Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
5873
Padlim borcem Rdeče armade v Lendavi

Ko je Rdeča armada 3. ukrajinske fronte pod poveljstvom maršala Ivanoviča Fedorja Tolbuhina spomladi 1945 prebila nemško-madžarsko fronto pri Blatnem jezeru, je v Prekmurju pri okupatorju nastal splošni preplah. Deli razbite in umikajoče se 3. madžarske armade ter policije in orožnikov so preplavili Prekmurje. Skozi pokrajino se je umikala tudi nemška vojska pod poveljstvom von Weichsove armade. Po prekmurskih vaseh je bila prava poplava beguncev civilistov, ki so se iz Madžarske umikali pred RA. Prve predhodnice3. ukrajinske fronte so se že 3. marca 1945 pojavile v bližini Prekmurja. 1. aprila so Nemci razstrelili oba mostova čez Muro pri Dokležovju., iz vasi pa soo odpeljali še zadnji plen: konje, krave, vozove, kolesa in podobno. Prej tako samozavestni madžarski oblastniki so sedaj razočarani in molčeči s svojimi družinami klavrno zapuščali Prekmurje. Kolona Rdeče armade, ki je prodirala prek Lentija in Rediča, je 4. aprila 1945osvobodila Lendavo. Istega dne je osvobodila tudi Črensovce in Bistrice ter se ustalila na Muri. Lendavo je nemška zaščitnica trdovratno branila, prav tako so bili hudi boji tudi v Lendavskih goricah, nato pa so se naglo umaknili čez Muro. Mura, ki je bila dobra obrambna črta, in gričevnati tereni na njeni desni strani, so bili zadnje upanje za ostanke razbite nemških in madžarskih divizij. Okrojni odbor OF je mobiliziral na tisoče ljudi, ki so kopali strelske jarke in gradili obrambno črto vzdolž Mure, popravljali ceste in mostove z geslom: Vse za fronto, vse za dokončno zmago. Pri tem so padle številne žrtve, po nepopolnih podatkih je izgubilo življenje okrog 150 ljudi.

Pokopališče nad Kranjčevo ulico.

DOMOVINA NAM JE NAJBOLJ DRAGA

IN ŠLI SMO PO POTI NAŠIH DEDOV,

DA BI UNIČILI HUDEGA SOVRAGA

IN SI PRIBORILI ZASLUŽENO ZMAGO.

                            .

dALEČ OD RUSKE MATERE ZEMLJE

STE PADLI ZA ČAST DOMOVINE.

DALI STE PRISEGO ZVESTOBO RUSIJI

IN JO OHRANILI DO GROBA.

Na spomeniku je še dodatna plošča z napisom:

POSMRTNI OSTANKI BORCEV RDEČE ARMADE

SO BILI LETA 1962 PRENEŠENI V SKUPNO

GROBNICO V MURSKI SOBOTI.

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 3.julij 2020
16.11.2022. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografije, 26.5.2022 Popravil lokacijo po opozorilu Matije Matvoza. M. Hladnik 16. 11. 2022
Spomenik
Lendava
K.o.: 166-LENDAVA, št. parc.: 4451
4567
Idrija, Sanitetna postaja št. 1 primorske operativne cone

je bila »za gladkimi skalami« in »na visokem vrhu« v neposredni bližini Idrije od marca do sredine novembra 1943, ko seje združila s CVB pri Tratniku v Čekovniku. Sanitetno postajo št. 1 je vodil bolničar Feliks Kosmač iz Idrije. V njej se je zdravilo ok. 50 ranjencev in bolnikov. Hrano in druge potrebščine zanje so zbirali aktivisti na terenu, predvsem pa žene in dekleta iz Idrije, Idrijske Bele in Čekovnika, in oddajali na javki pri Feliksu Kosmaču v bližini Idrije in pri Juliju Lampetu v Beli. 

Spomenik je kamnit obelisk s pritrjeno marmorno ploščo. Lociran je na mestu v gozdu, kjer je sanitetna postaja delovala. Avtor načrta: Ivo Prelovec

Datum odkritja:  4.7.1966

EŠD 21145

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

V gozdu, v kraju nad predelom imenovan Gladke skale. Dostop je s ceste Idrija – Čekovnik kakih 3,2 km iz centra Idrije, kjer je na levi strani parkirišče. Zavijemo desno na gozdno pot. 15 minut hoje do spomenika. Vstop na gozdno pot je označen s smerokazi. (koordinate 45°59'14"N 14°00'58"E)


NA TEM MESTU JE
OD 18. MARCA DO 15. NOVEMBRA 1943
DELOVALA
SANITETNA POSTAJA ŠT. 1
PRIMORSKE OPERATIVNE CONE.
V NJEJ SE JE ZDRAVILO
OKROG 50 BORCEV

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar, 21.10.2019
15.11.2025. 20:46
Spomenik
Idrija
K. o. Čekovnik, parc. št. 1075/1
2574
Spominsko obeležje na hiši v Spodnjem Razborju

Pri tej stanovanjski hiši v Spodnjem Razborju je bil ustreljen partizan Maks Kogelnik-Kijev.  Tu je živela partizanska družina Novak, ki je nekaj dni po smrti Maksa pokopala nad hišo. Na ta grob še danes prihajajo sorodniki iz Koroške in prinašajo cvetje. 

VIR: Po pripovedovanju domačinov Novakov, lastnikov hiše; S. Gradišnik, Razbor med NOB, str. 28

Iz naselja Podgorje zavijemo v smeri Suhega dola. Po nekaj km prispemo do kmetije Postavk. Na levi strani ceste stoji "Rdeška bajta". To je stanovanjska hiša na kateri je omenjeno obeležje.

NA TEM MESTU JE BIL 4.3.1945 USTRELJEN KOGELNIK MAKS - KIJEV

DOMA IZ KOPRIVNE NAD ČRNO NA KOROŠKEM

BOREC ZA SAVINJSKO OKROŽJE OF

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 25. november 2017
7.5.2023. 00:00
15.11.2025. 20:49
S.Gradišnik, dodal fotografije, 7. 5. 2023
Slovenj Gradec
9805
Bate, pokopališče, Markič Franc
  • Franc Markič. Sistory.
    datum rojstva: 29. 3. 1904, kraj rojstva: Sveto, vojni status: Italijanska vojska, voj. enota, čin: Battaglione speciale, datum smrti: ??. 9. 1943, kraj smrti: Sassari, država smrti: Italija, država pokopa: Italija, vzrok smrti: Posledice bolezni, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Fotografija: Markič Franc, Geneanet, Pokopališče Bate, str. 21.

Opomba: Datum smrti na nagrobniku (1946) se razlikuje od datuma smrti (9. 1943) v Sistory.

Pokopališče Bate. Desno od poti sredi pokopališča proti mrliški vežici, tretje vrsta četrti grob. Hiša v bližini: Bate 4


[križ, ovit z vrtnicami]

     MARKIČ

[posebej na levem delu napisne plošče] 

    UMRL V
  SARDENIJI
      TATA
    FRANC
1904 - 1946

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 18.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
18.7.2025. 12:47
20.7.2025. 11:50
Nagrobnik
Nova Gorica
2294 BATE, 265/2
2051
ŠENTLOVRENC pri V. Loki - spomenik štirim padlim borcem, grob

Spomenik spominja na letalsko bombo, ki se je dotaknila tal. To je tri metre visok okrogel steber, premera 0,40 m, ki ima na vrhu izklesana krilca, kot pri bombi. Napis je klesar vklesal pod krilca.

Grobni prostor je tlakovan z lomljenim kamnom, na njem pa stoji kamniti steber z napisom.

Avtorja spomenika sta Jože Zamljen in Pavel Miklič, spomenik oz. grobišče pa so odprli 1965. leta.

napis na spomeniku obnovljen v l. 2017.

EŠD 20803

Krajevno pokopališče Šentlovrenc pri Veliki Loki.

ČAST IN SLAVA 4 BORCEM PADLIM ZA ZMAGO LJUDSKE REVOLUCIJE 1941 - 1945

T. Bizjak, 30.7.2017, b.jerčič 5.2.2018
grob, kamniti steber, memorialna dediščina, obnovljen september 2017
Trebnje
k.o. 1405, parc. štev. 1061/1
651
Druga grupa odredov, Črni kal

Spominski kamen na Črnem kalu je posvečen enotam in borcem 2. grupe odredov, ki so se na svojem pohodu iz Dolenjske na Štajersko julija 1942 zadrževali v tem okolišu in imeli tu svoja taborišča. Odkrili so ga leta 1952, dostop je iz Gorenje Žetine.

V začetku julija 1942 je prišla in se zadržala na Gorenjskem dober mesec dni  II. grupa odredov na svoji poti na Štajersko. Za to pot se je odločila potem, ko ji ni uspelo prebiti se iz Dolenjske prek Save na Štajersko. Skupaj s četami Poljanskega bataljona je poizkušala tudi osvoboditi večje kraje v Poljanski in Selški dolini. 12. julija 1942 se je na Gabrški Gori sestala s poveljstvoma I. grupe odredov in Poljanskega bataljona. Pripravili so skupni bojni načrt za osvoboditev Poljanske doline. Vendar so te načrte prekrižali Nemci s poletnimi ofenzivami. Tako so obkolili vso Gabrško Goro in 2. grupi odredov se je ob pomoči vodičev iz Loške čete in ob številnih žrtvah uspelo prebiti se na območje Blegoša. Poljanska in Loška četa sta z izvajanjem akcij v Poljanski dolini omogočili večini enot 2. grupe odredov prehod prek Selške doline in Jelovice ter pohod naprej na Štajersko. Na Črnem kalu se je zadrževalo njihovo poveljstvo s komandantom Francem Rozmanom - Stanetom in političnim komisarjem Dušanom Kvedrom - Tomažem.

Črni Kal, Martinj Vrh, 4228 Železniki. Ob križišču cest, Parking Blegoš. Dostop je iz Gorenje Žetine. Koordinate: 46.172404, 14.124238


[zvezda]
NA TEM MESTU SE JE ZADRŽEVALA
JULIJA 1942. II. GRUPA PARTIZANSKIH
ODREDOV NA SVOJEM SLAVNEM
POHODU NA ŠTAJERSKO

     O. O. Z. B. N. O. V. KRANJ

1952
Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
16.11.2025. 17:12
M. Kermavnar, 13. 11. 2025, po Google Street Viev prestavil zvezdico in dopolnil Lokacijo.
Spominski kamen
Gorenja vas
K. o. 2039 GORENJA RAVAN , parc. št. 1276/1
353
Spominska plošča Francu Šimnovcu-Korenu

OPIS OBELEŽJA: V fasado Bevčeve (Šimnovčeve) hiše je vzidana spominska plošča iz hotaveljskega marmorja. Velikost plošče je 40 cm x 26 cm. Napis je vklesan.    

OPIS DOGODKA: Navedenega dne, že pozno ponoči, so prišli domobranci iz postojanke v Voklem in napravili hišno preiskavo. Pri tem so pokradli več stvari iz omar in predalov. Šimnovca in njegovo ženo so zasliševali, vsakega posebej v drugi sobi. Po celournem mučenju in pretepanju so moža odpeljali v steljnjak in tam nadaljevali z mučenjem. Ženo so zaprli v kuhinjo in jo nagovarjali, naj izda delo aktivistov in pove za skrivališča partizanov, ker bo le na ta način rešila moža. Kljub grožnjam Šimnovčeva žena ni ničesar izdala. Medtem pa so v steljnjaku vrgli pretepenega Šimnovca v gnojni koš in mlatili po njem. Ko je žena po tem dogodku šla pogledat, kaj je z možem, je v gnojnem košu našla le možev klobuk, napolnjen z možgani, s steljo in krvjo. Tudi stene v steljnjaku so bile vse krvave. Pri bližnjem kozolcu je ležalo Šimnovčevo truplo. Tjakaj so ga zavlekli in potem trdili, da je hotel pobegniti in so ga zato na begu ustrelili. Ubit pa je bil že prej v steljnjaku.

Šimnovec je bil po poklicu mizar. Rojen je bil 10. decembra 1916, doma pa je bil iz Trboj.

Spominsko ploščo so ubitemu Šimnovcu odkrili 10. julija 1960. Vzidati jo je dal krajevni odbor ZB NOV Voglje. Načrt zanjo je izdelal Hinko Ciglič.

VIRI: 

Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 92-93.

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 186-187.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21583

EŠD:   21583, memorialna dediščina

Spominska plošča je pritrjena na vzhodnem vogalu severne fasade Bevčeve hiše (Šenčurska pot 29), ki stoji severno od vasi.

3. 3. 1945

SO OKUPATORJEVI HLAPCI

NA TEM MESTU ZVERINSKO

UMORILI  PARTIZANA

ŠIMNOVEC FRANCA

"KORENA"

Obstoječi spomeniki
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014
spominska plošča
Šenčur
2042
Drago Ažman

Prvoborec Drago Ažman je padel 10. 12. 1943 pri Pijavi Gorici na Dolenjskem. Spominsko ploščo je leta 1951 odkrila Zveza borcev NOB Podmežaklja.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 204.

EŠD 18469

Mencingerjeva ulica 7, Jesenice (Kurja vas)

Iz te hiše je leta 1941 odšel v NOV Ažman Drago

Padel l. 1943

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 7. 2017
Spominska plošča
Jesenice
2175 JESENICE, 758
4247
Čemšenik

Spomenik v obliki stele iz umetnega kamna, na kateri je pritrjena plošča z vklesanim napisom in bronastim kipom borca na vrhu. Odkrit je bil leta 1957, je delo arhitekta Alojza Benegalja in kiparja Cirila Cesarja.

EŠD 19282

V parku na terasi pod jugovzhodnim vogalom pokopališča v Čemšeniku. Desno ob spomeniku je spomenik drugim žrtvam 2. sv. vojne z 18 imeni.


                           V SPOMIN ŽRTVAM NOV 1941 - 1945

PADLI KOT BORCI:
LAVRIN FRANC              1911 - 1944     JUVAN VINKO            1910 - 1944
DRNOZG JOŽE              1911 - 1944     JUVAN FRANC           1908 - 1945
LAVRIN JOŽE                 1918 - 1944     LEBAR JOŽE              1920 - 1945
LAVRIN MIRKO              1919 - 1944     FAKIN LUDVIK            1909 - 1945
BRODAR MIRKO           1925 - 1945     FAKIN DAMJAN           1925 - 1945
GROBLJAR ALBIN         1910 - 1944     KREŽE IVAN               1926 - 1944
HERLE LOJZE                1912 - 1945    GROBLJAR FRANC    1924 - 1944
HERLE MIRKO               1916 - 1945     KUDER LOJZE            1908 - 1945
SVET IVAN                     1905 - 1944     POLC JANEZ              1910 - 1944
ARH FRANC                   1921 - 1944     MACERL FRANC        1915 - 1945
IZLAKAR DAMJAN         1909 - 1944     GRAHEK NANDE       1922 - 1944
DRNOVŠEK IVAN          1911 - 1944        TALCI:
DRNOVŠEK TOMAŽ      1914 - 1944     KUDER CIRIL             1901 - 1944
DRNOZG VALENTIN      1913 - 1944     KUDER FRANC          1902 - 1941
MAJDIČ FRANC             1910 - 1944     KUDER ANTON          1904 - 1941
PIRNAT IVAN                  1925 - 1946     KUDER STANKO        1911 - 1941
SOPOTNIK FRANC        1910 - 1944     ŠTEMPIHAR FRANC  1903 - 1942
RAZBORŠEK STANKO   1917 - 1944        INTERNIRANCI:
RAZBORŠEK MIRKO      1920 - 1944     NOVAK JERNEJ         1917 - 1945
OBREZA ANTON            1915 - 1944     ROZINA JOŽE             1920 - 1944
HRIBOVŠEK FRANC      1910 - 1945     LEBAR DOMINIK        1912 - 1941
HRIBOVŠEK DAMJAN    1912 - 1945     MAJDIČ LOJZE          1907 - 1941
HRIBOVŠEK STANKO    1926 - 1944     SOPOTNIK IGNAC     1912 - 1945
ZUPAN JOŽE                  1912 - 1944     RAZBORŠEK CIRIL    1915 - 1941
KAJBIČ FRANC              1909 - 1944     OBREZA FRANC        1912 - 1942
KAJBIČ SLAVKO            1916 - 1945     ZUPAN LOJZE            1907 - 1941
ZUPAN NIKOLA              1917 - 1944     ZUPAN LEOPOLD      1909 - 1942
URAN VALENTIN           1921 - 1944     KREŽE LEOPOLD       1911 - 1941
LUDOVIKO FRANC        1909 - 1944     KLOPČIČ FRANC       1906 - 1944
LUDOVIKO JOŽE           1911 - 1944     KOVAČ ALBIN              1897 - 1943
DROLC STANKO            1927 - 1944        ŽRTVE:
VETERŠEK JOŽE           1908 - 1944     ŠERAK FRANČIŠKA   1880 - 1943
LEBAR FRANC               1919 - 1944     GOLČNIK ANTON       1882 - 1943
KUŠAR DAMJAN            1919 - 1944     PETEK LOJZE             1922 - 1943
DORNIK FRANC             1914 - 1944     MIZORI IGNAC            1927 - 1945 

                                                 SLAVA PADLIM

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik nedokončano
16.10.2023. 00:00
18.7.2025. 16:59
M. Kermavnar, 16.10.2023, dodal napis na spomeniku
Zagorje ob Savi
K. o. 1875 Čemšenik, parc. št. 929
10195
Gorjansko, Škrabar Karlo
  • Karol Škabar. Sistory. 
    datum rojstva: ??. ??. 1920, kraj rojstva: Nadrožica, vojni status: Civilist, datum smrti: 14. 2. 1943, kraj smrti: Gorjansko, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske vojaške/policijske enote
  • Fotografija: Škabar Karlo Geneanet, Pokopališče Gorjansko - Komen, str. 5.
Pokopališče Gorjansko - Komen. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Gorjansko 109.

 

[križ]

TERČON       -       ŠKABAR
                            KARLO [fotografija v medaljonu]
                            1920     + 1943

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 17. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
17.11.2025. 04:24
17.11.2025. 04:24
Nagrobnik
Komen
K. o. 2425 GORJANSKO, parc. št. 204/4
1332
Bezovica pri Kopru spominska plošča padlim borcem in žrtvam nacifašizma

Spominska plošča je postavljena dne, 02. 10. 1982 v spomin 7 padlim borcem v NOB in žrtvam nacifašističnega nasilja.

EŠD 22708

Spominska plošča je postavljena na vaškem domu v vasi Bezovica, ob h. št. 7..

PADLIM BORCEM NOB IN ŽRTVAM NACIFAŠISTIČNEGA NASILJA

CEPAK VILIJEM 1924 - 1945

CUNJA ALBIN 1927 - 1944

CUNJA MARJAN 1924 - 1945

CUNJA VIRGILIJ 1927 - 1944

OJO VALERIJ OREL 1907 - 1945

CUNJA ANDREJ 1869 - 1943

CUNJA JOŽEF 1876 - 1943

BORCI IN VAŠČANI BEZOVICE

02. 10. 1982

Ivan Zorč 07. 04. 2017
Spominska plošča
Koper
2615 LOKA 18/2
2112
Angela Koselj, Marija Marin, pod Taležem

Nedokončano, gl. Po poti spominov.

Spominsko ploščo je vzidala v skalo Krajevna organizacija ZB NOV Ribno. Po načrtu profesorja Janeza Ravnika jo je izdelal kamnosek Alojz Vurnik. Odkritje je bilo 19. julija 1959.

EŠD 13751

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 185-186.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249 (kot leto odkritja navedeno 1960).

Ob markirani poti od mostu čez Savo pod Bodeščami proti Taležu. Na sredi poti, kjer ta pri pečini v bregu zavije ostro levo. 4 m nad potjo v pečini, tik pred pricepom nemarkirani poti Selo-Talež. Lokacija se imenuje Kersnikovec.

NA TEM MESTU STA NAPADENI
IZ ZASEDE 13. JUNIJA 1944
OMAHNILI PARTIZANKI
ANGELA KOSELJ
IZ BODEŠČ
MARIJA MARIN
IZ SUHODOL

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 9. 8. 2017
Spominska plošča
Bled
2619
Slavko Likovič

EŠD 5374 za razliko od besedila navaja, da je pripadnik VOS Likovič padel 17. 4. 1944. 

Arhiv ZB Jesenice 

V parkcu pod cesto Slavka Likoviča, kjer se ji zahoda približa in se pod njo konča ulica Srečka Kosovela. Najbližja hiša je Srečka Kosovela 12. Slovenski Javornik.

Na tem mestu je
padel kot
žrtev dne 16. 4. 1944

Likovič Slavko

ustreljen od okupatorjevega
hlapca

M. Hladnik 12. 12. 2017
zidan spomenik v parku
Jesenice
2175 JESENICE, 1783
10196
Tomačevica, Ščuka Franc
  • Franc Ščuka. Sistory. 
    datum rojstva: 15. 2. 1924, kraj rojstva: Tomačevica, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XIX. SNOUB Srečka Kosovela,1.Kraški bat., 1. četa, datum smrti: 26. 9. 1943, kraj smrti: pri Pliskovici, kraj pokopa: Pliskovica, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Fotografija: Ščuka Franc Geneanet, Pokopališče Tomačevica - Komen, str. 2. 
Pokopališče Tomačevica - Komen. 350 m od hiše Tomačevica 1C po cesti Tomačevica-Komen, nato levo na lokalno cesto proti pokopališču še 450 m.

 

[križ, ovit z vrtnicami]

                                          ŠČUKA

[fotografija v medaljonu]  FRANC
                                        * 1924      + 1943
                                        PADEL V NOB

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 17. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
17.11.2025. 04:49
17.11.2025. 04:52
Nagrobnik
Komen
K. o. 2413 MALI DOL, parc. št. 3554
9806
Pri Cerkvi-Struge, pokopališče, Hegler Jože
  • Jožef Hegler. Sistory.
    datum rojstva: 12. 1. 1920, kraj rojstva: Podtabor, vojni status: Aktivist OF, voj. enota, čin: rajon Struge, datum smrti: 3. 5. 1944, kraj smrti: Rapljevo-Struge, kraj pokopa:  Struge, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Domobranci
  • Fotografija Hegler Jože Geneanet, Pokopališče Pri cerkvi – Struge, str. 13.

»9. HEGLER Jože, iz Strug. 3. maja 1944 so ga v Strugah ubili domobranci iz Ribnice. (Vir: KUVZ, Okrajni odbor OF Grosuplje, fasc. 900/1; vesti TOS domobranstva, z dne 4. maja 1944, fasc. 111/8, v AS DE II)
Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Knjiga 2, V Ljubljani : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 108.

Pokopališče Pri cerkvi – Struge. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Pri Cerkvi-Struge 7


         HEGLER
           JOŽE 
 1920    1944  NOV

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 18.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
18.7.2025. 18:01
18.7.2025. 18:56
Nagrobnik
Dobrepolje
1567 PRISTAVEC, *1
2617
Ludvik Benedičič

Ludvik Benedičič (iz rodu Miklavžovčevih v Lipnici) je odšel v partizane 22. 7. 1941, padel kot borec Levstikove čete v Vinharjih v Žabenski grapi v Poljanski dolini 27. 3. 1942. Z ročno bombo si je med napadom menda sam vzel življenje.

Spominske plošče prvoborcu Ludviku Benedičiču na hiši, ki je obnovljena, ni več.

Pionirska ul. 4, Slovenski Javornik

IZ TE HIŠE JE
L. 1941 ODŠEL V
NOV
BENEDIČIČ LUDVIK
PADEL L. 1942

Uničeni spomeniki
M. Hladnik 12. 12. 2017
Spominska plošča
Jesenice
2175 JESENICE, 2095
10197
Tomačevica, Kukanja Vladimir
  • Vladimir Kukanja. Sistory.
    datum rojstva: 26. 5. 1919, kraj rojstva: Mali Dol, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: 3. Južno-primorski odred,nam. kom., datum smrti: 16. 2. 1944, kraj smrti: Skopo, kraj pokopa: Kobjeglava, vzrok smrti: Samomor, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
Pokopališče Tomačevica - Komen. 350 m od hiše Tomačevica 1C po cesti Tomačevica-Komen, nato levo na lokalno cesto proti pokopališču še 450 m.

 

[križ]

               KUKANJA
                            MALI DOL 6
  
VLADIMIR     * 1919    + 1944
                       PADEL V NOV

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 17. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
17.11.2025. 05:04
17.11.2025. 05:04
Nagrobnik
Komen
K. o. 2413 MALI DOL, parc. št. 3554
7093
Martin Kolenko, Dolnja Bistrica

V grobu je pokopan borec NOV, ki je padel ob koncu vojne.

Na grobu je postavljen manjši nagrobnik s spominsko ploščo z napisom.

Dolnja Bistrica, pokopališče. Grob leži takoj pri vhodu, desno prva vrsta, prvi grob ob poti. Hiša v bližini: Dolnja Bistrica 32

[zvezda]

KOLENKO MARTIN

ROJ. 1919 - PADEL KOT BOREC 

NOV 20. 4.1945

SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 6. 12. 2021
9.6.2024. 00:00
Dodal fotografijo in označil kot obstoječe. M. Hladnik 9. 6. 2024
Nagrobnik
Črenšovci
143 DOLNJA BISTRICA, 85
8021
Zgornja Besnica, grob talca
Pokopališče Zgornja Besnica pri Kranju. Hiša v bližini: Zgornja Besnica 35

             MOHORIČEVI
ANTON    *1.11.1900  +4.9.1941
    USTRELJEN KOT TALEC

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 22.12.2022
22.12.2022. 00:00
družinski grob
Kranj
Zg. Besnica, 337/3
9807
Oštrc, pokopališče, Durn Lojze in Janc Marica
  • Alojzij Durn. Sistory.
    datum rojstva: 6. 2. 1916, kraj rojstva: Ostrožnik, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: IV. SNOUB Matije Gubca, III. bat., datum smrti: 13. 10. 1943, kraj smrti: Vinji Vrh Kostanjevici, kraj pokopa:  Ošterc nad Kostanje., vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»7. DURN Alojz, partizan. Rodil se je  1916 na Ostrožniku pri Mokronogu. Padel je 13. oktobra 1943 ob napadu na Kostanjevico. (Vir: L. Ambrožič, Gubčeva brigada, str. 380 in 1018)«

  • Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str.72.

 

  • Marica Janc. Sistory.
    datum rojstva: ??. ??. 1928, kraj rojstva: Trška Gora, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: IV. SNOUB Matije Gubca, četna bolničarka, datum smrti: 13. 10. 1943, kraj smrti: Oštrc pri Kostanjevica, kraj pokopa:  Oštrc pri Kostanjevica, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Domobranci

»3. JANC Marica, četna bolničarka. Rodila se je 1923 na Trški Gori. Padla je 13. oktobra 1943 pri Kostanjevici. (Vir: L. Ambrožič, Gubčeva brigada, str. 380 in 1019) 

  • Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str.80.

 
Fotografija LOJZE DURN, MARICA JANC Geneanet, Pokopališče Oštrc, str. 5. 

Pokopališče Oštrc. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Oštrc 33

[križ]

             LOJZE DURN
* 6. 2. 1916    + 13. 10. 1943.
            MARICA JANC
* 8. 12. 1927   + 14. 10. 1943.

PADLA V VIHRAH STA JEKLENIH,
NOSEČ NAM NOVI ČAS …

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 18.7.2025, po predlogi Zdenke Primožič
18.7.2025. 18:05
18.7.2025. 18:43
Nagrobnik
Kostanjevica na Krki
1335 OŠTRC, 1146/2
3309
Grob Janeza Jagodica

Grob Janeza Jagodica, ki je padel na mestu, kjer je delovala partizanska tehnika, ki so jo domobranci odkrili in zažgali 20. februarja 1945. Grob je označen z nekaj skalami in kovinskim križem, vrh križa je kovinska plošča z napisom. Preurejen 1997.

Posnetek ZVKD je iz 2009, sam obeležja nisem našel.

  • EŠD 2067
  • Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 48.

V RKD je grob bodisi narobe vrisan, ker na tistem mestu ni mogel stati noben objekt, bodisi je uničen. Ljudje iz najbližjih hiš ne vejo o spomeniku nič. 

V Leskovcu ("v Lesu") na desnem bregu Kamniške Bistrice nasproti opuščenega kamnoloma Dedek (Didek). Ob poti? 100 m nad strugo?, ki pripelje na ovinek gozdne ceste?

nedokončano

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik 21. 7. 2018, spomenik ob obisku 10. 1. 2019 ni bil najden
19.7.2025. 07:13
Kamnik
1891 ŽUPANJE NJIVE, 873/124
10198
Tomačevica, Ščuka Edvard, Franc in Marija
  • Edvard Ščuka. Sistory.
    datum rojstva: 24. 5. 1902, kraj rojstva: Tomačevica, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Južnoprimorski odred, 3. b., 3. č.,voj. referent, datum smrti: 2. 2. 1944, kraj smrti: Dovce pri Komnu, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Franc Ščuka. Sistory.
    datum rojstva: 4. 9. 1916, kraj rojstva: Tomačevica, vojni status: NOV in POJ, voj. enota, čin: III. Prekomorska brigada, datum smrti: 28. 10. 1944, kraj smrti: Kašteli, država smrti: Hrvaška, država pokopa: Hrvaška, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Marija Ščuka. Sistory. 
    datum rojstva: 25. 10. 1912, kraj rojstva: Tomačevica, vojni status: Civilist, datum smrti: ??. ??. 1944, država smrti: Nemčija, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v izgnanstvu, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Fotografija: Ščuka Edvard, Franc, Marija Geneanet, pokopališče Tomačevica - Komen, str. 6. 
Pokopališče Tomačevica - Komen. 350 m od hiše Tomačevica 1C po cesti Tomačevica-Komen, nato levo na lokalno cesto proti pokopališču še 450 m.

 

[križ]

ŠČUKA


[fotografija v medaljonu] EDVARD
                                              1902   1944

 

[posebej na manjši plošči]

FRANC
1916  -  1944
MARIJA
1912  -  1945

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 17. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
17.11.2025. 05:21
17.11.2025. 05:21
Nagrobnik
Komen
K. o. 2413 MALI DOL, parc. št. 3554
165
PLEŠIVICA pri ŽALNI - spomenik ustanovitvi dveh čet narodne zaščite

EŠD: 17678

Spomenik je poseben zaradi oblike: ploščata roka s tremi iztegnjenimi prsti in dvema skrčenima - v znamenju prisege.

Pod roko je plošča; do samega spomenika vodi 16 stopnic.

Spomenik je projektiral arhitekt J. Lužar, postavili pa so ga 1977. leta.

Grosuplje-Veliko Mlačevo-Lobček-Kote in še okoli 500 m v smeri zaselka Na Šoli. Dostop po stopnicah 10 metrov od odcepa ceste za Veliko Ilovo goro na desni strani.

PREBIVALCI ŽALNE IN

OKOLIŠKIH VASI SO TUKAJ

28. MAJA 1942 PRISEGLI ZVESTOBO

TER USTANOVILI DVE

ČETI NARODNE ZAŠČITE

ZB IN KS ŽALNA

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik 11.marec 2021 dodal D.Divjak
11.3.2021. 00:00
19.7.2025. 05:04
11.3.2021 dopolnil podatke in dodal dva posnetka D.Divjak
Grosuplje
k.o.1791-ŽALNA, parc. št.: 1049
10199
Sočerga, Ugrin Angela in Ivan
Pokopališče Sočerga. S ceste Sočerga Gračišče se pri hiši Sočerga 1 zavije na lokalno cesto in po 550 m pride do pokopališča.

 

[vrtnica]

UGRIN

ANGELA
IVAN

[zvezda, tri valovite črte pod njo - na plošči posebej položeni na nagrobno ploščo]

SLAVA TISTEMU, KI V TEŽKIH TRENUTKIH NE ZAPUSTI
SVOJIH NAČEL IN SVOJEGA PREPRIČANJA.
                 MARŠIČI, 19. 10. 1913

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 17. 11. 2025, po predlogi Zdenke Primožič.
17.11.2025. 05:41
17.11.2025. 05:41
Nagrobnik
Koper
K. o. 2619 SOČERGA, parc. št. 1238
1666
Ivan Benčina, Brestanica
Spomenik se nahaja na pokopališču v Brestanici.

BENČINA IVAN

BOREC - VODNIK XIV. DIVIZIJE

* 10. 11. 1924 + 9. 2. 1945

Anton Petrovič, 24. 4. 2017; nedokončano
spomenik na pokopališču
Krško
488/2 k.o. Brestanica; Župnija Brestanica