| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Muzej NOB Ljutomer |
Okrajni odbor ZB NOB Ljutomer je leta 1952 ustanovil v bivši mestni hiši v Ljutomeru Muzej NOB. Tu je razstavljeno gradivo, ki prikazuje politično, gospodarsko in družbeno življenje Prlekije v stari Jugoslaviji. Glavna tematika je posvečena obdobju NOB in ljudske revolucije. Prikazano gradivo kaže Prlekijo tudi v prvih dneh svobode.
|
Ljutomer, Glavni trg 1a |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik 22. 10. 2022 |
19.5.2024. 00:00 |
— |
V muzeju, ki ima danes h. št. Glavni trg 1a (in ne več 2), ponujajo samo še prvi filmski zapis, taborsko gibanje in zgodovino Ljutomera. Označil kot ukinjeno. M. Hladnik 19. 5. 2024 |
Muzej |
LJUTOMER |
— |
|
MARKOVCI-Spomenik vsem žrtvam |
Leta
2004 so na pokopališču v Markovcih postavili spomenik žrtvam vojnega in
povojnega nasilja, ki ga je izdelal Franc Tobias. Ob spomeniku stojita tudi dve
marmorni plošči, na katerih so zapisana imena borcev in žrtev NOB.
|
Na pokopališču Markovci, v bližini mrliške vežice ob zeleni živi meji. Koordinate: 46.39443, 15.93401. |
BORCI NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Hladnik
21.maj 2021 dopolnil D.Divjak
R. Zupanec, 14. 5. 2024 |
14.5.2024. 00:00 |
— |
21.5.2021 dodal tekst z obeh plošč in dodal podatke D.Divjak
Označil kot obstoječe, dodal tri fotografije in koordinate. R. Zupanec, 14. 5. 2024. |
Spomenik |
MARKOVCI |
K.o.: 417-MARKOVCI, št.parc.: 506/4 |
|
Pokopališče Draga, Vinko Mahovne, Alojz Škoda in Anton Adamič |
15. februarja 1945 so črnorokci pri navski hiši storili zločin. Petčlanska patrulja komande Velike Lašče je naletela na črnorokce, ki pa so bili oblečeni v partizanske uniforme. Ti so začeli takoj streljati na partizane. Dva sta takoj padla smrtno zadeta in sicer Vinko Mahovne, namestnik komandanta komande mesta Velike Lašče, poročnik po činu. Preden je prišel na komando mesta, je bil Titov kurir. Ker je prebolel tifus, je bil poslan na okrevanje v Slovenijo v zaledno enoto. Rojen je bil 16. julija 1919 v Žireh, izučil se je za čevljarskega pomočnika. Pred odhodom v partizane je živel v Virovitici. Pokopan je na pokopališču v Dragi. Drugi smrtno zadeti je bil Alojz Škoda iz Šmihela pri Novem mestu. Mitraljezec Anton Adamič iz Logarjev pri Velikih Laščah je bil hudo ranjen in se je pritajiol, da je mrtevv. Mislil je, da so črnorokci odšli; vstal je in s težavo odšel k Mihejlovim. Tam se je zavlekel pod posteljo. Črnorokci so to opazili in šli po stezi za njim in ga s streli pokončali. Po storjenem zločinu so vaščani Travnika vse tri partizane naložili na voz. Franc Rus-Pavle jih je odpeljal v Drago. Partizani, aktivisti in ostali prebivalci so organizirali svečan pogreb z govorom. Zapel je tudi pevski zbor notranjskega vojnega območja. SIstory navaja: Ime in priimek: Vincenc Mahovne, Oče: NULL, Mati: Frančiška, Priimek matere: Mahovne, Po domače: Pri Štalarju, Datum rojstva: 16.07.1907, Kraj rojstva: Žiri 35/46, Kraj bivanja: Žiri, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): čevljarski pomočnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 14.02.1945, Kraj smrti / izginotja: Travnik, Kraj pokopa: Draga, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Alojzij Škoda, Oče: Alojz, Mati: Angela, Priimek matere: Sadar, Po domače: Lovriščev, Datum rojstva: 20.03.1921, Kraj rojstva: Marinča vas, Kraj bivanja: Marinča vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): Ni podatka, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 15.02.1945, Kraj smrti / izginotja: Travnik, Kraj pokopa: Krka, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Adamič, Oče: NULL, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 16.06.1918, Kraj rojstva: Podgora, Kraj bivanja: Podgora, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 15.02.1945, Kraj smrti / izginotja: Travnik, Kraj pokopa: Draga pri Loškem P., Država pokopa: Slovenija
Groba na pokopališču Draga nisem našel (DD). Vincenc Mahovne. Sistory Alojzij Škoda. Sistory Anton Adamič. Sistory
|
— |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D. Divjak, 28.7.2024 |
28.7.2024. 00:00 |
5.10.2025. 13:19 |
D. Divjak, dodal povezave na Sistory, 5.10.2025 |
— |
Loški Potok |
kK.o.: 1584-DRAGA, št.parc.: 613/1 |
|
Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, pod Jelenovim vrhom na Jelovici |
ŽIVLJENJEPIS: Mirko Sušteršič-France Logar je bil rojen 9. novembra 1922 v Zmajevcu v Baranji, kjer je njegov oče služboval kot gozdni inženir. Nazadnje je stanoval v Ljubljani, Mariborska 17. Po končani gimnaziji leta 1941 se je vpisal v prvi letnik metalurške fakultete ljubljanske univerze. Ze kot dijak je bil politično napredno usmerjen in član SKOJ. Pred razpadom bivše Jugoslavije je vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Presenetila pa jih je kapitulacija. Vrnil se je v Ljubljano in se organizirano vključil v delo Osvobodilne fronte. Zbiral je orožje in deloval v trojkah, ki so izvajale razne sabotažne akcije in razoroževale posamezne italijanske vojake. Iz Ljubljane je odhajal k partizanom na Krim in se udeleževal partizanskih vojaških akcij. Dne 12. februarja 1942 so ga zalotili doma na stanovanju italijanski policisti, ga aretirali, vendar mu je uspelo iztrgati se stražarju in se umakniti v ilegalo. Dne 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov. V četi je kmalu prevzel mesto politdelegata voda. 7. julija pa je bil imenovan za politkomisarja čete. Na tem položaju je ostal vse do 9. septembra 1942. OPIS DOGODKA: ranjen je bil 9.septembra 1942 v bojih na Lipniški planini, padel je v boju z Nemci na Jelovici, med Mošenjsko planino in Jelenj vrhom, skupaj z neznanim tovarišem [ki je bil očitno pozneje prepoznan kot Sava Osredkar in njegova plošča dodana obeležju -- mh]. Njegovi posmrtni ostanki so pokopani v grobišču padlih partizanov v parku v Radovljici. Obeležje je bilo na pobudo Šušteršičevih svojcev odkrito leta 1947.
Nagrobnik je lesen in ima obliko kužnega znamenja s kvadratno bakreno napisno ploščo. V grobu, urejenem leta 1947, sta pokopana borca Selške čete, komisar Mirko Šušteršič in njegov neznani tovariš, ki sta padla v boju z Nemci septembra 1942.
|
Spomenik je postavljen kakih 30 m desno od ceste Dražgoše-Rovtarica, malo naprej od pricepa s planine Kališnik (med vrhom Jelenvrh in Mošenjsko planino). Na drugi strani ceste je gozdarska koča.
Pred Mošenjsko planino Vzhodno: 435332.17Severno: 125716.01GPS koordinate:Geog. širina (N ): 46°16'20.83"Geog. dolžina (E): 14°9'22.18" |
9. IX. 1942 TUKAJ PADEL V BOJU SKUPAJ Z MIRKOM JE TUKAJ 9. IX. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik in Lado Nikšič |
— |
23.12.2025. 15:51 |
— |
— |
Železniki |
— |
|
Lovrenc na Pohorju, nagrobniki |
Sistory navaja Ime in priimek: Maks Podlesnik, Oče: Mihael, Mati: Elizabeta, Datum rojstva: 03. 02. 1915, Kraj rojstva: Ribnica na Pohorju, Kraj bivanja: Lovrenc na Pohorju, Stara občina: Sv. Lovrenc na Pohorju, Nova občina: Lovrenc na Pohorju, Poklic (soc. status): mizar, Datum smrti/izginotja: 00. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Mala Gradiška, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Hrvaška. »Slovenci v Jasenovcu* […] 48. Podlesnik Maks, mizar iz Lovrenca na Pohorju, mrtev […]«(Dr. Nikola Nikolić, Taborišče smrti Jasenovac, Ljubljana: Založba Borec, 1969, str. 390) |
Pokopališče je na JZ robu kraja. |
RODBINA PODLESNIK MAKS PODLESNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 29. 12. 2022 |
10.4.2024. 00:00 |
20.9.2025. 09:18 |
M.Kermavnar, 10.4.2024, po predlogi Zdenke Primožič uredil Besedilo na nagrobniku in Opis za Maksa Podlesnika |
— |
Lovrenc na Pohorju |
K. o. 669 Lovrenc na Pohorju, parc. št. 1078/4 |
|
Idrija, plošča padlim rudarjem v NOB |
Spominska plošča je pravokotne oblike (84 x 106 cm) izdelana iz sivega marmorja in z vklesanim napisom. Datum odkritja: 22.7.1951 Foto: Miloš Kermavnar |
Spominska plošča je locirana na fasadi Jožefovega jaška (ob postavitvi plošče: jašek Delo), Prešernova 21 |
[prekrižani rudarski kladivi] RUDARJI JAŠEK DELO PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU |
— |
22. 7. 1951 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar |
— |
26.12.2025. 12:48 |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 2231/2 |
|
Praše, spominska plošča Vinku Zevniku |
Plošča je (bila) vzidana v pročelje Zevnikove hiše (p.d. Kokolc). Bila je podolgovata plošča (50 cm x 35 cm) je iz belega marmorja. Vklesan napis je bil pozlačen. Danes se plošča nahaja na gospodarskem poslopju te domačije, je pokončna plošča (40 cm x 60 cm) iz belega marmorja, v marmornem portalu, vklesan napis je z rdečimi črkami. Vinko Zevnik je bil rojen 28. julija 1914 v Prašah. Po osnovni šoli se je zaposlil v mlinu in na žagi, pozneje je delal kot zidar. Kot zaveden Slovenec je bil poleti leta 1941 izseljen v Srbijo. Tam se je pridružil srbskim partizanom in veljal za enega najhrabrejših borcev. Novembra 1941 je Zevnik postal vodnik I. slovenske čete »Ivan Cankar« in bil sprejet v članstvo KPJ. Sodeloval je v bojih pri obrambi Užic, poleti 1942 pa se je vrnil v Slovenijo. Tu je postal vodnik v zaščitni četi glavnega štaba NOV in POS. V mnogih akcijah je pokazal izredno prisotnost duha, iznajdljivost in drznost. Poleti 1943 je bil Zevnik poslan na Gorenjsko. Tu je bil dodeljen zaščitni patrulji PK KPS za Gorenjsko. Tudi tu se je pokazal kot hraber in domiseln borec. Če je zašel v zasedo, ni izgubil razsodnosti, pač pa je drzno napadel sovražnika, četudi je bil ta močnejši. Po kapitulaciji Italije je Vinko Zevnik postal komandant bataljona v novo osnovani XVI. brigadi »Janko Premrl-Vojko«. S svojim bataljonom je izvedel več drznih akcij in prebojev. Da bi dvignil borbenost svojih borcev, je v enem od spopadov z Nemci nad Idrijo sam drzno jurišal nad sovražnikove tanke. Bil je smrtno zadet. Spominsko ploščo je vzidal krajevni odbor ZB NOV Mavčiče in jo odkril 12. junija 1955. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 111-112. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 224. EŠD: 21285, memorialna dediščina |
Spominska plošča se nahaja na gospodarskem poslopju poleg Zevnikove hiše (p.d. Kokolc), Praše št. 10. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL 28. VII. 1914 LETA NARODNI HEROJ ZEVNIK VINKO - ŽELEZNIK KOMANDANT BATALJONA V XVI. SNOUB J. P. VOJKA MESECA NOVEMBRA 1943 LETA JE PRI IDRIJI PADEL JUNAŠKE SMRTI SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Rudi Zevnik, Lado Nikšič |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Kranj |
2138 PRAŠE, 27/2 |
|
Spominska plošča trem borcem |
Ploščo so odkrili leta 1949. |
Plošča je vzidana pri vhodu v gostinski lokal Rdeča armada,
nekdanji Zadružni dom. |
Na tem mestu so 29.9.1944 žrtvovali svoje življenje za narodno osvoboditev Alojz Tratnik - Gregor Jože Cigale - Frenk Franc Kos - Aleks |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Nazarje |
Kokarje, p.š.614/15, Vovk Boris, Varpolje 87 |
|
Medvode, pokopališče Preska, Iskra Slavko |
Sistory navaja Kraj rojstva: Ljubljana, Kraj bivanja: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 00. 5. 1944, kraj smrti/izginotja: Volaka nad Poljanami, Kraj pokopa: Preska. Podatki o starših se ujemajo s podatki na nagrobniku. »Sovražnik je za zbiranje raznih podatkov uporabljal tudi drugačne načine. […] Še nevarnejši od teh so bili agenti, ki jih je sovražnik pošiljal ali kako drugače pridobival med političnimi aktivisti in borci naših enot. Dogodek, ki ga bomo opisali, se je sicer zgodil nekaj mesecev kasneje, je pa zelo značilen za gorenjske razmere. Ko se je moral v prvih dneh junija 1944 okrožni komite KPS Škofja Loka zaradi sovražnikove hajke umakniti iz vasi Jelovica pod Blegošem v Voljako, je pred njimi nekdo od tam zbežal. Ko so pri ljudeh povprašali, kdo je, so zvedeli, da gre za nekega Slavca, ki večkrat prihaja z Blegoša in nosi pošto v dolino. Naslednjega dne so ga prestregli. Bil je v partizanski uniformi s podoficirskim činom na rokavu. Imel pa je neko staro in sumljivo dovolilnico. Ljudje so povedali, da je bil nasilnež in da so se ga zelo bali. Dekletom je grozil z aretacijo, če niso hotela z njim. Za velikonočne praznike je zbiral darila, vendar ne za borce, temveč zase. To pa še ni bilo vse. Ugotovili so, da je bil Slavko Iskra – to je bilo njegovo pravo ime – v Žetini tistega dne, ko je bil v nepojasnjenih okoliščinah ubit nek borec Vojkove brigade, in tudi tam, kjer je neki neznanec streljal na šefa obveščevalnega centra, ki pa ga ni zadel. Pa tudi to so ugotovili, da je nosil pošto Nemcem. Za vse to res ni zaslužil drugega kot smrt.161) 161) Prav tam. 160) Dopis OK KPS Škofja Loka z dne 8. junija 1944 (IZDG, fasc. 267–III).« (Stanko Petelin, Vojkova brigada, Ljubljana: Založba Borec, 1980, str. 149-150) |
M.Kermavnar, 3.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
ISKRA TOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
3.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Medvode |
1976 PRESKA, 81/1 |
|
Osnovna šola Pohorskega bataljona |
— |
Pred OŠ v Oplotnici, h. št. 19. |
Osnovna šola |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
31.7.2020. 00:00 |
— |
— |
ime |
Oplotnica |
— |
|
Škofja Loka, pokopališče, Kavčič Peter in Jože |
Sistory navaja za Petra Kavčiča kraj smrti: pri Breznici, za Jožeta Kavčiča pa kraj smrti: Prelesje, Blagovica/Kamnik. |
Mestno pokopališče Škofja Loka (med Šolsko ulico in Partizansko cesto), ob zidu desno od glavnih vhodnih vrat |
[križ] RODBINA KAVČIČ - EVA PETER KAVČIČ * 21. 8. 1908. + 18. 3. 1944. padla v NOB JOŽE KAVČIČ *18. 4. 1907. + 15. 1. 1945. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
9.2.2023. 00:00 |
20.9.2025. 09:21 |
— |
Nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Mirke, Slemena - kurirska postaja TV-17 |
EŠD 23306 - spominski objekti in kraji, skupina objektov, spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka. Kurirska postaja TV - 17. postavljena in urejena v letu 1977, sestavljajo tri šotorasta lesena zavetišča - bivaki, pokrita z lubjem oz. z deskami ter brunarica s spominsko sobo, v kateri so predmeti in dokumenti iz NOB ter s fotografijami pohodov na TV - 17, ter s spominsko kovinsko ploščo, z vgravirano vsebino in je montirana levo od vrat. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Skozi Verd gremo proti kamnolomu, kjer izpod žel. mostu takoj zavijemo desno na makadamsko cesto, ki pelje mimo Ljubljanskega vrha na Pokojišče. Sledimo oznakam in gremo v desno proti Dolgim talom oz. proti Slemenom. Gremo mimo Planinskega zavetišča na Dolgih talih in pri stojišču za čebelnjake zavijemo na zgornjo cesto in po njej še okoli kilometer, ko pridemo na izogibališče oz. parkirni prostor za TV - 17. Od tu sledimo oznakam in po dobrih 300 m že zagledamo brunarico. |
TU V GOZDOVIH ZA LJUBLJANSKIM VRHOM JE MED NOB OD NOV.1942 DALJE DELOVALA PARTIZANSKA KURIRSKA POSTAJA TV - 17 BORCI TE ENOTE SO VZDRŽEVALI KURIRSKE ZVEZE Z TV 10 PRI ZAVRHU NAD IČKO - SMER NOTRANJSKA, DOLENJSKA, TV 2a KALIŠE PRI LOGATCU - SMER PRIMORSKA, TV 2 DOLOMITI - SMER HORJUL, DOBRAVA, LJUBLJANA, V LETU 1943 PO POTREBI TUDI DIREKTNO ZVEZO PREKO NEMŠKE OKUPACIJSKE MEJE Z ENOTAMI IN USTANOVAMI NOV IN POS NA PODROČJU ŽIROVSKEGA VRHA, SMER GORENJSKA. Z DOSTAVLJANJEM POŠTE, LITERATURE, VODENJEM FUNKCIONARJEV, PARTIZANSKIH ENOT, SPREMLJANJE PROSTOVOLJCEV, KI SO ODHAJALI V PARTIZANE, JE TV POVEZOVALA TEDANJE PART. ENOTE RAJONSKE, OKRAJNE IN OKROŽNE ODBORE OF IN KOMITEJE KPS NA OBMOČJU DANAŠNJIH OBČIN CERKNICA, VRHNIKA, LOGATEC, LJUBLJANA - VIČ. KURIRSKE POTI TV 17 PREKO MOČNO ZASTRAŽENE ŽEL. PROGE IN CESTE LJUBLJANA - TRST OB GOSTO POSAJENIH SOVRAŽNIH POSTOJANKAH NA DOLOMITSKEM PODROČJU, SO BILE ENE NAJTEŽJIH V SLOVENIJI. NA TEM MESTU SO KURIRJI TABORILI V ZIMI 1943 DO MARCA 1944, KO SO TABORIŠČE IZSLEDILI NEMCI. SKUPAJ PA JE BILO V TEH GOZDOVIH V ČASU OBSTOJA TV 17 PREKO 20 TAKIH TABORIŠČ, KER SO JIH MORALI ZARADI KONSPIRACIJE IN VARNOSTI MENJAVATI SKORAJ VSAK MESEC. TA POMNIK SO NA MESTU, KJER JE NEKDAJ STALA KURIRSKA BARAKA V JUBILEJNEM LETU 1977 OB 40. OBLETNICI USTANOVITVE KPS, 40. OBLETNICI PRIHODA TITA NA ČELO KPJ IN NJEGOVI 85 LETNICI, POSTAVILI NA INICIATIVO BIVŠIH SKOJ-EVCEV OBČINE VRHNIKA. VRHNIKA, 4. JULIJA 1977. |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 20.2.2017 |
— |
— |
— |
kurirska postaja, spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 2003, parc. št.: 1986 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.35 |
— |
Pred OŠ Franceta Bevka, Ulica Pohorskega bataljona 1, Ljubljana |
1942-1945 LJUBLJANSKE MLEKARNE (brez napisa) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018 |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 966/1 |
|
Vrbje |
10 imen padlih iz kraja. Pred prestavitvijo je bila plošča na gasilskem domu Vrbje 48. EŠD 10468 fotografiji 3/1 in 3/2: Wikimedia Commons |
Pred Domom krajanov, Vrbje 68 |
V SPOMIN COKAN KONRAD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2019
25. 5. 2020 |
12.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na plošči.
M. Kermavnar, 12.7.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 z dne 16.12.2021, ki kaže, da je sedaj plošča pred Domom krajanov Vrbje 68, pred tem pa je bila na (sedaj že prenovljenem) gasilskem domu Vrbje 48, popravil lokacijo. |
Spominska plošča |
Žalec |
K. o. 996 Žalec, parc. št. 2239 |
|
Spomenik planina Talež |
Kamnit pokončen steber s "tabernakljem" na vrhu. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250. |
Na desni strani markirane pešpoti od mosta čez Savo pod Bodeščami proti planini Talež, kjer se vzpon neha in pot izravna, 300 m pred lovsko kočo, zraven znamenja s krucifiksom. |
1943 Partizani, Med nami je nekdo umrl. Lepo mirno in tiho oči je zaprl, a nismo jokali na glas. Le pest je stisnil vsak- nas ne podreš, sovrag. Na drugi navpični ploskvi: 1945 (lik rdeče zvezde) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
kamnit steber |
Bled |
— |
|
Idrija, Plošča v Žličniku, Idrijsko razpotje |
»Kmetijo v Žličniku so imeli v najemu Štucinovi. Tja so 24. Marca pridrveli Nemci in domobranci, zaprli v hišo vse, ki so jih tam dobil (gospodarja in gospodinjo, hčerko z dvema otrokoma in še dva otroka njihovih sorodnikov.), nato pa hišo zažgali. Od tistih, ki so bili v njej, se ni nihče rešil.« (vir: S. Petelin, Vojkova brigada) Datum odkritja: 1968 Foto: Miloš Kermavnar |
Spominska plošča je locirana na ruševinah hiše v Žličniku, nad cesto pri hiši Idrijsko Razpotje 11, 5 km iz Idrije. (GPS 46°01'05.5"N 13°59'32.4"E) |
TA PLOŠČA NAJ BO VEČNA PRIČA O GROZODEJSTVU, NA DAN 21. MARCA 1945 SO BILI TU MUČENI ORGANIZACIJA ZB |
— |
1968 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
26.12.2025. 17:07 |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2353 Srednja Kanomlja, parc. št. 482/2 |
|
Slovenj Plajberk, družinski nagrobniki |
— |
Tik ob južnem vhodu na pokopališče pri cerkvi sv. Erharda v Slovenjem Plajberku. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
12.8.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Avstrija, Slovenj Plajberk |
— |
|
Kranj, pokopališče, Šinkovec Vida – Janina |
Grob Vide Šinkovec-Janine, rojene 9. Junija 1925 v Kranju. Padla 19. aprila 1945 nad Lajšami v Selški dolini. »Zato pa je Gorenjska v zadnjih ofenzivah in hajkah izgubila spet precej političnega kadra. Tako sta 1. aprila 1945 padla […] v aprilu sta padli politični delavki – mladinki Vida Šinkovec – Janina in Cilka Odar – Tatjana iz Kranja …«(Ivan Jan, Kokrški odred, III, Ljubljana, 1980, str. 132–133. Podatki na kamnitem stebriču se ujemajo s podatki v Sistory, na družinski nagrobni plošči je drug datum rojstva. . Več o smrti na zapisu: Janini in Tatjani, Lajše in na povezavi: |
Mestno pokopališče Kranj, C OB ZIDU 86,87 |
Napis na nagrobni plošči
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
4.3.2023. 00:00 |
20.9.2025. 09:28 |
— |
— |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Porezen, enaindvajsetim neznanim borcem NOV |
Grobnica padlih partizanov v bitki dne 24. 3. 1945. Datum odkritja: 14. 8. 1949. Spomenik so leta 1976 adaptirali in mu dodali železno skulpturo Toneta Svetine. Odkritje prenovljenega spomenika je bilo 15. 8. 1976. Avtor: Viktor Jereb (1949) Tone Svetina (1976)
|
Po markiranih poteh na vrh Porezna, v JSNP je lokacija Gorje. |
Na plošči levo od spomenika: MI SMO OSTALI TU |
Viktor Jereb, adaptacija Tone Svetina |
14. 8. 1949, odkritje adaptirane grobnice 15. 8. 1976 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miran Hladnik, 28. 12. 2016 nedokončano |
28.5.2022. 00:00 |
26.12.2025. 17:46 |
Slika osveženega napisa M. Luštrek 28. 5. 2022. |
Grob(išče) |
Cerkno |
K. o. 2339 Gorje, parc. št. 693/1 |
|
Spominsko obeležje petim talcem |
OPIS DOGODKA: Policisti in gestapovci so 11. julija 1942 ob 5:45 zjutraj pripeljali iz Kranja pet talcev. Prič ni bilo, le sosedje so slišali streljanje. Ko so Nemci odšli, je ležalo pod cesto pet pobitih mladih ljudi s pritrjenimi listki: "Mi ležimo tukaj v zadoščenje za padlega Nemca". Za vsakega Nemca, ki bo poslej ubit bo padlo 100 Slovencev." Domačini jih niso poznali. Po nalogu občinskega komisarja iz Preddvora so morali domačini istega dne ob 18. uri pokopati trupla na travniku pod cesto, kjer so prej ležali ves dan. Ustreljeni so bili: Alojz Krek (35 let) Ivan Kristan (16 let) Anton Nučič (24 let) Rudi Pintar (28 let) Štefan Potrebuješ (42) Vzrok za ustrelitev petih talcev je bil napad partizanov na nemški tovornjak, ki je peljal na Koroško razno opremo in hrano. Šofer je bil ubit, spremljevalec sodelavec Nemcev pa je pobegnil in sporočil okupatorju o napadu na tovornjak. Partizani so po napadu tovornjak zažgali. Napad na nemški tovornjak je bil 4. julija, talce pa so postrelili šest dni kasneje, 11. julija 1942, zato je podatek na plošči napačen. Bes okupatorjev se je osredotočil na Kokro tudi zato, ker so partizani že 30. junija 1942 zaprli cesto in sicer tako, da so s pobočij nanjo navalili skale, podrta drevesa in plazove grušča. razen tega so tudi uničili vse strojne naprave v kokrškem kamnolomu. namen teh partizanskih akcij je bil zapreti ali vsaj začasno preprečiti nemške transporte po dolini, ki so prihajali s Koroške čez Jezersko. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 146; Kokra - Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in NOB na Slovenskem; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 219. Spominsko obeležje je odkril krajevni odbor ZB NOV Kokra v juliju 1959. Načrt za obeležje je napravil arhitekt Nande Jocif. EŠD: 15823, memorialna dediščina |
Obeležje je postavljeno na osojni strani ob cesti ( pri km 14), ki vodi po dolini Kokre. Kraj se imenuje po domače "Polajnarjeva knežca" |
5. 7. 1942 JE BILO NA TEM MESTU USTRELJENIH 5 TALCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
V surovo obklesan blok vdelana marmorna plošča |
Preddvor |
— |
|
Lobnica- Spominsko obeležje Lojzetu Dežmanu-Branku |
OPIS SPOMENIKA: Obeležje je sestavljeno iz samostoječega marmornatega bloka bele barve, v obliki skale z zglajeno čelno ploskvijo (dimenzije: višina 160 cm, širina 80 cm, debelina 5-10 cm), na katero je pritrjena spominska plošča iz sivega hotaveljskega marmorja z vklesano rdečo petokrako zvezdo in napisom (dimenzije: višina 50 cm, dolžina 60 cm, debelina 2 cm). Avtor: Damjan Renko, izdelava: Kamen Jerič, Jože Jerič s.p., Struževo 3/b, 4000 Kranj in Cumulus d.o.o., Savska loka 21, 4000 Kranj. Ilegalna partizanska tehnika »JOŠT« je delovala nekje od sredine leta 1944 ter je bila sestavni del Kranjske okrožne tehnike. To je bil čas izredno nevarnih aktivnosti ranjene okupatorske zveri, ki so ji izdatno pomagali domači izrojenci – domobranci. Ti so bili še toliko bolj nevarni saj so kot domačini poznali ljudi in kraje. Konec oktobra 1944 je vodenje tehnike »JOŠT« prevzel Alojz Dežman-Branko, ki se je do tedaj zdravil zaradi strelne rane, ki jo je dobil v boju z domobransko zasedo pri Bobovku maja 1944. Ob prevzemu tehnike ji je Dežman dal konspirativno ime Jošt, po gori, ki jo je skupaj z delavci kranjskih tovarn pred vojno redno obiskoval za prvi maj. Tehnika Jošt je delovala v sila neprijaznih razmerah, še posebej v zimskem času, primanjkovalo je hrane, tiskarskega materiala, ljudi, še posebej pa se je situacija zaostrila po uničenju partizanske tehnike Greben, ki je prav tako delovala v Kokri. Izredno nevarni so bili domobranci iz Tupalič, ki so pogosto hajkali in hodili na lov, kot so se sami hvalili, v Kokro in dolino Podstoržič. Tako so zdesetkali partizanske kurirje, ki so povezovali tehniko Jošt z drugimi enotami v tem delu Gorenjske. Kljub tem, skoraj nemogočim razmeram, je Dežmanu in njegovim uspelo decembra 1944 natisniti 1000 letakov s pozivom zapeljanim Slovencem, torej švabobrancem, naj se najkasneje do 15 januarja, ko je še veljala amnestija, pridružijo osvobodilnemu gibanju in 7200 propagandnih trosilnih lističev. OPIS DOGODKA: Usodnega 13. januarja sta bila v tehniki vodja Dežman in partizanka Angelca Šmid, saj sta partizana Zdenko in Vekoslav odšla na Javorniški preval po hrano. Okoli 07. ure se je tehniki približala enota tupaliških domobrancev, sedemnajst po številu, ki je razpolagala z informacijo izdajalca, kje se tehnika nahaja. Med obkoljevanjem je eden od domobrancev nehote z nogo zapel za žico, ki je bila položena od barake do stražarskega mesta in povzročil zvonjenje zvončka na katero je bila žica privezana. Vodja Dežman je nemudoma skočil proti izhodu iz barake in posegel po edinem orožju, ki so ga imeli, to je po italijanski ročni bombi in jo zalučal pred vhod. Takrat ga je švabobranec z brzostrelko ustrelil v prsa, tako da je bil na mestu mrtev.V baraki so izdajalci ujeli partizanko Šmidovo in jo zvezano in med pretepanjem odvedli v dolino. Še pred odhodom so izropali tehniko in pokojnemu Branku ukradli nove gojzarje, iz skrivališča blizu tiskarne pobrali tiskarski material in kočo zažgali. Med potjo v dolino in na bližnji kmetiji so se hvalili in vsem pripovedovali o svojem » junaškem » napadu na dva tako rekoč neoborožena partizana. Žalostna novica o moževi smrti je že v dopoldanskem času dosegla tudi njegovo ženo Jožico Dežman, ki se je nato s sposojenim konjem in sinovoma Alojzem in Brankom in mladoletnim sosedom Mihom Nagličem odpeljala na kraj zločina in domov pripeljala truplo svojega moža. Moža in očeta svojih otrok je nameravala po krščanski navadi pokopati na pokopališču v Predosljah, vendar ji to cerkovnik in domobranci niso dovolili. Tako je bil zaveden in pogumen Slovenec pokopan na Kokrici za pokopališkim zidom in šele po osvoboditvi je bil deležen pogreba, kot se spodobi. VIRI: - Marijan Masterl, Kranjski Zbornik 1990, Tehnika JOŠT - V spomin Lojzetu Dežmanu (1912-1945), - Ana Benedetič: Partizanske tehnike in tiskarne na Gorenjskem, Kranjski zbornik 1970, str. 32-41, - Niko Kavčič: Škofjeloško okrožje - zibelka partizanskega tiska na Gorenjskem, Loški razgledi III/1956, str. 26-38, - Jože Krall: Partizanske tiskarne na Slovenskem: Gorenjske in Štajerske tiskarne, Ljubljana 1976 (Knjižnica NOV in POS, 40), - Janez Kopač: Razvoj partije in osvobodilne fronte v okrožju Kranj, Kranjski zbornik 1980, - Nada Holynski: Zveze med narodnoosvobodilno borbo na Gorenjskem (PTT arhiv, Bg 1978/78), - Niko Kavčič: Varnostno obveščevalna dejavnost med NOB na Gorenjskem, Varnost, strokovni bilten RSNZ SR Slovenije, letnik I/1981, št. 5 in 6; letnik II/1982, št. 1, - Marijan Masterl: Partizanske tehnike in ciklostilni tisk v Kokri, Kokra, izdala ČZDO Komunist in Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1985, - Telesna kulturna skupnost Kranj: Padlim športnikom 1941-1945, Kranj 1985, Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 220. Spominsko obeležje je postavila KOBZV NOB Kokrica, odkrito je bilo 24.8.2014. |
(Satelitska pozicija: Kota 910 mnv, N460 20.304, , E 0140 27.780,)! Do lokacije bunkerja se pride po makadamski cesti v dolino Lobnice, ki se od regionalne ceste RC 210 Kranj-Jezersko odcepi v levo, pri kmetiji "Povšnar" (602 mnv). Makadamska pot v spodnjem delu doline Lobnice poteka približno 1,5 km ob potoku, kasneje pa se strmo vzpne na južna pobočja Riglija ter po nadaljnjih 1,5 km vožnje ta prečka in nas pripelje vse do parkirišča na nekako 900 mnv, kjer parkiramo vozilo. Nadaljujemo po strmi gozdni poti in prečkamo potok Vobenca ter po približno 15 metrih zavijemo desno proti vzhodu. Po ozki gozdni stezi prehodimo še približno 100 m in prispemo do spodnjega roba precej velikega melišča, kjer so pod njegovim SV robom tudi ostanki nekdanjega bunkerja partizanske "Tehnike JOŠT". |
V LETIH 1944-1945 JE OD TU PARTIZANSKA TEHNIKA JOŠT VLIVALA POGUM V SRCA SVOBODOLJUBNIH GORENJK IN GORENJCEV. PO IZDAJI JE 13.1.1945 OKUPATORJEVA KVIZLINŠKA ENOTA IZ TUPALIČ TEHNIKO NAPADLA IN UNIČILA. V NEENAKEM BOJU JE DAROVAL ŽIVLJENJE ZA SVOBODO NJEN VODJA LOJZE DEŽMAN-BRANKO S KOKRICE. KRAJEVNA ORGANIZACIJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB KOKRICA 2014 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Damjan Renko |
— |
— |
— |
beli in sivi hotaveljski marmor |
Preddvor |
— |
|
Padlim v NOB, Matavun |
Na prostoru, ograjenem z nizko kovinsko ograjo, je postavljen zid, zidan iz obdelanega kamna, v katerega je vzidana plošča, na kateri so izpisana imena padlih borcev, žrtve fašističnega terorja in umrlih v koncentracijskih taboriščih v letih 1941 do 1945. Odkrit 10. 8. 1952. |
Spomenik se nahaja v Matavunu ob cesti, ki pelje iz Famelj v Divačo, nasproti hiše s hišno številko Matavun 1. |
V TRAJEN SPOMIN NAJBOLJŠIM SINO= BORCI PADLI V NOV: ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA UMRLI V KONC. TAB. V NEMČIJI: VEČNA JIM SLAVA ! MATAVUN 10. 8. 1952 ZV. BORCEV NOV - MATAVUN |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 28. 10. 2018 |
— |
— |
— |
Prostostoječi spomenik |
Divača |
— |
|
Kranj, pokopališče, Pucelj Ivan |
Sistory navaja: Ivan Pucelj, Kraj smrti/izginotja: Struževo. Glej tudi: Spomenik Janku Puclju-Cenetu, Struževo. |
Mestno pokopališče Kranj, D-8/12,13 |
PUCELJ - EVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
4.3.2023. 00:00 |
20.9.2025. 09:34 |
— |
— |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Čirče - Spominska plošča Valentinu Gregoriču |
OPIS OBELEŽJA: Spominska plošča iz sivega marmorja vzidana v pročelje hiše v kateri je Valentin Gregorič stanoval po svoji naselitvi v Kranj. Napis je vklesan in rdeče obarvan. OPIS DOGODKA: Ustreljeni talec Valentin Gregorič je bil član KP že od leta 1933 in sicer v Lazah pri Ljubljani. Za OF je začel delati takoj po poletju 1941. Zaradi izdanih političnih sestankov na njegovem domu je bil Gregorič 24. januarja 1944 aretiran, odpeljan v Begunje in že čez nekaj dni ustreljen kot talec v skupini, ki je padla pri Šentvidu nad Ljubljano. Spominska plošča je bila odkrita ob tedanjem občinskem prazniku 1. avgusta 1953. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 21-22. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 222. EŠD: 21449, memorialna dediščina |
Smledniška cesta 39, Čirče, na pročelju hiše. |
IZ KRVI TALCA VALENTINA GREGORIČA PADLEGA 31. 1. 1944 JE VZKLIL CVET SVOBODE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZB NOB KO Čirče, junij 2014 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kranj |
2123 ČIRČE, 214/51 |
|
Družina Miklavčič iz Suše |
Svojci, ki so skrbeli za grob, želijo opustiti skrb zanj in odstraniti ploščo, čeprav v evidenci upravljavca niso navedeni kot najemniki ali lastniki grobnih polj in zato tudi nikoli niso plačevali najemnine ali drugih dajatev. kakor je to v primeru vojnih grobišč. Aprila 2020 je grob lepo urejen. Napis na nagrobniku je obnovljen. M.Kermavnar Glej tudi spominsko ploščo družini v Suši. |
Pokopališče na severnem robu vasi Poljane. |
MIKLAVČIČ IZ SUŠE OČE JANEZ ROJEN L. 1893 MATI ANA 1898 OTROCI ALOJZIJA 1930 ANTON 1932 JANEZ 1933 METOD 1935 IVANKA 1937 ANA 1939 OD OKUPATORJA USTRELJENI 25.3.1945 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik po podatkih Milene Sitar 6. 3. 2019 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 297 |