so po izdaji napadli belogardisti in nemški policisti. Po osvoboditvi so Jagodičeve zemske ostanke svojci prenesli na vaško pokopališče na Jezerskem. Ignac Murn se je rodil 21. junija 1924 na Jezerskem, padel je pod Jezerskim vrhom 22. aprila 1944 kot kurir Zahodnokoroškega odreda. Peter Zaplotnik se je rodil 29. junija 1915 na Jezerskem. Mladost je preživljal kot kmečki delavec na Jezerskem. V partizane je šel v juniju 1944. Bil je mladinski sekretar in komandir kurirske postaje na področju Kort onstran meje, na Koroškem. Padel je 26. januarja 1945. V velikem snegu je kurirje presenetila nemška policija. Zaplotnik se ni več utegnil umakniti in bil zato smrtno zadet že takoj v začetku napada. Po osvoboditvi svo svojci njegovo truplo prenesli na Jezersko in ga tu pokopali skupno z drugimi borci. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 99-100. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234. Nagrobnik padlim partizanom je postavil krajevni odbor ZB NOV Jezersko. Načrt zanj je napravil arhitekt Nande Jocif. Nagrobnik je bil odkrit 23. junija 1963. EŠD: 25412, memorialna dediščina |
Spomenik je postavljen na glavnem pokopališču Zgornjega Jezerskega pri cerkvi Sv. Ožbolta. Pri hotelu Planika zavijete levo iz glavne ceste, smer pokopališče. |
1941 – 1945 ĐURO BOROŠČEVI ALOJZ JAGODIC IGNAC MURN PETER ZAPLOTNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Barbara Šemrov 14.7.2022 |
14.7.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo 3. (avtor Boris Blagotinšek). |
Kvader iz hotaveljskega kamna |
Jezersko |
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 367/3 |
|
Dom rudarske godbe |
Padlim godbenikom. Hrastnik, 30 (KNSS, 77). |
Godbeni dom, Cesta padlih borcev, 3, Hrastnik; na vzhodni fasadi doma, levo ob vhodu vanj. |
BIZJAK ERNEST SELAN LUDVIK IDEJA PADLIH GODBENIKOV ŽIVI MED MAMI! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019 |
25.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na plošči. |
Spominska plošča |
Hrastnik |
1855 HRASTNIK-MESTO, 74/1 |
|
Branik, spominska plošča Ljubu Šercerju |
.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 249. |
Na stavbi kulturnega doma v Braniku za spomenikom. Branik 75 |
Narodnemu heroju Ljubu Šercerju Branik 1915 - Tomišelj 1941 Med prvimi si sledil klicu domovine in zanjo dal življenje. Postavila osnovna organizacija ZK Branik ob 40. obletnici ZKJ Branik 4.7.1959 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko Marušič, 3.6.2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografija 2 |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2336 Branik, parc. št. 5024 |
|
Ustanovitev Ribniške partizanske čete, Dom na Travni gori |
Spominska plošča ustanovitvi Ribniške partizanske čete stoji na zunanjem zidu doma na Travni gori. Datum in letnica odkritja spominske plošče nista znana, zapisan je le naročnik obeležja – Občinski odbor ZB NOB Ribnica. Ribniška četa je bila ustanovljena 13. julija leta 1941. Po aretaciji v Ribnici, katero so pripravili italijanski karabinjerje, se večina aktivistov in sodelavcev OF umakne na Travno goro. Po nekaj dneh se z vsemi tistimi, ki še prebežijo pred Italijani, formirajo na Suhem vrhu pri Travni gori v partizansko četo, ki naj bi bila po nekaterih podatkih prva organizirana partizanska enota na območju Slovenije. Viri: Maležič-Ciril, Matija. "Narodnoosvobodilna borba: Kratek časovni pregled važnejših dogodkov v sedanji občini Ribnica" V: Ribnici skozi stoletja. ur. Drago Zdunić, 121-149. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1948. . Ribniška četa je s svojo aktivnostjo in borbenostjo proti italijanskemu okupatorju in aktivno pomočjo pri razvoju narodnoosvobodilnega boja in utrjevanju narodnoosvobodilnih organizacij na območju današnje občine ( tedanja občina Ribnica je obsegala območja današnjih občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok-op.D.Divjak) vsekakor opravičila podelitev domicila v občini Ribnica. Skupščina občine Ribnica ji ga je podelila 28. junija 1969. Vir: Revolucionara izročila-Domicili v slovenskih občinah,1981, str. 601 Viri slik: http://www.ribnica24.eu/utrip-casa/ribniski-partizanska-ceta-in-njena-ustanovitev/ http://www.ribnica24.eu/wp-content/uploads/2013/04/dom-na-travni-gori.jpg |
Lokacija in dostopSpominska plošča ustanovitvi Ribniške partizanske čete stoji na zunanjem zidu doma na Travni gori. Dom je dostopen po vzdrževani cesti, tudi z avtomobilom. |
13. JULIJA 1941 JE BILA NA TRAVNI GORI USTANOVLJENA RIBNIŠKA PARTIZANSKA ČETA OBČINSKI ODBOR ZB NOV RIBNICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sara Abrahamsberg, 14.12.2016
4.10.2021 D.Divjak |
27.8.2022. 00:00 |
— |
4.10.2021 dopolnil napis s plošče, opis in podatke D.Divjak
Obisk Luštrek avg. 2022. |
Spominska plošča |
Sodražica |
— |
|
Stare Žage, območje partizanskih delavnic, EŠD 8675 |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Od leta 1943 dalje so v opuščenih kočevarskih mlinih in žagah ter zidanicah delovale partizanske delavnice in ekonomat. V dolini Starih Žag je stalo štirinajst objektov, ki so danes ohranjeni kot ruševine. Območje obsega ozko dolino Črmošnjičice od občinske meje z občino Semič na jugovzhodu do Podturna na severozahodu v dolžini cca 7,5 km. Spominska plošča stoji na desni strani ceste, ki pelje iz Podturna proti Črmošnjicam. Na brežini tik nad cesto pri uvozu na parkirišče stojita ena poleg druge dve kovinski tabli s posvetilom. Orožarska delavnica je bila najprej na Podstenicah, kasneje v gozdu ob vznožju Ljubna v bližini Drganjih sel, kjer so nekateri, iz, v času Roške ofenzive, uničenih partizanskih delavnic na Podstenicah, začeli spomladi 1943 urejevati manjšo orožarsko delavnico . Zaradi italijanskih vpadov na Drganja sela se je orožarna 20. julija 1943 preselila v Stare Žage v dolino Črmošnjičice. Razsvetljavo jim je omogočal avtomobilski dinamo, ki ga je poganjalo mlinsko kolo. Med nemško ofenzivo so najnujnejše orodje in stroje poskrili, zaminirali delavnice in porušili most v Novem Taboru. Ko so Nemci prišli in začeli preiskavo, je mina eksplodirala, ubila nekaj nemških vojakov, stavba pa je pogorela. Po ofenzivi so partizani na Novi Gori zgradili kakšnih deset bunkerjev, ki so služili kot delavnice, delo pa so opravljali tudi v hišah. Po nemški ofenzivi so ob Črmošnjičici nastale delavnice vseh vrst: usnjarska, čevljarska, mizarska, mehanična, radijska itd. Imele so svoj zaščitni oddelek. Ker so Nemci večkrat poskušali priti do Starih Žag, so bili pogosto v strogi pripravljenosti. Zadnjikrat se je to zgodilo od 12. do 26. aprila 1945, ko so Nemci prodrli do Starih Žag, a jih je pregnala V. prekomorska brigada. Delavnice so razpustili 27. aprila 1945. Za hitrejšo in boljšo povezavo med partizanskimi enotami oz. štabi raznih stopenj z brezžičnimi zvezami so bile septembra 1943 v Starih žagah ustanovljene delavnice z oznako »99 D«. V prostornem mlinu sta jih uredila inženirja Pavel Tepina in Dušan Lazič. Za razsvetljavo je služil generator, ki je bil v mlinu že prej. Kasneje sta ga zamenjala z večjim, da je lahko poganjal tudi stroje. V mlinu so uredili tudi polnilnico akumulatorjev, ki jo je vodil Jože Šetina. Delavnice je vodil elektroinženir Ivan Gruden - Peter. Podrejene so bile odseku za zveze pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije. Tu so delovale le krajši čas, kajti po oktobrski ofenzivi leta 1943 so se preselile v Novo Goro, avgusta 1944 pa v Črmošnjice. Spomladi 1945 je v vseh delavnicah »99 D« - radiotehnični, elektrotehnični, finomehanični, ključavničarski, kleparski in mizarski - delovalo nad 60 oseb. V njih so izdelovali in popravljali radijske naprave. Najpomembnejši izdelek partizanskih radio delavnic so bile radijske postaje z oznakami H-II, H-III, H-IV in H-V. Spomenik - dve kovinski plošči, pritrjeni na skalo, stoji na kraju, kjer so začele delo delavnice za zveze Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, odkrit je bil septembra 1973. Geslo: prekomorci123 |
Na koncu vasi Stare Žage iz smeri Podturna stoji na levi strani ceste urejeno počivališče. Nasproti uvoza na počivališče stojita na desni strani ceste na brežini tik nad cesto spominski tabli.
KOORDINATE: N 45º 41' 38,77"; E 15º 05' 11,94" |
Na prvi plošči piše: Ob tridesetletnici ustanovitve partizanskih delavnic je obeležje postavila ISKRA, ki v svobodi uresničuje njihovo poslanstvo. September 1973 Na drugi plošči piše: Na tem področju so delovale od septembra 1943 do konca narodnoosvobodilnega boja Delavnice za zveze Glavnega štaba NOV In PO Slovenije – 99d. V njih so partizanski tehniki izdelovali in vzdrževali radijske in telefonske naprave za našo partizansko vojsko. Tu so rasli prvi kadri in se porajali načrti za izgradnjo naše elektronske industrije in njenih inštitutov. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec 21.8.2019 |
— |
— |
— |
Dve kovinski spominski plošči |
Dolenjske Toplice |
K.O. Stare Žage, pc. št.: 3337/10; Lastnik REPUBLIKA SLOVENIJA |
|
Spomenik talcem, Tolmin |
Na betonski podstavek je postavljena naravna skala z napisom iz bronastih
črk. Spominsko znamenje stoji na mestu, kjer so Nemci in domobranci ustrelili
tri talce iz Tolmina in okolice. Avtor S. Maligoj. |
V Tolminu na semoforiziranem križišču zavijemoproti hotelu DVOREC. pelemo se naprej proti šolskemu centu in n adaljujemo proti sotočju Soče in Tolminke. Predno se cesta spusti na levi stoji spomenik. |
NA TEM MESTU SO DNE 3.8.1944 PADLI POD STRELI NEMŠKIH NACISTOV IN DOMOBRANCEV KOT TALCI: BAJT JOŽEF R.16.3.1920 IZ DOLJ KOVAČIČ OSKAR R.1.2.1927 IZ POLJUBINJA KLINKON MARIJA R.7.2.1902 IZ TOLMINA SLAVA JIM |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,12.7.2019 |
— |
— |
— |
Kamniti spomenik |
Tolmin |
— |
|
IG, Govekarjeva 6 - spomenik napadoma na domobransko postojanko |
ešd: 11555 Elipsasta kamnita plošča, temne barve, velikosti 40 x 60 cm, okoli 1,80 m od tal, z vklesanim napisom, je pritrjena na obcestno stran SZ stran stavbe Občine Ig na Govekarjevi 6 (včasih Ig 72) in je posvečena napadoma Cankarjeve brigade na domobransko postojanko na Igu. Prvotna spominska plošča je bila kovinska in so jo odkrili 1984. leta, sedanja pa je kamnita in ni znano, kdaj so jo obnovili oz. zamenjali. |
Ig, Govekarjeva 6. |
22.4. IN 8.6.1944 SO PARIZANI - BORCI 5. SNOUB - IVAN CANKAR USPEŠNO NAPADLI IN ONESPOSOBILI DOMOBRANSKO POSTOJANKO NA IGU. KS IG OB 40 - LETNICI |
— |
— |
— |
— |
t. Bizjak, 8.4.2018. |
— |
— |
— |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Ig |
k.o. 1700 - Ig, parc.št. 32 |
|
Most bratstva in enotnosti, Polje pri Bistrici |
— |
Most na mejni reki Sotla, Polje pri Bistrici, za mednarodnim mejnim prehodom Bistrica ob Sotli. |
MOST BRATSTVA IN ENOTNOSTI V SPOMIN NA SKUPNI BOJ V NOV LJUDSTVO KOZJANSKEGA IN HRVAŠKEGA ZAGORJA 19.-23. XII. 1943 MOST BRATSTVA I JEDINOSTI U SPOMEN ZAJEDNIČKIH BORBI U NOR-U NAROD HRVATSKOG ZAGORJA I KOZJANSKOG |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 13.XII.2019 |
13.12.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Bistrica ob Sotli |
1250 KUNŠPERK, 9902/1 |
|
(42) Grobnica 83. žrtev okupatorja. |
— |
Pokopališče Šmartno pri Velenju. |
V BORBI PROTI OKUPATORJU ZA SVOBODO NAŠIH NARODOV JE V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI 1941 - 1945 Z OBMOČJA VELENJA ŽRTVOVALO 147 OSEB SVOJA ŽIVLJENJA. MED TEMI 78 PADLIH BORCEV NOV 72 USTRELJENIH TALCEV IN 24 INTERNIRANCEV. V TEJ GROBNICI JE POKOPANIH 38 PADLIH BORCEV NOV IN 45 USTRELJENIH TALCEV. SLAVA JUNAKOM. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 27. 4. 2020 |
27.9.2023. 00:00 |
3.8.2025. 12:55 |
S.Gradišnik, črke na spomeniku so bile obnovljene v novembru 2022. |
Spomenik |
Velenje, Partizanski spomeniki št.42 |
0964 VELENJE, 2053 |
|
Spomenik borcem in žrtvam NOB v Hrastniku |
Tlakovana ploščad s tristrano prirezanim granitnim obeliskom s tremi figuralnimi reliefi in kamnitim kvadrom (sarkofag) z imeni 274 borcev in žrtev. Avtor reliefa S. Batič, zasnove V. Kopač, ureditve okolice J. Krulc, 1964. Prvotna ureditev 1952 (Trpin). Vir: Register nepremične kulturne deiščine EŠD 28353 |
Spomenik stoji na urejeni ploščadi osrednjega trga (Trg revolucije) ob glavni cesti, pri domu TVD Partizan (prej Sokolski dom). |
NE JOKAJTE ZA NAMI, V VAŠIH SRCIH ŠE ŽIVIMO, V NAROČJU MATERE, KATERI SMO ŽIVLJENJA DALI, V NAROČJU DOMOVINE VEČNO SPIMO. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Žiga B., 11. 12. 2016, slike M. Hladnik 2019 |
— |
20.10.2025. 22:12 |
Slike "4" Bor1974, 06.X.2021
S.Gradišnik, 11. 6. 2022: Črke na sarkofagu so potrebne obnove, ker so komaj vidne. |
Spomenik |
Hrastnik |
1855 HRASTNIK-MESTO, 1106/3 |
|
Moravče, grob Ribič Franca, Smrkolj Janeza in Židan Marka |
Ribič Franc: Sistory navaja Ime in priimek: Franc Ribič, Oče: Franc, Mati: Neža, Po domače: Šverkov, Datum rojstva: 22 07. 1927, Kraj rojstva: Drtija, Kraj bivanja: Podbrdo, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Datum smrti/izginotja: 20. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ribče, Kraj pokopa: Moravče. Opomba: Podatek o mesecu rojstva in dnevu smrti se v Sistory razlikuje od podatka o mesecu rojstva na nagrobniku. Smrkolj Janez: Sistory navaja Ime in priimek: Janez Smrkolj, Oče: Franc, Mati: NULL, Datum rojstva: 00. 00. 1914, Kraj rojstva: Zgornje Ribče, Kraj bivanja: Zgornje Ribče, Stara občina: Litija, Nova občina: Litija, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 21. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ribče, Kraj pokopa: NULL. Opomba. Podatek o dnevu smrti je v Sistory drug kot na nagrobniku. Židan Mirko: Sistory navaja Ime in priimek: Miroslav Židan, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 17. 04. 1927, Kraj rojstva: Vnajnarje, Kraj bivanja: Spodnja Besnica, Stara občina: Trebeljevo (Prežganje), Nova občina: Ljubljana, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc status): kmečki delavec, Datum smrti/izginotja: 20. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Kresnice (Ribče), Kraj pokopa: Moravče. Opomba: podatek o dnevu smrti je v Sistory drug kot na nagrobniku. Prim.: Ribče. Opomba: Ribič Franc je napisan tudi na spomeniku V spomin žrtvam Moravške doline 1941 – 1945 v Spominskem parku pred cerkvijo sredi Moravč. |
Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče, P: B, V: 2 3, S: 1 2
(Iskalnik grobov Domžale - Moravče Dostop: 18. 4 2024). |
[besedilo na kamnitem križu] Padli za domovino ŽIDAN MIRKO V BOGU SPAVAJTA SINOVA JUNAKI DRAGI MIRNO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
18.4.2024. 00:00 |
20.9.2025. 17:19 |
— |
Nagrobnik |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
IG, Gasilska 10 - spomenik talcema |
EŠD: 11556 Pravokotna kovinska plošča z upognjeno ploskvijo, na kateri je pod reliefnim napisom še peterokraka zvezda in rastlinski ornament. Plošča je posvečena dvema talcema, ki sta bila ubita maja in decembra 1942. leta, odkrili pa so jo 1982. leta. Nameščena je na severovzhodni strani hiše Gasilska 10 (včasih Ig 181), v kateri so trenutno prostori Kmetijske zadruge Ig. |
Ig, Gasilska 10 - KZ Ig |
NA TEM MESTU STA DALA ŽIVLJENJE ZA SVOBODO BORŠTNAR STANE *IV.22 - USTRELJEN 20.V.1942; NOVAK ANTON *17.IX.1895. - USTRELJEN 20.XII.1942; SLAVA NJIMA |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 8.4.2018. |
— |
— |
— |
kovinska plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Ig |
k.o.1700 - Ig, parc. št.2432/57 |
|
Anton ŽUPEC, Iška vas |
EŠD: 11559 Pravokotna granitna plošča temne barve, z vklesanim napisom (v prvotni obliki odkrita 1971, prenovljena 1982), velikosti 50 x 60 cm in okoli 2,5 m od tal, ve vzidana v kamnito steno tik ob cesti, ki pelje iz Iške vasi proti Gornjemu Igu. |
Iz Iške vasi gremo v smeri Iške. V bližini zaselka Mala vas je križišče, kjer cesta naravnost pelje proti Iški oz. Iškemu vintgarju, desno, v klanec, pa v smeri Gornjega Iga. Okoli 250 m od križišča, je na levi strani cestišča, v kamnito steno vgrajena spominska plošča Antona Župec. |
zvezda TU JE PADEL 20. 3. 1942. OD STRELOV ITALIJANSKIH FAŠISTOV ŽUPEC ANTON PRVI AKTIVIST OF IŠKE VASI MAJ 1982 IŠKA VAS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 8.5.2018 |
— |
— |
— |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Ig |
k.o.1707 - Iška vas, parc. št.836/6 |
|
Šentjošt, spomenik padlim pristašem OF |
Spomenik v obliki petstrane prizme iz gradaškega marmorja ima na plošči
osrednjega valjastega dela izstopajočo peterokrako zvezdo. Na stranicah so
vklesani napisi. Poleg sta skromni gomili. Postavljen na kraju, kjer so mučili
in ubijali pristaše OF. |
Spomenik stoji v gozdni kotanji, severovzhodno od vasi Šentjošt. |
NA VSEH KONCIH |
— |
— |
— |
— |
Doroteja Jančar |
— |
— |
— |
kamniti 6-kotni spomenik |
Novo mesto |
— |
|
Spominsko obeležje kurirski postaji G-18 |
OPIS DOGODKA: Kurirska postaja G-18 je bila najprej med Trstenikom in Goričami, zaradi suma, da ima njen komandir stike z znanim raztrgancem Mihom Perkom, pa so jo premaknili na varnejše mesto v Kokro. Vzdrževali so zvezo z G-21(Šenturška gora) prek javke na Štefanji gori, z G-23(Jezersko) pa prek javke na Fužinah. Zveze so vzdrževali s političnim vodstvom okrožja in tehniko. V bivaku blizu lovske koče v Planjavi (pod kalškim grebenom) so 4. maja 1944 kurirje presenetili policisti in raztrganci, ki so prišli iz Preddvora. Dva kurirja sta pobegnila, kurirja Jožeta Dodiča- Miška iz Kranja in Alojza Jagodica z Jezerskega pa so ujeli blizu bunkerja, odvedli pred Dolenčevo kočo, Jagodica mučili, ker je bil nemški dezerter in je imel še nemško uniformo, potem pa oba ustrelili in vrgli v gorečo kočo. Nov bivak so kurirji postavili v Grdi dolini nad Podlebelco, a so jih sovražniki kmalu spet napadli. Kurirji so se brez žrtev umaknili in se nastanili v planinski koči na Kokrškem sedlu. Od tam so imeli zvezo s postajo G-7 v Kamniški Bistrici, s koroško postajo K-8 in štajersko S-23 v Savinjski dolini. Tu je bila nejkaj časa glavna zveza vodstva NOB s Koroško. Avgusta so se preselili nižje v Kline, kamor pa je Nemce 21. avgusta pripeljal ujet kurir: tedaj je padel 18-letni kurir Ivan Roblek- Peter. Ko so se potem selili na kamniško stran, jih je na Mali planini decemra 1944 zajela nemška ofenziva, oviral pa jih je tudi visok sneg. Kurirsko zvezo med Gorenjsko in Štajersko so vzpostavili čez Koroško in sicer od postaje G-23 na K-6, K-7 in K-8 do G-8 v Kamniški Bistrici. Tudi G-18 je bila v Kamniški Bistrici med hajko, ko pa so se kurirji skušali vrniti v Kokro, so jih sovražniki stalno zasledovali. Dva nista vzdržala naporov in sta dezertirala, trije so se začasno pritajili na Kremsarjevi domačiji, potem pa so se vrnili na kamniško območje in priključili postaji G-7.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Na Suhadolnikovi domačiji nad Kokro, Kokra 56 |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G - 18 KURIRJI IN ZZB NOV 1980 |
— |
— |
— |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Preddvor |
PARCELA: K.O. KOKRA, 335 del |
|
Spominski plošči na Gostilni Benedik |
Na pročelju Gostilne Benedik na Benedikovi ulici 21 v Stražišču je vzidana dvojna spominska plošča iz belega marmorja na temni podlagi. Osnutek za plošči je napravil Črtomir Zorec in tudi besedilo je njegovo. Odkritje plošč je bilo 26. aprila 1973. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 40-42. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 228. |
— |
Na prvi plošči: TU JE BIL V JUNIJU 1941 USTANOVLJEN PRVI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE NA PODROČJU KRANJA. Na drugi plošči: GOSPODAR TEGA DOMA FRANC BENEDIK PRVI SEKRETAR OF JE BIL 19. APRILA 1942 USTRELJEN KOT TALEC SIN ZDRAVKO BENEDIK JE 3. NOVEMBRA 1944 PADEL KOT BOREC KOKRŠKEGA ODREDA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Zdenka Likar, foto M. Hladnik 30. 8. 2013 in 16. 4. 2017 |
— |
— |
— |
beli marmorni plošči |
Kranj |
— |
|
Ustanovitev 5. bataljona prve brigade VDV - NOVS |
— |
Spominska plošča je postavljena ob vhodu v Osnovno šolo Rudija Mahniča - Brkinca na Pregarjih (Pregarje 18). |
DNE 3. APRILA 1944 JE BIL NA RJAVČAH USTANOVLJEN 5. BATALJON PRVE BRIGADE VDV - NOVS DELOVAL JE NA PODROČJU JUŽNOPRIMORSKEGA OKROŽJA 4. 7. 1984 |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 26. 8. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Ilirska Bistrica |
2565 PREGARJE, 2376 |
|
Spopad z Orjuno |
— |
Rudarski dom Trbovlje
Trg svobode 11 |
NA TEM MESTU SO 1. JUNIJA 1924 [zvezda] PO VZGLEDU HEROJSKEGA SKOJ-a SE OB 30. OBLETNICI SKOJ-a |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
30.1.2022 |
25.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na plošči. |
Spominska plošča |
Trbovlje |
K. o. 1871 Trbovlje, parc. št. 360/4 |
